Slabokrvnost – anemija

Slabokrvnost, poimenovana tudi anemija, je stanje, pri katerem s prenosom krvi telo ne dobi zadostne količine kisika. Zmanjša se količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah, število rdečih krvnih celic ali pa je težava mešane narave. Vsak dan nastane v našem telesu 100 milijonov novih rdečih krvnih celic, imenovanih tudi eritrociti. Pogoj za nastanek zadostne količine le teh je dovolj proteinov, vitaminov in železa. Izmed vitaminov so še posebej pomembni vitamini iz skupine B, izmed katerih izstopa folna kislina (B₉) ter vitamin B12 (kobalamin). Rdeče krvne celice skrbijo za zadosten prenos kisika do telesnih celic. Kisik dobivajo s prehodom skozi pljučno žilje, kjer se le ta veže na hemoglobin, ki je barvilo, prisotno znotraj rdečih krvničk. Hemoglobin je sestavljen iz proteinov in železa in ima v vsaki rdeči krvni celici štiri vezavna mesta, kamor se začasno veže kisik. Ta nato s krvnim tokom po žilah potuje do vseh organov in tkiv ter jim omogoča rast in razvoj. Brez zadostne količine kisika se telo ne more normalno razvijati. Pojavijo se določeni simptomi in znaki, ki jih brez krvnih testov zlahka zamenjamo za kakšno bolj nedolžno dogajanje v telesu. Količina hemoglobina v telesu je od človeka do človeka različna, razlikuje se tudi glede na spol. Določene normalne vrednosti za ženske v rodni dobi so 120-140g/l in za moške srednjih let 140-160g/l. 

Znaki in simptomi

Čeprav so znaki in simptomi pomanjkanja kisika v telesu sprva blagi, se po dlje časa trajajočem pomanjkanju pojavijo resnejše težave. Slabokrvnost lahko povzroči zelo hude oblike bolezni, kar se večina izmed nas ne zaveda.

Na začetku se oboleli dolgo počutijo dobro, nato se pojavijo znaki kot so utrujenost, nejevolja, slabost, težka sapa, hitro utripanje srca. Posledice pomanjkanja kisika so nepravilno delovanje določenih tkiv in organov, kar lahko povzroči glavobol, spremembe v obnašanju, mravljinčenje po udih, motnje požiranja, pojačane menstruacije ali zaprtje. Na pregledih se ugotavljajo blede veznice in koža, pospešen utrip srca, šum nad srcem, spremembe sluznice jezika in požiralnika, razjede ustnih kotov, spremembe na nohtih rok. Ob zelo hudi anemiji se lahko pojavijo krvavitve v določene organe, kot je na primer oko.

Vzroki

Najpogostejši vzrok slabokrvnosti je pomanjkanje železa. Pomanjkanje železa nastane postopoma. Najprej telo porabi zaloge železa, kar se že kaže na krvnih testih. Koncentracija železa v krvi je še nekaj časa po tem normalna, nato začne tudi količina železa v serumu upadati. Kadar pade pod najnižjo še zadostno koncentracijo, se pojavi anemija. Vzroki pomanjkanje železa so lahko dolgotrajne krvavitve, pomanjkljiva absorpcija železa iz hrane ali povečane potrebe po železu. Pri ženskah lahko gre za pojačane ali pogostejše menstruacije. Prav tako lahko do stalnih izgub krvi vodi redno jemanje nekaterih zdravil. Za ugotavljanje prikrite krvavitve v prebavila se opravljajo testi na kri v blatu.

Dejavnika tveganja za stalno znižane koncentracije železa v krvi sta nepravilna prehrana in stres, pogost vzrok slabokrvnosti pa je tudi pomanjkanje vitamina B12. Do pomanjkanja pride zaradi nezadostnega vnosa, povečanih potreb ali motenj presnove.

Dieta

Prehrana je prva, ki jo je potrebno urediti, kadar se pri osebi dokaže znižana koncentracija železa ali pomanjkanje vitaminov skupine B. Le redko so potrebni še nadaljnji koraki, saj se po mesecu ali dveh pravilne prehrane, stanje največkrat uredi. Količina železa, ki ga dnevno pridobimo s hrano, je odvisna od načina prehranjevanja. V razvitih državah s hrano pridobimo približno 16mg železa na dan. Ženske pogosteje kot moški uživajo prehrano, ki vsebuje manj železa in ga lahko pridobijo veliko manj, od 10 do 12mg dnevno. Zaradi menstruacij taka količina ne zadostuje za dnevne potrebe. Paziti je potrebno tudi na prehranjevanje z živili, s katerimi pridobimo zadostne količine vitamina B12. Na splošno se je potrebno izogibati vnaprej pripravljenim živilom, prehrani z veliko ogljikovimi hidrati ter zagotoviti zadosten vnos sadja in zelenjave.

Hrana, ki ni priporočljiva

Sladkor

Znano je, da je pri ljudeh, ki uživajo večje količine rafiniranega sladkorja, slabokrvnosti več. Bolj kot so ogljikovi hidrati enostavni, večja je njihova škodljivost. Belega sladkorja se je tako potrebno izogniti, kar velja tudi za belo moko.

Bela moka

Tako kot sladkor, vsebuje bela moke in izdelki iz nje, veliko enostavnih ogljikovih hidratov. Uživanju teh se je potrebno izogniti, tudi zato, ker presnova železa in folata po uživanju glutenskih živil upade.

Polifenoli in oksalati

Izogibajte se kombinaciji živil polnih železa z živili, ki vsebujejo polifenole ali oksalate. Ti namreč zavirajo absorpcijo železa iz prebavil. Polifenole vsebujejo čokolada, kava, vino in pravi čaj. Oksalate najdemo v rabarbari, listnati blitvi, čokoladi in špinači.

Ocvrta hrana

Ocvrta hrana je polna nezdravih maščob in drugih snovi, ki vplivajo na funkcijo organizma in slabšajo oksidativne zmožnosti. V primeru slabokrvnosti se je potrebno truditi, da telesu ponudimo zdrava živila in ga ne obremenjujemo dodatno.

Vnaprej pripravljena živila

V predpripravljenih živilih najdemo ogromno aditivov in konzervansov, ki naj bi skrbeli za obstojnost živil, v telesu pa povzročajo povečanje potreb po kisiku. Tako s temi živili dodatno obremenjujemo telo.

Kava

Kofein slabo vpliva an absorpcijo železa iz hrane, zato moramo v primeru anemije prenehati s pitjem kave. To je še posebej pomembno, kadar gre za hudo anemijo.

Alkohol

Redno uživanje alkohola vpliva na manjšo funkcijo železa v telesu, prav tako pa zavira presnovo folata, zato izgobanje alkoholu izboljša simptome in znake večine anemij.

Hrana, ki je priporočljiva

Živila z veliko železa

Vsejedci povečini dobijo dovolj železa s prehrano, saj se ta skriva v mesu in ostalih mesnih izdelkih v koncentriranih količinah. Vendar tudi mesojedci občasno potrebujejo nadomestitev železa, saj je vsako telo svet zase.

Za nadomestitev železa se priporoča redno uživanje zelenjave, kot je rdeča pesa, zeleni listi čebule, buča, korenje, radič, brokoli, zelena, paradižnik in krompir. Od sadja vsebujejo visoko vrednost železa jabolka, banane, temno grozdje, marelice, slive in jagode.

Druga živila z veliko železa so še ječmen, rjavi riž, fižol, soja in sončnična semena.

Rdeča pesa

Kadar govorimo o zdravljenju slabokrvnosti s prehrano, je rdeča pesa zagotovo najpomembnejše živilo, ki ga moramo vzeti v obzir. Peso lahko uživamo svežo, nekoliko pokuhano ali pijemo pesin sok. Le ta vsebuje kalij, fosfor, kalcij, žveplo, jod, železo, baker, vitamine skupine B (B1, B2, niacin, B6), vitamin C in flavonoide (vitamin P) ter dobro razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Z visoko vsebnostjo železa rdeča pesa regenerira in povrne funkcijo rdečih krvničk, s tem pa pomaga telesu do zadostne preskrbe s kisikom. Primerna je za vse generacije, tako odrasle kot otroke in mladostnike, saj pokuhana obdrži le delček zemeljskega priokusa, večino pese pa pridobi prijeten, sladkast okus. Po enem mesecu rednega uživanja ene manjše pese ali dvakrat po deciliter soka dnevno zagotovo prinaša rezultate v primeru, ko gre za anemijo zaradi pomanjkanje železa v prehrani.

Meso in mesni izdelki

Želeso, ki se nahaja v mesu in mesnih izdelkih je že vezano na hem in ga naše telo hitro pridobi iz teh živil. Rastlinsko železo naše telo nekoliko težje pridobi, zato lahko že z majhno količino mesa pridobimo veliko železa, rastlinskih virov pa moramo zaužiti sorazmerno več za enak učinek.

Banane

Banane še enkrat izpostavimo, saj so zelo dober vir železa, poleg tega pa vsebujejo tudi folno kislino in B₁₂, ki sta oba koristna v boju proti slabokrvnosti.

Limone

Citrusi z visoko vsebnostjo vitamina C pomagajo pri boljši absorpciji železa iz hrane. Vsaj dvakrat dnevno naj bi oseba z anemijo zaužila sok ene limone.

Živila z vitaminom B₁₂

Vitamin B12 se nahaja večinoma v hrani živalskega izvora. Dobri viri vitamina so meso (še posebej jetra), ribe in morska hrana, perutnina, mleko in mlečni izdelki. Jajca sicer vsebujejo kar nekaj vitamina B12, vendar je ta večinoma za človeško telo nedostopen. Iz jajc ga namreč lahko uporabimo manj kot 9%. Redko najdemo vitamin B12 tudi v nekaterih fermentiranih živilih. V primeru prehranjevanja na veganski način je potrebno vitamin B12 v dieto dodajati v obliki podjezičnih pršil.

Med

Med poleg visoke vsebnosti železa vsebuje tudi veliko bakra, ki pripomore k boljši absorpciji železa. Tako je med že dolgo let znan po preprečevanju nastanka anemij.

Melasa

Melasa je bogat vir rastlinskega železa. Ena žlica melase vsebuje 3,5mg železa, kar predstavlja 19% dnevno priporočene količine za ženske v rodni dobi in 43% priporočene dnevne doze za moške ter ženske po menopavzi. Prav tako predstavlja ena jedilna žlica 13% dnevno priporočenega vnosa za malčke in nosečnice.

Mleko in skuta

Mleko in skuta vsebujeta veliko proteinov visoke vrednosti. Ti poleg pomembnih mikrohranil sestavljajo eritrocite in so pomembni pri nadomeščanju večje količine rdečih krvničk.

Jajca

Prav tako kot mleko in skuta jajca vsebujejo polno proteinov, ki sodelujejo pri nastanku rdečih krvnih celic.

Druga priporočila

Količina vitamina D je povezana s slabokrvnostjo, tako se priporoča dnevno zmerno gibanje na soncu, vsaj 15 minut. Za izboljšanje prekrvavitve se priporočajo hladne kopeli enkrat dnevno, redna zmerna telesna vadba ter masaže z eteričnimi olji. Stres je velik dejavnik tveganja za anemijo, zato je pomembno, da si privoščite dovolj počitka, ugodno delovanje pa ima tudi ukvarjanje s QiGong vadbo ali redna meditacija.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Recommendations to Prevent and Control Iron Deficiency in the United States. U.S. Centers for Disease Control and Prevention. https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/00051880.htm. Pridobljeno 29.7.2016.

Tonzilitis – vnetje tonzil

Vnetje zgornjih dihal je povezano z različnimi dejavniki tveganja ter se povečini pojavi v obdobjih zmanjšane imunske odpornosti. Dihala so sestavljena tako, da vdihan zrak iz nosne in ustne votline potuje v žrelo in nato grlo ter iz grla v sapnik in sapnice, naprej pa pot nadaljuje po spodnjih dihalnih poteh, ki se nahajajo v pljučih. Skupaj z zrakom vdihnemo tudi nekaj mikrobov, ki se nahajajo v okolici. Učinkovita obrambna linija proti okužbi z vdihanimi mikroorganizmi je sluznica ter zgornje plasti le te, ki odstranjujejo mikrobe oziroma jim preprečijo vstop v spodaj ležeče plasti dihalnega sistema.

Proti okužbam pomagajo tudi številne žleze, ki izločajo slino in bezgavke, ki skrbijo za normalen odziv imunskega sistema. Tonzile oziroma mandlji, so bezgavke, ki ležijo med sprednjim in zadnjim žrelnim lokom. Kadar močno odpremo usta, lahko loka jasno vidimo. Pri otrocih so mandlji nekoliko večji in jih je po navadi moč opaziti, kadar otroku pogledamo v odprta usta. V obdobju odraščanja se funkcija tonzil zmanjša, prav tako se tudi tkivo mandljev zmanjša. Povečini so mandlji pri odraslih osebah toliko zmanjšani, da jih v žrelu ne vidimo. Vnetje tonzil je pogostejše pri otrocih, vendar imajo tudi nekateri odrasli pogosta, ponavljajoča se akutna vnetja ali kronično vnetje.

Znaki in simptomi

Vnetje tonzil se pri odraslih in otrocih kaže s povečanjem mandljev oziroma oteklino, rdečino, večkrat z bolečnostjo tega predela žrela, lahko so pridružene tudi bele obloge. Otežkočeno je požiranje, ki je lahko zelo boleče, že ob požiranju sline. Skupaj z naštetim se lahko pojavi vročina, glavobol, hripavost ter splošna utrujenost. V hudih primerih vnetja so lahko boleča tudi ušesa, pri otrocih pa lahko pride do bruhanja. V kolikor se pri otrocih pojavi kronični tonzilitis je lahko ta povezan s hujšanjem.

Vnetje lahko poteka v dveh oblikah, kot akutno ali kronično. Akutno vnetje je proces, ko pride do prej naštetih znakov, ki sčasoma izzvenijo in ne puščajo dolgotrajnih posledic. Kronični tonzilitis je stanje, pri katerem so mandlji kronično povečani, z vmesnimi obdobji akutnih poslabšanj. Pojavi se lahko tako pri otrocih, kot odraslih.

Vzroki

Večinoma je vzrok vnetja tonzil okužba z bakterijami. Izmed teh je skoraj v vseh primerih povzročitelj streptokok. Slabe prehranjevalne navade so dejavnik tveganja za okužbo. Večkrat je lahko pred okužbo tonzil prisoten prehlad, tako je potrebno čim bolj izključiti možnosti za prehladno obolenje. Nenadne spremembe vremena lahko vodijo v okužbo, zato se moramo nanje dobro pripraviti. Večkrat je okužba prisotna v hladnih mesecih, čeprav nas lahko doleti tudi poleti. Nezadostna količina spanca je prav tako povezana z več okužbami.

Dieta in druga priporočila

V kolikor je stanje večkrat ponavljajoče se, brez hujših simptomov, lahko veliko naredimo s pravilno prehrano. Premišljeno sestavljena prehrana pomaga tako preventivno kot kurativno, torej kadar se vnetje že pojavi. Poskrbimo lahko za manj ponavljanj oziroma za blažje simptome, zato je dobro, da se o nekaterih živil dodatno poučimo. Ob zelo hudem vnetju je potrebno poseči po antibiotičnem zdravljenju, česar ne gre zanemariti.

V času vnetja se v organizmu nahajajo toksini, ki jih je potrebno očistiti iz telesa. Ker gre za nalezljivo bolezen, ki je precej kužna in organizmu predstavlja breme, mora oboleli ležati v postelji, če je le možno, v svoji sobi. Pomembno je prezračevanje sobe vsaj na dve uri za 10min, takrat se okna odprejo na stežaj.

Oboleli bi moral vsaj za nekaj dni biti le na dieti s sokovi in zadostnimi količinami tekočin. Iz svežih, ekoloških citrusov se pripravi limonada oziroma oranžada, ki jo lahko osladimo z medom. V kolikor je oboleli otrok, ki ne mara teh sokov, lahko uživa sočno sadje, kot so jabolka, grozdje, grenivke, pomaranče, hruške, ananas, breskve ali melone. Navsezgodaj se na prazen želodec priporoča pitje do pol litra tople vode, kar očisti telo. Koristen je tudi klistir, ki ga izvajamo enkrat dnevno.

Po prenehanju glavnih simptomov se oboleli prehranjuje z živili, ki ne zakisajo telesa in vsebujejo proti vnetju koristne snovi. Ta so sveže sadje in zelenjava, polnozrnata živila ter mleko.

Hrana, ki ni priporočljiva

Sladkor

Poskusite izločiti sladkor iz prehrane. V primeru kroničnega tonzilitisa naredite poskus z enim tednom brez sladkorja in ugotovite, kako sprememba prehrane vpliva na vas. Uživanje sladkorja zmanjša odziv telesa na okužbo.

Bela moka

Veliko živil, ki so polna ogljikovih hidratov, vsebuje belo moko.  V presnovi se ta živila spreminjajo v molekule, ki zakisajo naše telo, prinašajo pa tudi veliko drugih učinkov, ki negativno vplivajo na prebolevanje okužb. Vplivajo na razrast določenih bakterij v črevesju, ki ne pomagajo v boju proti bakterijam, ne podpirajo pa rasti za zdravje ugodnih črevesnih mikroorganizmov. Uživanje bele moke in izdelkov iz nje je potrebno kar se da omejiti, najbolje pa izločiti iz prehrane vsaj za obdobje poteka vnetja.

Ocvrta hrana

Hrana, cvrta na visokih temperaturah v škodljivih maščobah izgubi vse zdravilne lastnosti. Uživamo praktično le prazne kalorije, ki pa nas zaradi vsebnosti škodljivih maščob le zakisajo in ne ponujajo prav nobenih ugodnih učinkov na zdravje. Prekomerno uživanje ocvrte hrane je tudi zdravim osebam odsvetovano.

Priboljški

Pri vnetju mandljev boste že tako morali paziti na reden vnos manjših obrokov koristnih živil, v kolikor se temu pridružijo še priboljški, bo sluznica precej razdražena, kar si ne želimo. Poleg tega vsebujejo slani ali sladki prigrizki večinoma snovi, ki smo jih v primeru vnetij odsvetovali.

Gazirane pijače

Poleg dejstva, da večina gaziranih pijač vsebuje prekomerne količine sladkorja, velja tudi, da vsebuje snovi, ki zakisajo telo. Te v primeru vnetja niso priporočljive za uživanje.

Kava in pijače s kofeinom

Kofein izraža v telesu diuretične učinke. To pomeni, da telo izgublja večje količine vode skozi ledvice, kot bi je sicer. Spodbujanje k izločanju vodi do izsušitve sluznic in zgostitve sluzi, kar pomaga mikrobom, da se lažje razmnožujejo na prizadetem območju.

Alkohol

Alkohol zmanjša delovanje imunskega sistema in poslabša vnetje sluznice, saj jo razdraži in zmanjša njeno funkcijo. Dokler simptomi in znaki popolnoma ne prenehajo, se alkohola ne sme uživati.

Hrana, ki je priporočljiva

Sveže sadje in sadni sokovi

Po dieti s sokovi je priporočeno uživanje sadja vsaj petkrat dnevno, saj tako podpremo svoj imunski sistem. Dobri viri vitaminov in antioksidantov so limone in jagodičevje. Tudi sveže naribano jabolko ponuja ugodne učinke, kadar je vnetju pridružena huda bolečina.

Sveža zelenjava in  zelenjavni sokovi

Od zelenjave, iz katere pripravimo svež sok, se priporoča korenje, kumarice in rdeča pesa. Lahko se pijejo tudi mešanice teh sokov. Poleg zadostne hidracije, telesu s zelenjavnimi sokovi ponudimo vitamine in minerale, ki podprejo delovanje imunskega sistema.

Voda in nesladkan čaj

Veliko tekočin pomaga obnavljati sluznice in tudi direktno spira vnetne tekočine. Tudi toksini, ki se nabirajo ob vnetju, se ob zadostnem vnosu tekočin lažje in hitreje izločajo iz telesa. Obdobje bolezni se tako skrajša. Nesladkan čaj mora biti pred uživanjem ohlajen na sobno temperaturo, saj lahko vroči napitki razdražijo sluznico. Vanj lahko dodamo nekaj kapljic sveže limone.

Med

Med obloži sluznico in ima ugoden, pomirjevalen učinek. Prav tako vsebuje blage antimikrobne snovi, ki vplivajo na zmanjšanje rasti bakterij na mestu vnetja. Za še boljše učinke čajno žličko medu zmešamo s ščepcem cimeta, ingverja ali česna.

Morska hrana

Morska hrana je vir omega 3 maščobnih kislin, ki v telesu delujejo antioksidativno, torej pripomorejo k hitrejšemu izločanju toksinov.

Polnozrnata živila

Primernejša od živil iz bele moke so polnozrnata živila. Ta vsebujejo več vlaknin, ki poskrbijo za normalno delovanje črevesja in zmanjšajo zakisanost telesa. Prav tako pripomorejo k optimalni sestavi črevesne mikrobiote.

Mleko

V primeru vnetja mandljev se je mleko izkazalo kot dobro živilo. V en kozarec prekuhanega mleka je priporočljivo dodati ščepec kurkume in ščepec popra. Takšno mešanico popijemo vsak večer pred spanjem, tri dni zapored. Uživanje mleka čez dan, ko preidemo iz diete s sokovi, je koristno. V prekomernih količinah je sicer uživanje mleka in mlečnih izdelkov odsvetovano, saj v tem primeru povzroča spremembe na sluznicah.

Kefir

Kefir je naravni antibiotik, ki poskrbi za normalno sestavo črevesne mikrobiote. V črevesju se namreč nahaja kar 80% celotnega imunskega sistema, tako je zelo pomembno, da ob okužbah poskrbimo za naše črevesje. Priporoča se pitje enega decilitra kefirja zjutraj in zvečer.

Druga priporočila

Koristne zdravilne učinkovine, ki nam pomagajo v boju proti okužbi, se skrivajo v mnogih živilih. Iz njih si pripravimo koristne zdravilne napitke, tekočine za grgranje ali obloge. Sok polovice limete v kozarcu tople vode zmešamo z dvema čajnima žličkama medu in ščepcem soli ter tako pripravljeno tekočino pijemo v postelji po požirkih. Za grgranje uporabimo žajbljev čaj s timijanom in z dodatkom morske soli. Tople čebulne obloge, s katerimi ovijemo vrat, pustimo delovati dokler še čutimo toploto. Blaga masaža vratu čez dan pomaga pri izločanju vnetnih tekočin.

Tople kopeli so koristne, saj telesu prinašajo toploto, ki jo povečini med vnetjem potrebuje. Svež zrak, sproščanje in kratki sprehodi so za obolelega zelo koristni. Operacija tonzil je skrajna možnost, kadar gre za kronični tonzilitis, ki zaradi povečanja mandljev oziroma redno ponavljajočih se vnetij, kljub vsem drugim ukrepom, v preveliki meri negativno vpliva na kvaliteto življenja.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

Hipotenzija – nizek krvni pritisk

Osnovno o hipertenziji

Hipotenzija, oziroma kronično stanje nizkega krvnega pritiska je med ljudmi premalo poznano stanje. Veliko več se govori o škodljivosti previsokega krvnega pritiska in z njim povezanimi zapleti. Le ti so dokaj pogosti, vendar je pri določenih osebah težava ravno v kronično prenizkem tlaku, ki lahko prav tako povzroči zdravstvene posledice. Normalne vrednosti krvnega tlaka se gibljejo med 60/100 in 90/140. Za določitev ali gre za nizek krvni pritisk, moramo poznati normalne tlake pri določeni osebi. Težava je velikokrat v tem, da pred pojavom simptomov in znakov nimamo podatka o meritvah tlakov. Teh si namreč povečini ne merimo redno. Tako je potrebno pred kakršnimi koli zaključki dlje časa meriti krvni tlak, da dobimo občutek o povprečnih vrednostih za določeno osebo. Ljudje smo si med seboj namreč različni in tako se od človeka do človeka razlikuje tudi zanj normalen krvni pritisk. Skupaj z večkratno merjenim nizkim pritiskom, se morajo pojavljati tudi bolezenski simptomi in znaki.

Znaki in simptomi

Pri dlje časa trajajočem nizkem pritisku v žilah se velikokrat pojavi povečana utrujenost, šibkost, lahko tudi vrtoglavica in občutek nemoči v okončinah. Pridruženi so lahko glasno bitje srca, prekomerno potenje, težave z vidom, zaspanost skozi cel dan in tudi depresija. Znižan pretok krvi skozi pomembne organe, kot sta srce in možgani, lahko vodi do sinkope oziroma omedlevice. To je stanje kratek čas trajajoče izgube zavesti, kadar oseba nima več nadzora nad svojim telesom ter se zgrudi in obleži na tleh. Zavest se kmalu po tem povrne, saj se zaradi spremembe položaja telesa v življenjsko pomembne organe vrne zadosten pretok krvi. Omedlevica je pogostejša v določenih situacijah, tj. dolgotrajno stanje na mestu, vroče okolje, gneča, slab zrak, huda utrujenost, večje količine popitega alkohola, lakota ter pri nekaterih tudi čustvene stiske ali težke stresne okoliščine.

Vzroki

Pri normalni količini krvi, ki kroži skozi srčno-žilni sistem se nizek krvni tlak pojavi zaradi motenj v avtonomnem živčnem sistemu, ki nadzoruje žilno upornost. Nikoli ne smemo izključiti tudi morebitnega vpliva zdravil. Jemanje zdravil za zniževanje visokega krvnega pritiska, zdravil za odvajanje vode, nitratov in pomirjeval je lahko prav tako vzrok za padec tlakov. V kolikor posumimo na to možnost, je najverjetneje potrebna prilagoditev doze ali zamenjava zdravil s primernejšimi.

Direktni vzroki za padec tlakov znotraj srčno-žilnega sistema so zmanjšan minutni iztis srca, zmanjšan upor v žilah na periferiji telesa, dehidracija ali nepravilno delovanje ledvic. Minutni iztis srca lahko pade zaradi  krvavitve, močnega znojenja ali resnejših težav, kot je na primer srčni infarkt. Zmanjšan upor na periferiji telesa se lahko pojavi zaradi motenj pri vzdrževanju znotrajžilnega tlaka, v nekaterih primerih se pojavi ortostatska hipotenzija. Ortostatska hipotenzija pomeni, da se tlak v pomembnih organih ob vstajanju iz ležečega položaja nenadoma močno zniža. Razlog tiči v tem, da zaradi gravitacije ob spremembi položaja, večina krvi preide v spodnji del telesa. Hitra sprememba zaradi nepravočasnega krčenja žil v nogah privede do pomanjkanja volumna krvi v zgornjem delu telesa, kjer se nahajajo vitalni organi. Zaradi nezadostne prekrvljenosti le teh pride do omotice ali celo omedlevice.

Dehidracija je posebej nevarna v poletnih mesecih, ko je zaradi večjega potenja tudi izguba vode iz telesa velika. Prav tako se dehidracije bojimo ob okužbah črevesja, kadar se pojavi huda driska. V tem primeru je potrebno nadomeščati izgubljeno tekočino z oralnimi rehidracijskimi praški.

Dednost ima veliko vlogo pri tem stanju. Nizek krvni tlak je lahko v določenih družinah prisoten pri več družinskih članih, brez da bi povzročal kakršne koli težave. V tem primeru ukrepi za zviševanje tlaka niso potrebni.

Dieta

Prehrana oseb z bolezensko znižanim krvnim pritiskom naj bi bila urejena tako, da se lahko organizem čim bolj optimalno regenerira. K temu pripomore predvsem visoko proteinska prehrana. Lahko se začne z nekajdnevno (do en teden) trajajočo dieto, na kateri se uživa le sveže sadje, ki vsebuje veliko tekočin in vitaminov. Primerne so predvsem pomaranče, jabolka, ananas, grozdje, hruške, breskve ter papaja.

Po nekajdnevni dieti se v prehrano dodajo mleko in mlečni izdelki. Prehrana s sadjem ter mlekom in mlečnimi izdelki naj bi trajala od enega tedna do tri tedne, v odvisnosti od tega, kako dolgo je oseba pripravljena dieto voditi. Po obdobju prehranjevanja na tovrsten način se postopoma v prehrano vključijo ostala živila, ki naj vsebujejo zadostne vrednosti beljakovin.

Jedilnik osebe s prekomerno nizkim krvnim pritiskom bi moral biti pester. Izločevati bi moral določena živila, ki škodujejo telesnim celicam in naj bi vključeval nekatera ključna živila, ki pripomorejo k izboljšanju simptomov. Vzorec teh živil vam predstavljamo spodaj.

Hrana, ki poslabša stanje v primeru nizkega krvnega pritiska

Enostavni ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati se po zaužitju hitro presnavljajo, kar še posebej velja za enostavne ogljikove hidrate. Omenjen hitri prehod iz želodca v tanko črevo spremlja padec tlaka po obroku. Da poskrbimo, da se to ne bi dogajalo, se izogibajmo belemu kruhu, živilom iz bele moke, belemu rižu, krompirju ter živilom z veliko sladkorja.

Kava

Čeprav je znano, da kava po pitju nekoliko poviša krvni pritisk, pa je dejstvo, da pitje kave pospeši tudi izločanje vode iz telesa. Pravi kavi in napitkom s kofeinom se je tako dobro izogibati. V kolikor resnično ne morete brez kave, morate zaužiti toliko vode, da uravnovesite nivo tekočin v telesu. Pri zaužitju skodelice kave je tako potrebno popiti tri skodelice vode.

Alkohol

Po zaužitju alkohola se sprostijo mišice po telesu, kar velja tudi za žile. S tem se dodatno zniža krvni pritisk in to lahko pri že tako nizkem tlaku vodi do hujših zdravstvenih posledic. Pri hipotenziji z jasno izraženimi simptomi se je potrebno alkoholu izogibati.

Veliki obroki

Po velikem obroku je padec tlaka v žilah večji, kot po manjšem. Priporočajo se mali obroki skozi cel dan, da preprečimo večje padce krvnega tlaka po obroku. Za kratkotrajni dvig krvnega tlaka po obroku lahko ponekod zasledite nasvet, da je dobro po obroku popiti skodelico kave. To ni priporočljivo, saj kofein prepreči delovanje določenih pomembnih molekul, kar privede do manjšega vnosa mikrohranil, kot je na primer železo, v telo. V primeru, da trpite za slabokrvnostjo, je takšna praksa celo bolj nevarna kot za posameznike z normalnimi vrednostmi hemoglobina.

Hrana, ki pomaga dvigniti krvni tlak v normalne okvire    

Beljakovine

Proteini so ključna hranila, ki pripomorejo k obnavljanju telesnih celic. Pri znižanem krvnem tlaku gre največkrat za motnje v telesni regeneraciji, zato se priporoča, da pri prehranjevanju pazimo na pravilno razmerje hranil. Prehrana, ki vključuje okrog 20 do 25% celokupnega proteinskega vnosa, veliko pripomore k zdravju srca in ožilja ter uravnava krvni tlak.

Živila z visoko vsebnostjo beljakovin so manj masten grški jogurt, perutnina, kvinoja, govedina iz proste reje, konopljina semena, soja, skuta, sir rikota, jajca, leča ter rakci.

Vitamin C

Antioksidativno delovanje vitamina C pomaga pri večini težav z zdravjem. Za uživanje povečanih količin tega vitamina izberite citruse, jabolka ter ostalo sveže sadje in zelenjavo. Ne pozabite, da se vitamini pri toplotni obdelavi nad 35 stopinj Celzija spremenijo v molekule, ki več nimajo tako močnih pozitivnih učinkov na zdravje.

Vitamini skupine B – B₅

Izkustvena uporaba vitaminov B pri kronično znižanem krvnem tlaku se je izkazala v veliko pomoč. Izmed celotnega kompleksa B vitaminov po učinku še posebej izstopa pantotenska kislina, oziroma vitamin B₅. Prehrana, ki vsebuje zadostne količine vitaminov B kompleksa, zmanjšuje težave s krvnim tlakom. Pantotenska kislina je prisotna praktično v vseh živilih. Bogati viri tega vitamina pa so meso, jetra, ribe, mleko, jogurt, avokado, grah, leča in polnozrnata živila.

Sok rdeče pese

Sok iz korenine surove rdeče pese pomaga uravnati krvni tlak. Dvakrat dnevno dva decilitra  neprekuhanega soka pripomoreta k znatnemu izboljšanju v roku enega tedna.

Slana hrana

Dokler ne dosežemo želenih vrednosti krvnega tlaka z dieto, je priporočljivo uživati nekoliko bolj slano hrano kot po navadi. Pretiravanje s soljo nikakor ni dovoljeno, saj lahko privede do drugih težav z zdravjem.

Sadni in zelenjavni sokovi

Redno pitje naravnih sokov iz sadja in zelenjave brez dodatkov pripomore k zadostni hidraciji, poleg tega pa nas napolni z vitamini in minerali. Dobro je izbrati citruse in drugo sadje, ki vsebuje veliko tekočin, od zelenjave pa je posebej koristen korenčkov sok. Optimalnih učinkov boste deležni le v primeru, da so sokovi sveže stisnjeni. Sokovnik je za ta namen zelo dobra izbira.

Bazilika

Listi bazilike vsebujejo veliko kalija, magnezija, vitamina C in vitamina B5, ki pripomorejo k uravnoteženem krvnem tlaku. Za osebe s težavami z znotrajžilnim tlakom je priporočljivo uživanje 4 do 5 svežih listov vsako jutro ali vsakodnevno pitje čajne žličke izvlečka bazilike v medu.

Drugi ukrepi, ki pomagajo urediti krvni tlak

Krvni tlak povišajo redna zmerna telesna dejavnost, gibanje na svežem zraku in soncu, tople solne kopeli z eteričnimi olji, ki naj bi jih izvajali tik pred spanjem, zadosten spanec ter določene dihalne vaje. V kolikor trpite za simptomi, ki se pojavijo po spremembi telesnega položaja, poskrbite, da boste iz ležečega v sedeči položaj prehajali počasneje kot sicer. Nasvete za samopomoč lahko najdete v priročnikih ter na veliko spletnih mestih. Bodite pozorni le na vir, ki vam te informacije podaja.

Viri

▪  Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪  Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪  Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ “What Are the Signs and Symptoms of Hypotension?”.nhlbi.nih.gov. National Institutes of Health. November 1, 2010. Pridobljeno 25. jul. 16.

Hipertenzija – visok krvni tlak

Osnovno o hipertenziji

Hipertenzija ali prekomerno povišan krvni tlak je dejavnik tveganja za mnoge kronične bolezni. Pomembno je, da imamo krvni tlak v mejah normale, saj sicer tvegamo pojav hujših srčno-žilnih zapletov. Krvni tlak se meri v milimetrih živega srebra, kar označimo kot mmHg. Merimo zgornji in spodnji pritisk, ki označujeta delovanje levega srca. Zgornji tlak pomeni, da merimo krčenje levega dela srca, ki proizvaja višji pritisk, imenovan sistolni. Kadar se levi del srca sprosti, se krvni tlak zniža, ta tlak imenujemo diastolni. Vrednosti sistolnega in diastolnega tlaka zapisujemo v obliki sistolni/diastolni, na primer 123/75. Srednja vrednost normalnega krvnega tlaka je 120/80, blago zvišane vrednosti se gibljejo med 140/90 in 160/95mmHg. Zmerno povišan krvni tlak je vrednost sistoličnega tlaka nad 160mmHg in diastolnega nad 100mmHg. Tlak nad 180/115 je visoko povišan in če traja dolgo časa, je potrebno razmisliti o dolgotrajnem zdravljenju z zdravili za zniževanje krvnega pritiska. Ob morebitnih simptomih ali znakih je potrebno obiskati svojega osebnega zdravnika.

Znaki in simptomi

Simptomi pri blago ali zmerno povišanem tlaku so pogosto neopazni ali blagi. Zaradi tega jih lahko velikokrat zamenjamo za fiziološko dogajanje v telesu. Pri bolj občutljivih osebah se lahko simptomi pojavijo prej kot pri ostalih. Simptomi povišanega tlaka so lahko glavobol ob zbujanju, bolečnost rok, ramen in nog, razbijanje srca, bolečina v področju srca, pogosto siljenje na vodo, ponavljajoče se krvavitve iz nosne sluznice, nervoza, napetost, razdražljivost, povečana utrudljivost in nezmožnost zaspati kljub utrujenosti. Pridružene so lahko težave s prebavo, težave z dihanjem, in drugi manj pogosti simptomi. Dolgotrajen visoko povišan krvni tlak pomembno poveča tveganje za srčni infarkt, možganske inzulte in odstop mrežnice, kar so resna stanja, ki zahtevajo urgentno obravnavo.

Vzroki

Najbolj proučevana vzroka za povišan krvni tlak sta stres in nezdrav življenjski slog. Večkraten, kratkotrajen stres povzroči akutna obdobja povišanega tlaka, medtem ko dolgotrajna izpostavitev stresu vodi do kronično povišanega krvnega pritiska. K povišanju le tega pripomorejo tudi kajenje, redno uživanje kave in pravega čaja, gaziranih pijač z veliko vsebnostjo sladkorja ter procesiranih živil. Zaradi povišanega pritiska se sposobnost izločanja škodljivih snovi iz telesa pomembno zmanjša, kar vodi do nabiranja toksinov, po nekaj letih tudi v zamašitev žil zaradi nezadostnega izločanja maščob. Skupaj s povišanimi vrednostmi holesterola, debelostjo in ostalimi dejavniki tveganja se začnejo vrstiti nekatere kronične bolezni. Nezdravo prehranjevanje skupaj z nezdravim načinom življenja lahko sčasoma vodi v diabetes, aterosklerozo ter nekatera druga kronična presnovna obolenja. Nabiranje sočasnih zdravstvenih težav povzroči cikel, ki vodi do prezgodnje umrljivosti ter pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

Omenili smo, da se pri dalj časa trajajoči hipertenziji osebni zdravnik povečini odloči za zdravljenje z zdravili. Zdravila so res nujna, v kolikor ne spremenimo življenjskih navad, saj se s tem izognemo povečanemu tveganju za pridružena obolenja. Veliko ljudi raje izbere pot, ki zahteva manj truda. Vendar se je potrebno zavedati, da zdravila ne odstranijo vzroka bolezni. V kolikor vzrok vztraja, se kljub zdravljenju pogosto pojavijo zapleti. Na primer, krvni tlak ob zdravljenju ponovno naraste in nato je potrebno povečati dnevno količino zdravil. Prekritje vzroka in ignoriranje pomembnosti spremembe življenjskega sloga pogosto vodijo tudi do izbruha težav na drugem mestu v telesu. Tako se lahko na primer pojavijo alergije, ki jih pred tem ni bilo, ali drugi simptomi, ki jih radi obravnavamo kot samostojne. Resnica je velikokrat v tem, da telo izraža stres na različne načine in če mu onemogočamo le to na en način, si bo izbralo drug način.

Dieta

Prehrana ima v okviru spremembe življenjskega sloga pomembno vlogo. Vnos škodljivih živil je potrebno čim bolj omejiti, hkrati pa poskrbeti za uživanje koristnih živil v zadostni meri. Ta so predvsem živila z visokim antioksidativnim delovanjem, ki varujejo pred prostimi kisikovimi radikali. Priporočena je vegetarijanska dieta, v kolikor pa se ne morete odreči mesu, pa znižajte uživanje le tega na dva do trikrat tedensko.

Hrana, ki pripomore k povišanim vrednostim krvnega tlaka

Sol

Kuhinjska sol oziroma natrijev klorid je za osebe s povišanim krvnim tlakom v normalnih količinah lahko škodljiva. Zato je potrebno dnevno porabo soli omejiti. Priporočena maksimalna dnevna doza soli je 1,5 grama. Veliko soli dobimo predvsem z uživanjem procesiranih ali vnaprej pripravljenih živil ter vložene zelenjave. Bolje je, da kupujemo sveže sestavine in si obroke pripravljamo sami doma.

Sladkor

Prehranjevanje z velikimi dnevnimi dozami sladkorja je povezano z visokim krvnim pritiskom. Priporočeno je, da vnos sladkorja omejimo. Ženske naj bi zaužile maksimalno 6 čajnih žličk sladkorja, moški pa 9 čajnih žličk dnevno.

Meso in mesni izdelki

Študija, ki je bila objavljena v eminentni reviji JAMA (Journal of American Medical Association) je pokazala zanimive rezultate. Osebe, ki preidejo na vegetarijansko dieto imajo v povprečju za 7 mmHg nižji krvni tlak, kot pred uživanjem brezmesne prehrane. Rastlinska živila ne vsebujejo veliko natrija, ki v povečanih količinah povzroča zviševanje pritiska. Po drugi strani vsebujejo veliko več kalija, kot živila živalskega izvora, kar vodi do boljših vrednosti tlakov. Prehod na vegetarijansko dieto torej pripomore k znižanju tlaka toliko, kot bi k temu pripomogla izguba 5 kilogramov telesne teže.

Nasičene in trans maščobe

Prehrana, ki vsebuje velike količine nasičenih in trans maščob, poviša LDL. Ta lipoprotein prenaša holesterol na periferijo žil in povzroča nabiranje plakov ter druge škodljive posledice. Visoke vrednosti LDL vodijo do poslabšanja visokega tlaka in pripomorejo k tveganju za koronarno bolezen srca.

Kava

Pitje kave povzroči nenaden porast krvnega pritiska. Ta lahko po kakšni uri ali dveh po zaužitju kave sicer pade pod normalno raven, saj kava pripomore k povečanemu izločanju tekočin iz telesa. Nihanja krvnega tlaka telesu ne prinašajo dobrobiti, prav tako lahko nenadno povišanje krvnega pritiska dvigne že tako visoke vrednosti v nevarne višine.

Alkohol

Pitje alkohola je lahko za hipertonike dvorezni meč. Manjše količine alkohola na dan (ena merica za ženske in dve za moške) lahko pomagajo znižati krvni tlak. Po drugi strani pa pitje večje količine alkohola vodi do povišanja tlaka. Dolgotrajno pitje večjih količin alkohola je povezano z neurejenimi vrednostmi krvnega pritiska. Alkohol zaradi svojih lastnosti ni primeren v kolikor jemljete zdravila za zniževanje tlaka. Zaradi velike vsebnosti kalorij lahko tudi vodi do nabiranja telesne teže.

Hrana, ki pomaga pri urejanju krvnega tlaka

Česen

Česen je znan kot eno izmed najučinkovitejših živil za zniževanje krvnega tlaka. S snovmi, ki jih vsebuje, širi majhne žile, kar pripomore k znižanju tlaka v celotnem srčno-žilnem sistemu. Poleg tega niža srčni utrip ter ureja srčno ritmično akcijo, v kolikor je ta neredna. Redno uživanje česna zmanjša simptome omotice, omrtvelosti in mravljinčenja udov, težav z dihanjem ter lajša težave z napihnjenostjo črevesa.

Kalij in kalcij

Povišan krvni tlak je vzročno povezan s količino kalija in kalcija, ki ga zaužijemo. Zadostne vrednosti teh mineralov v telesu poskrbijo za izločanje natrija iz telesa. Prekomerne vrednosti natrija povzročajo visok pritisk, zato moramo le te ohranjati v normalnih okvirih. Prehrana, bogata s kalijem zniža možnosti za nastanek hipertenzije. Poleg tega je ugotovljeno tudi, da osebe s hipertenzijo zaužijejo premalo kalcija.

S kalijem bogata živila so sladki krompir, banane, paradižnikova omaka, listi rdeče pese, stročnice, jogurt, školjke, suhe slive, korenčkov sok, melasa, ribe, soja, mleko, pomarančni sok ter nekatere vrste buč. Kalcij v večji meri vsebujejo mleko in mlečni izdelki, zelena listnata zelenjava, por, muškatna buča, česen, acai jagode, suhe slive, dateljni, suhe marelice, borovnice, jagode in kosmulje, mandlji, brazilski oreščki, sezam, pistacije ter bučna semena.

Manj maščob

Manj mastna živila pomembno vplivajo na nivoje krvnega tlaka. V kolikor uživate mleko in mlečne izdelke, je bolje kot polnomastne, izbrati manj mastne izmed njih. Tako še zmeraj zadostimo visokim telesnim potrebam po kalciju, a znižamo verjetnost visokih vrednosti LDL. Živila, ki vsebujejo veliko, predvsem nasičenih maščob, vodijo do kroničnih težav s tlakom, kar lahko sčasoma povzroči hujše zdravstvene zaplete.

Kvinoja

Visoko proteinsko polnovredno žito ima prijeten oreškast okus, vsebuje vrsto za zdravje ugodnih snovi, kot so fitonutrienti, poleg tega pa z uživanjem kvinoje zadostimo telesnim potrebam po magneziju. Čas kuhanja tega žita, ki znižuje krvni tlak, je za polovico krajši, kot čas, ki ga potrebujemo za kuhanje riža. Zadosti tudi potrebam oseb z glutensko preobčutljivostjo, saj le tega ne vsebuje.

Avokado

Sadež vsebuje minerale, ki znižujejo krvni tlak in za srce zdrave mononenasičene maščobe. Zeleno meso avokada, ki se skriva tik pod krhko ovojnico, vsebuje največjo koncentracijo naštetih snovi, zaradi tega je dobro sadež olupiti čim bolj na tanko.

Sok rdeče pese

Pesin sok zniža tlak v nekaj urah po zaužitju. Poleg pomembnih mineralov vsebuje veliko nitratov, ki sproščajo krvne žile in izboljšajo pretok krvi.

Jagodičevje

Gozdni sadeži vsebujejo veliko flavonoidov, ki so naravni zniževalci krvnega tlaka. Predvsem velja to za borovnice, maline ter jagode.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri hipertenziji

Izogibanje stresu in redna zmerna telesna vadba tako kot pri mnogih drugih zdravstvenih težavah, veliko pomaga tudi v primeru povišanega krvnega pritiska. Za sprostitev se lahko udeležite joge, meditacije, QiGonga in podobnih tečajev, ki vam pomagajo, da se naučite na produktiven način soočati z vsakodnevnim stresom.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Nitrate in beetroot juice lowers blood pressure. (2010, June 29). Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://www.qmul.ac.uk/media/news/items/smd/31048.html

▪ Bellows, L., Moore, M. (2013, February). Diet and hypertension. Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://extension.colostate.edu/topic-areas/nutrition-food-safety-health/diet-and-hypertension-9-318/

Holesterol

Osnovno o holesterolu

Holesterol je molekula, ki je ena izmed znanstveno najbolje preučenih. V telesu nastaja v glavnem v jetrih in črevesju, nekaj pa ga pridobimo s prehrano. Poti presnove holesterola v telesu so znane do potankosti. Holesterol, ki nastaja v telesu, skupaj s tistim, ki ga vnesemo s prehrano, sodeluje pri pomembnih fizioloških procesih. Pomen holesterola v naših organizmih je velik, saj sodeluje tako pri nastajanju celičnih membran, steroidnih hormonov, kot tudi pri nastanku žolčnih soli. Brez te ključne molekule naša telesa ne bi mogla obstajati.

Povišanje holesterola nad normalen nivo se imenuje hiperholesterolemija. Oseba s povišanim holesterolom ima večje možnosti za nekatere kronične in akutne bolezni. Ena izmed pogostih bolezni, ki se pojavi zaradi dalj časa povišanega holesterola v krvi je koronarna arterijska bolezen. Gre za nalaganje plakov znotraj žil, ki prehranjujejo srce. Prav tako se plaki nalagajo znotraj drugih žil po telesu. Tako se sčasoma lahko poviša krvni tlak, kar nadalje okvari delovanje žil in srca. Tveganje za srčno-žilna obolenja, kot je srčni infarkt in možganska kap je prav tako pomembno povišano.

Znaki in simptomi

Vrednosti holesterola se merijo v krvi in sicer v miligramih na 100ml krvi. Normalne vrednosti se gibljejo med 150 in 250mg/100ml krvi. Osebe z aterosklerozo imajo visoke vrednosti holesterola, tj. nad 250mg/100ml.

Pri dolgotrajnih povišanih vrednostih holesterola se lahko pojavijo določeni simptomi, ni pa izključeno, da visoke vrednosti dolgo časa ostanejo navzven neopažene. Pogosto srečamo pri obolelih srčno-žilne simptome, kot je visok krvni tlak, angina pektoris, oziroma bolečina za prsnico, srčni infarkt ali druge težave. Sprva, ko vrednosti holesterola še niso povišane dlje časa, se pojavi povečana utrujenost in občasno tudi spremembe razpoloženja. Sčasoma, po dlje trajajočih visokih vrednostih holesterola v krvi lahko pride do delne zapore žil v nogah, kar povzroča bolečine v mečih ob hoji. Možni so številni drugi simptomi, vendar ponavadi povišane vrednosti holesterola vztrajajo brez simptomov, dokler se ne pojavijo hujše težave z zdravjem.

Vzroki povišanega holesterola

Vzrok povišanja holesterola nad nivo normale je predvsem uživanje hrane bogate z maščobami. Po krvi se holesterol prenaša vezan na posebne prenašalne molekule, imenovane lipoproteini. Ti so v dveh glavnih oblikah, LDL in HDL. LDL pomeni Low Density Lipoproteins, prevedeno lipoproteini nizke gostote. HDL so lipoproteini visoke gostote, oziroma High Density Lipoproteins. Z nastankom bolezenskih znakov je povezana predvsem visoka vrednost lipoproteinov nizke gostote, oziroma LDL. Ti so odgovorni za prenos holesterola iz jeter na periferijo in povzročajo nalaganje le tega v maščobne celice in žile. HDL skrbi za prenos holesterola v jetra in njegovo izločanje iz telesa, torej vpliva na žilje pozitivno in niža tveganje za srčno-žilna obolenja. Visoke vrednosti HDL so tako zaželene, medtem, ko se visokih vrednosti LDL želimo izogniti. Pomembno torej ni le to, kako visoke vrednosti holesterola imamo, temveč kakšno razmerje vlada v našem telesu med LDL in HDL, ki so prenašalne molekule za holesterol.

Dieta

Količina holesterola, ki ga v telo vnesemo s prehrano, je odvisna od vsebnosti maščob v hrani. Približno 30% holesterola, ki ga dnevno telo porabi, vnesemo s hrano, ostali delež ga nastane v jetrih in črevesu. Poskrbeti moramo za visoke vrednosti HDL in nizke vrednosti LDL, da dosežemo nizke vrednosti holesterola v krvi. Izogibati se moramo uživanju živil, ki vsebujejo visoke vrednosti holesterola in nasičenih maščob, saj to vodi do povišanih vrednosti LDL. Veliko holesterola vsebujejo jajca, drobovina, sir, visoko vsebnost nasičenih maščobnih kislin pa najdemo še v drugih živilih, ki se pogosto znajdejo na naših krožnikih. Navajamo jih spodaj.

Ameriško združenje za bolezni srca in ožilja (AHA) priporoča, da oseba s povišanimi vrednostmi holesterola omeji dnevni vnos le tega na 300mg (ženske 275mg). Prav tako priporoča dieto z nizkim deležem celokupnih maščob, ki naj bi sestavljala maksimalno 30 procentov zaužitih hranil. Od vseh dnevno zaužitih maščob naj bi tretjino sestavljale nasičene maščobne kisline.

Uživanje vlaknin vpliva na nivoje LDL. Tako lahko s povečanjem dnevnega vnosa vlaknin pozitivno vplivamo na vrednosti le tega.

POZOR! V kolikor morate za zniževanje holesterola jemati zdravila, imenovana statini, se izogibajte pitju grenivkinega soka. Kombinacija lahko povzroči hude stranske učinke, kot so poškodbe mišic in jeter.

Hrana, ki pripomore k povišanim vrednostim holesterola v krvi

Živila z visoko vrednostjo holesterola

Kot smo že omenili,obstajajo živila, s katerimi v telo direktno vnašamo holesterol. To so jajca, drobovina, oziroma živalski organi ter vse vrste sira.

Živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob

Maslo, slanina, govedina, polnomastno mleko, pravzaprav večina živil živalskega izvora vsebuje povečane vrednosti nasičenih maščobnih kislin. Kokosovemu in palmovemu olju se ni potrebno izogibati, čeprav vsebujeta nasičene maščobe. Molekule v teh oljih so namreč krajše in se v telesu presnavljajo drugače, kot nasičene maščobne kisline živalskega izvora.

Sladkor in bela moka

Prekomerno uživanje sladkorja in bele moke poviša tveganje za visoke vrednosti holesterola v krvi, prav tako pa se poviša tveganje za nekatera druga kronična obolenja, kot je na primer artritis.

Kava in pravi čaj

Sestavine, ki jih najdemo v kavi, vplivajo na jetrne encime, ki sicer urejajo nivoje holesterola v krvi. Zaradi tega kava močno zviša nivoje holesterola. Prav tako se za uživanje ne priporoča pravi čaj.

Rafinirana živila

Živila, ki vsebujejo rafinirane sladkorje dokazano vplivajo na povišanje vrednosti LDL. Najdemo jih lahko tudi v živilih, pri katerih sicer ne pomislimo takoj na rafiniran sladkor. To so predvsem vložena živila in omake, kot je na primer paradižnikova omaka.

Ocvrta hrana

Holesterol, ki je oksidiran zaradi cvrtja, je znatno slabši za zdravje srčno-žilnega sistema. Skupaj s kisikom se holesterol v procesu cvrenja pretvori v tako imenovani oksiholesterol. Oksidirani holesterol je vzrok za veliko več arterijskih plakov, kot neoksidirani, zato se ga je potrebno na daleč izogibati. 

Hrana, ki pomaga pri zniževanju nivojev holesterola v krvi

Olja, ki vsebujejo polinenasičene maščobne kisline

Polinenasičene maščobne kisline ne vplivajo na povišanje LDL v tolikšni meri, kot nasičene. Zaradi ugodnejših nivojev LDL, se priporoča, da zamenjamo nezdrave maščobe z bolj zdravimi, se pravi s polinenasičenimi in nenasičenimi. Visoke vsebnosti polinenasičenih maščobnih kislin vsebujejo koruzno, sojino, sezamovo, in žafranikino (rumenikovo) olje.

Olja, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline

Najboljša za uporabo pri neurejenih vrednostih maščob v krvi, so olja z visoko vsebnostjo nenasičenih maščob. Ta praktično ne vplivajo na nivoje LDL. Najbolj znana izmed teh sta olivno ter arašidovo olje.

Živila z visokim deležem vlaknin

Uživanje zadostne mere vlaknin pripomore k znižanju vrednosti LDL. Živila z veliko vsebnostjo prehranskih vlaknin so polnozrnati kosmiči, ovsena kaša, stročnice, krompir, korenje, rdeča pesa, repa, zelena solata, zélena. Od sadja se z najvišjim deležem vlaknin ponašata mango in guava.

Živila z visoko vsebnostjo lecitina

Lecitin razgradi holesterol na manjše molekule, ki jih telo lažje presnovi, hkrati pa ne prizadenejo telesnega zdravja. Tako je priporočljivo uživati živila, bogata z lecitinom. Veliko ga vsebujejo rastlinska olja, polnozrnati kosmiči, soja ter nepasterizirano mleko, ki pa ga moramo vnašati v omejenih količinah zaradi vsebnosti neželenih nasičenih maščob. Telo je sposobno lecitin proizvajati samo, vendar le v primeru, da zadostimo potrebam po vitaminih skupine B. V kolikor jih s prehrano ne vnašamo v zadostnih količinah, se priporočajo prehranski dodatki.

Vitamin E

Hrana, ki je polna vitamina E pomaga znižati vrednosti LDL in poviša vrednosti lecitina v krvi. Vitamin E deluje antioksidativno in varuje telesne celice pred negativnim vplivom prostih kisikovih radikalov.

Sadni oziroma zelenjavni sokovi

Z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov in drugih antioksidantov pozitivno vplivajo na telesno presnovo.

Zelenjava

Vrednosti LDL nižajo jajčevci, česen, čebula, paprike ter korenovke.

Pektin

Pektin je topna vlaknina, ki zniža absorpcijo in sintezo holesterola v telesu. Najdemo ga v jabolkih, bananah, grenivki (! – pozor pri jemanju statinov), pomarančah, hruškah. Z uživanjem sadja vnesemo več pektina kot s sadnimi sokovi. Uživanje dveh kosov sadja z visokimi vrednostmi pektina dnevno kar za petino zniža tveganje za srčna obolenja. V izogib škodljivim snovem izberite sadje, pridelano na ekološki način.

Rdeče vino

Flavonoidi, ki se nahajajo v rdečem vinu, ščitijo telesne celice pred oksidativnim stresom, ki ga povzročajo visoki nivoji LDL. Uživanje alkohola mora biti seveda zmerno, ne več kot en deciliter vina za ženske na dan in ne več kot dva decilitra dnevno le tega za moške.

Drugi ukrepi, ki pomagajo v primeru povišanih vrednosti holesterola

Pitje zadostne mere tekočin, vpliva na krvne vrednosti holesterola. Priporočljivo je popiti vsaj dva do tri litre brezalkoholnih, nesladkanih tekočin dnevno, v poletnih mesecih pa še kak liter več. Najbolje je, da pijete vodo ali nesladkan čaj.

Redna zmerna telesna vadba pomembno znižuje vrednosti LDL, hkrati pa poviša vrednosti HDL. Po nekaj časa redne telesne vadbe se cirkulacija izboljša, poraba hranil se zaradi povečanja mišične mase zviša, kar vodi do izboljšanja presnove maščob. 

Pozitivne učinke so pokazale kopeli v mlačni vodi, prav tako parne kopeli, ki pa jih ne smete uporabljati, v kolikor trpite za povišanim krvnim tlakom ali imate že izražene druge srčno-žilne težave.

Prenehanje kajenja vodi v povišanje vrednosti HDL, krvni tlak se zniža, v roku enega leta se tveganje za srčno-žilna obolenja prepolovi.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.