PREHLAD

Navadni prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal. Loti se nosu in nosnih kanalov ter se lahko razširi v prsni koš. Je najpogostejša bolezen, ki pesti ljudi. Povzroči ga lahko kar 100 različnih virusov. Za razvoj prehlada so bolj občutljivi predšolski otroci, saj v povprečju zbolijo kar šestkrat letno. Povprečen odrasel človek pa zboli enkrat do trikrat letno.

Znaki in Simptomi

Oseba, ki je zbolela za prehladom bo občutila splošno utrujenost, vročino, glavobol in zamašenost zgornjih dihalnih poti. V začetku prehlada je običajno vodéno izločanje iz nosu in kihanje, temu pa sledi izločanje goste sluzi, belih krvnih celic in mrtvih mikroorganizmov. Pri prehladu je lahko vneto tudi grlo, ki je rdeče, boleče in precej suho. Praskanje v grlu, bolečine v mišicah, smrkavost, kašljanje in posledična nespečnost so značilni znaki prehlada. Običajni prehlad traja od 4 do 10 dni, v hujših primerih pa lahko pripelje do bronhitisa ali vnetja sinusov, ki se zdravi dalj časa.

Vzroki

Virusom, ki povzročajo prehlad smo vsi nenehno izpostavljeni, vseeno pa večina ljudi za prehladom zboli enkrat do dvakrat letno. To nam pove, da glavni dejavnik za razvoj prehlada tiči v zmanjšani imunski odpornosti, ki prepreči telesu, da bi se ubranilo običajnih in vsakdanjih virusov.

Dieta in ukrepi, ki pripomorejo k lajšanju prehlada

Med prehladom moramo zaužiti veliko tekočine. To preprečuje suhost respiratornega traka in pomaga pri premagovanju virusa. Prav tako uživanje tekočine pomaga izboljšati funkcijo belih krvnih celic. Zelo pomembno pa je kaj pijemo. Pitje koncentriranih pijač, ki vsebujejo veliko sladkorjev (na primer glukoze, fruktoze, saharoze, medu ali koncentriranih sadnih sokov) znatno zmanjša zmožnost belih krvnih celic, da se borijo in pobijejo mikroorganizme, ki napadajo naše telo. Če se vseeno odločimo piti sadne sokove, jih moramo prej razredčiti z obilo vode.

Dobro je vedeti tudi kako si lahko odmašimo zamašen nos brez uporabe lekarniških zdravil. Četrtino žličke soli raztopimo v decilitru toplo vode in si mešanico vbrizgamo v nos. To nam bo sprostilo dihalno pot. Preprosto mešanico soli in vode imenujemo fiziološka raztopina.

Priporočljivo je, da tekom prehlada zrak v sobi ovlažimo. Zelišča, kot so žajbelj, evkaliptus, timijan, rožmarin ali zimzelen, dihanje še posebno olajšajo. Stresemo jih v lonec vrele vode, pustimo stati 15 minut, nato pa vdihavamo zdravilno paro. Za vdihavanje je priporočljivo tudi evkaliptovo olje ali olje iz smrekovih vršičkov.

Od hrane se pri prehladu najbolje odreže kokošja juha. Nedavne raziskave so pokazale, da kokošja juha pomaga pri sproščanju sluzi, ki maši nos. Je dobro zdravilo za navadni prehlad, da pa bo še učinkovitejša ji lahko dodamo sibirski ginseng. Zamašena dihala in nadležni kašelj blažita čebula in česen, zato ju je priporočljivo dodajati v jedi, ki jih zauživamo v času prehlada.

Ljudje, ki velikokrat zbolijo za prehladom imajo po navadi oslabljen imunski sistem. Posebno pomembno je, da ga okrepimo na naravni način. Zagotoviti si je potrebno dovolj spanja, zmerne telesne aktivnosti in zdrave hrane. Hrana mora vsebovati veliko antioksidantov. Priporočljiva je temna zelenjava, sadje, jetra, oreščki, agrumi, žitni kalčki, brokoli, fižol, zelje, jajca in jagode. Prehrana mora biti uravnotežena in raznolika.

Da bomo prej premagali prehlad je prav tako pomembno, da ga začnemo zdraviti ob prvih znakih in začnemo takoj počivati. Ko se bolezen razvije v polnosti bo za zdravljenje potrebno več časa, če predhodno telesu nismo namenili počitka in časa za regeneracijo.

Prehranski dodatki, ki pripomorejo pri premagovanju prehlada

Ko se nam razvije prehlad imamo kar nekaj možnosti kako spodbuditi hitrejše okrevanje. Če začnemo dovolj zgodaj, se prehlada lahko hitro otresemo; če pa se nam je prehladno obolenje že bolj razvilo bomo vseeno potrebovali nekaj dni, da bomo spet popolnoma zdravi. V večini primerov pri prehladu ob uporabi naravnih substanc ne moremo pričakovati takojšnega olajšanja simptomov. V nasprotju z zdravili, ki jih imamo pri prehladu na voljo v lekarni naravna sredstva namreč ne potlačijo in ne preprečijo simptomov, temveč pomagajo telesu pri borbi s prehladom. Iz tega razloga se lahko simptomi prehlada najprej celo poslabšajo, vendar pa je to bolj zdrav način premagovanja bolezni, ki podpre naše telo in mu sledi pri naravnih mehanizmih spopadanja z boleznijo. Zdravljenje z naravnimi substancami pa je običajno hitrejše, kot če si skušamo pomagati z uporabo farmacevtskih zdravil.

Vitamini in minerali

Vitamin C

Vitamin C je izjemno zdravilo za navadni prehlad. Zmanjša resnost običajnega prehlada ter skrajša bolezenske znake bolezni. Vitamin C je pri prehladu najverjetneje učinkovit zaradi svojih antioksidativnih lastnosti. Ko pride do okužbe se v telesu namreč sprošča veliko oksidativnih snovi, ki so za druge celice toksične. Aktivacija teh snovi spodbuja uporabo vitamina C v telesu, zaradi česar ga moramo nadomestiti. Visoke koncentracije tega vitamina varujejo pred škodljivimi učinki sproščenih toksinov.

Vitamin A

Vitamin A znižuje tveganje, da bi zboleli za hudimi okužbami dihal. Nekatere raziskave so pokazale, da dodatki vitamina A zmanjšajo smrtnost zaradi bolezni dihal za 70%. Pri hudem prehladu ali infekciji dihal povečajte tudi uživanje hrane, ki vsebuje beta – karotene, ki jih telo po potrebi spreminja v vitamin A. S samim dodajanjem vitamina A pa je potrebno biti pazljiv, saj so visoki odmerki lahko toksični in niso priporočljivi.

Cink

Cink pospešuje imunski sistem. V eni izmed raziskav so ugotovili, da cink preprečuje, da bi se virusi, ki so povzročitelji prehlada razmnožili. Prav tako z dodajanjem cinka poskrbimo, da prehlad hitreje prebolimo.

Zelišča

Ameriški slamnik

Ameriško zelišče, ki ga pridobivajo iz listov in korenin ameriškega slamnika je vedno bolj priljubljeno. Če ga začnemo jemati ob prvih znakih prehlada, učinkuje protivnetno in zavira okužbo ter s tem blaži znake prehlada. Standardni ekstrakt korenine ameriškega slamnika opazno zmanjšuje znake in čas prehlada in gripi podobnih okužb.

Bezgove jagode

Bezgove jagode spodbujajo imunski sistem in odganjajo prehlad.

 

Brestovo lubje

Brestovo lubje odlično blaži kašelj in iz telesa sprošča odvečno sluz, ki nastaja pri prehladu. Priporočljivo ga je zauživati v obliki čaja ali v tabletah, če so nam dostopne.

 

Janež

To začimbo se kot zdravilo uporablja že tisoče let. Ima vsestranske zdravilne učinke, pomaga tudi pri sproščanju sluzi in lajša kašelj in prehladna obolenja. 

 

Kafra, mentol in evkaliptovo olje

Izvlečki iz teh rastlin odlično pomagajo zoper zamašen nos.

 

 

Kapsaicin

Kapsaicin je mogoče dobiti v obliki kapsul. Ta snov vsebuje ogromno vitamina C in na ta način pripomore k zdravljenju prehlada.

 

Koprive

Koprive so znano ljudsko zdravilo za seneni nahod in druge alergije. Lajša vnetja od alergijskih reakcij in čisti zamašene dihalne pot v nosu in prsih. Priporočljiv je koprivin čaj, koprive pa si lahko pripravimo in pojemo kot špinačo. Pomembno pa je vedeti, da kopriv ne smete uživati v nosečnosti ali če imate kakršno koli bolezen ledvic.

Lubje mirte

Vroč čaj iz zmletega lubja je potrebno začeti piti ob prvih znamenjih prehlada, kašlja ali gripe. Spodbuja tudi znojenje, ki je tekom okužbe z virusom prehlada priporočljivo in skrajša čas prebolevanja bolezni.

Pečatnik

To zelišče so uporabljali Indijanci in z njim zdravili okužbe. Priporočljivo je grgranje pečatnikovega čaja.

 

Poprova meta

Poprova meta je že od antičnih časov uporabljena kot zdravilo pri slabi prebavi in trebušnih krčih. Pomagala pa naj bi tudi pri zdravljenju prehladov, mrzlic in glavobola. Ko imamo prehlad je zato priporočljivo spiti več skodelic čaja poprove mete na dan.

Sibirski ginseng

To zelišče ima zdravilne učinke za mnogokatero bolezen. Njegove zdravilne lastnosti pomagajo pri zdravljenju bronhitisa in kroničnih pljučnih bolezni ter za zdravljenje prehladov in okužb.

Šipek

Šipek je izredno dober vir vitamina C. Iz tega razloga je zelo priporočljivo, da ga med prehladom uživamo v čaju.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ameriki slamnik: eden do trije odmerki po 500 mg / dan

Beta – karoten: tri do štiri dni jemljite 25000  – 50000 IE / dan

Bezgove jagode: ena ali dve 500 mg kapsuli / dan

Cink: 15 mg / dan

Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan

Sibirski ginseng: 1 kapsula/ dan

Vitamin A:  800 – 1500 mcg / dan

Vitamin C: štiri 500 mg kapsule / dan

 

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ANKSIOZNOST (TESNOBNOST) IN STRES

Anksioznost ali tesnobnost je neprijetno čustveno stanje, ki se lahko kaže kot manjši nemir oziroma bojazen ali kot zelo močan strah – panika. Tesnoba se razlikuje od strahu, pri katerem gre za razumski odziv na dejansko nevarnost. Običajno pri tesnobi namreč manjka jasen in realen vzrok, ki bi lahko pojasnil naše slabo počutje. Določena mera tesnobe, ki se pri človeku pojavi od časa do časa je povsem normalna in spremlja duševno povsem zdrave ljudi. Problemi se pojavijo, ko je doživljanje tesnobe zelo hudo, povsem izven našega nadzora in nam začne vplivati na kakovost življenja.

Tesnoba je eden najpogostejših zdravstvenih problemov v zahodnem svetu. Po mnenju nekaterih raziskav in mnenj je kar dve tretjini obiskov pri zdravniku povezanih z boleznimi, ki so posledica stresa in tesnobe. Duševnost in telo sta resnično nerazdružljiva in dogajanje v glavi bistveno vpliva na dogajanje po vsem telesu.

 

Znaki in Simptomi

Tesnobo spremljajo različni simptomi. Najbolj pogost med njimi je pritisk, ki ga čutimo v prsih kot stiskanje, srčne palpitacije (močnejše in hitrejše utripanje srca), občutek zbadanja v prsih ter nezmožnost, da vdihnemo dovolj zraka kot bi želeli. Hudo tesnobo spremlja glasno sopenje, plitko dihanje ali hiperventilacija (prehitro in pregloboko dihanje).  Ko smo tesnobni se hitro pojavi napetost in zategnjenost v hrbtnih in vratnih mišicah ter v ramenih. To običajno pripelje do glavobolov, bolečin v hrbtu in mišičnih krčev. Prav tako je značilno, da se ob doživljanju tesnobe prekomerno potimo, osušijo se nam usta, lahko začutimo vrtoglavico, trpimo za prebavnimi motnjami in moramo pogosto urinirati ali odvajati blato.

Osebe, ki trpijo za tesnobo imajo večino časa občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega in slabega. Mnogokrat jih skrbi, da imajo kakšno kronično  ali nevarno bolezen, saj spremljajoči simptomi tesnobe, ki vplivajo na celotno telo lahko spominjajo na marsikatero drugo bolezensko stanje. Osebe, ki so tesnobne in se nikakor ne morejo sprostiti imajo pogostokrat tudi motnje spanja – ne morejo zaspati ali pa je spanje plitvo in se tekom noči pogostokrat prebujajo.

Vzroki

Tesnoba je lahko posledica psiholoških ali fizičnih dejavnikov. Izhaja lahko iz čustvenih, prirojenih ali hormonskih težav, v večini pa jo povzroči stres. Tesnoba in stres sta tako močno povezani, da ju obravnavamo skupaj. Ko smo nenehno izpostavljeni stresu (na primer strahu ali neprijetnostim) naše telo doživlja prave in merljive telesne spremembe. Stres je pravzaprav beseda, ki opisuje dogajanja, ko smo povrženi hudemu, strašljivemu, neprijetnemu ali tesnobo zbujajočem položaju. Takrat prevzame pobudo v našem telesu avtonomno živčevje, ki uravnava bitje srca in odziv na stres. Nadledvične žleze pričnejo sproščati stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanje. Poveča se krvni tlak, srce hitreje črpa, kri se usmerja iz trebušnega predela proti nogam, razširijo se zenice. Postanemo napeti in pripravljeni na delovanje. Ta odziv telesa bi nam prišel še kako prav, če bi morali bežati pred roparji, zvermi ali loviti za preživetje, v sodobnem svetu pa nas napadajo povsem drugačne zahteve sodobnega življenja: težave doma, prezahtevno delo, plačilo računov, nenehni opravki in hitenje. Težava nastane, ker naše telo ne loči med eno ali drugo vrsta stresa, naši stresni hormoni se ne porabijo v trenutku, kot bi se v prazgodovini; temveč nastaja kronična psihofizična napetost, ki se je ne moremo otresti. Na življenjsko pomembnih organih in sistemih zato nastaja škoda. Stres izjemno škodljivo vpliva na telo ter vodi do milejše ali hude anksioznosti oziroma tesnobe.

Tesnobo poleg stresa pa lahko povzroči tudi nekaj tako vsakdanjega kot je kofein. Tesnoba je lahko prav tako posledica povišane mlečne kisline v krvi. Mlečna kislina je končni produkt razgradnje krvnega sladkorja (glukoze), ko v telesu primanjkuje kisika.

Pomembno je torej vedeti, da poleg stresnih dejavnikov na razvoj tesnobe lahko vplivajo tudi zunanji ali povsem telesni faktorji.

Dieta in življenjski slog

Na tesnobo, ki nastane zaradi povišane vrednosti mlečne kisline v krvi vpliva več dejavnikov. To so kofein, sladkor, pomanjkanje B vitamina, pomanjkanje kalcija in magnezija, alergije na hrano in alkohol.

Preprosti ukrepi, kot so izogibanje kofeinu, sladkorju, alkoholu in hrani, na katero smo alergični ter hkratno dodajanje vitaminov B, kalcija in magnezija nam lahko močno pomaga pri zmanjševanju tesnobe. Že sama odpoved kofeinu pogosto prinese občutne rezultate.

Za osebe, ki trpijo za tesnobo je ključno tudi, da zmanjšajo stresne dejavnike v življenju in da se naučijo vaj za sprostitev in različnih sprostitvenih tehnik. Nekatere najbolj popularne metode za blaženje stresa so meditacija, molitev, avtogeni trening, vodeno sproščanje ob glasbi. Običajno priporočilo je, da si na dan vzamemo vsaj 5 minut, ki so namenjene izvajanju sprostitvenih tehnik. Ko osvojimo določeno tehniko sproščanja je doseganje notranjega miru, ki ga je spočetka težko doseči, vedno lažje. 

Prehranski dodatki, ki pomagajo blažiti tesnobo

Za blaženje tesnobe so pogosto predpisani različni antidepresivi ali sedativi (zdravila, ki pomirjajo). Prenehanje jemanja teh zdravil mora vedno potekati postopoma in pod zdravniškim nadzorom. Smiselno pa je, da pred zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik poskušamo z naravnejšim pristopom pri zdravljenju tesnobe ali pa naravna sredstva jemljemo hkratno s konvencionalnimi zdravili. To nam pomaga vzpostaviti telesno ravnovesje, ki je bilo prej porušeno, kar je tudi pripomoglo k razvoju tesnobe (na primer pomanjkanje vitaminov in mineralov).

Vitamini in minerali

B vitamini

B vitamini so naravno zdravilo proti tesnobi in stresu. Ljudje, ki imajo malo vitaminov B, pogosto kažejo znamenja depresije, zbeganosti, izgube spomina in druge znake hude tesnobe.

 

Kalcij in magnezij

Ko smo pod stresom in tesnobni se nam zviša krvni tlak. Ta minerala znižujeta krvni tlak, zaradi česar telo lažje prenaša škodljive učinke stresa.

 

Naravni hormoni

Melatonin

Melatonin je hormon, ki ga izloča češarika, žleza v možganih. Uravnava ciklus spanja in budnosti in je močan zaviralec stresa. Uravnava negativne ravni stresnih hormonov, njihovo raven namreč zniža na običajni nivo. Melatonin prav tako pomaga pri nespečnosti, ki se pojavi zaradi tesnobe.

Zelišča

Ginko biloba

Rastlina izboljšuje krvni obtok v možganih in je lahko učinkovita pri dvigovanju razpoloženja ob depresiji.

 

Kava kava

Kava kava je zelišče, ki ga uporabljajo za zdravljenje tesnobe, nemira in nespečnosti. Je naravno pomirjevalo in pripomore k dobremu počutju.

 

Kamilice

Kamilice imajo prijeten in pomirjevalni učinek. Čaj pred spanjem nam pomaga tudi zaspati.

 

Sibirski Ginseng

Ženšen telesu pomaga premagovati kakršen koli stres. Kadar je krvni tlak previsok ga zniža in če je koncentracija krvnega sladkorja prenizka, jo ženšen spodbudi na normalno raven.

 

Šentjanževka

Šentjanževko imenujejo tudi naravni antidepresiv, saj je tako učinkovita pri blaženju stresa, tesnobe in depresije. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da je njena učinkovitost enaka kot pri zdravilih, ki nam jih lahko predpiše zdravnik.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

B vitamini: 2krat dnevno po 50 mg / dan

Ginko biloga: 60 mg kapsula do 3krat /dan

Kalcij: 500 – 1000 mg / dan

Kava kava: 1 kapsula do 3krat / dan

Magnezij: 250 – 500 mg / dan

Melatonin: 1 mg pred spanjem

Sibirski ženšen: 1 kapsula / dan

Šentjanževka: 1 kapsula 3krat / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ANGINA PEKTORIS

Angina pektoris je bolezen, ki nastane zaradi nezadostne preskrbljenosti s količino kisika v srčni mišici. To povzroči stiskanje ali občutek teže v prsih. Angina pektoris je pogosto znanilec srčnega infarkta. Telesni napor in stres povečajo potrebe srca po kisiku, zaradi česar je to mnogokrat sprožilec bolezni.

Znaki in Simptomi

Značilni simptomi so občutki stiskanja, tičanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico. Pogosto je spremljevalec angine pektoris tudi visok krvni pritisk. Običajno simptomi sledijo takoj po naporu (psihičnem ali fizičnem). Sprožilci angine pektoris so prav tako lahko čustvena napetost, mrzlo vreme ali večji obroki. Bolečina, ki nastane kot posledica angine pektoris lahko seva tudi v levo ramo oziroma lopatico, levo roko ali čeljust. Bolečina običajno traja od ene do dvajset minut.

 

Vzroki

Angina pektoris je skoraj vedno posledica asteroskleroze – kopičenja holesterolnih oblog, ki postopoma zožijo krvne žile (koronarne arterije) ter zaprejo pot oskrbovanja srca s krvjo in kisikom. Posledica takšne zapore se kaže v zmanjšani oskrbi srčnega tkiva s kisikom. Ko je pritok kisika do srčne mišice znatno zmanjšan ali ko se pojavi povečana potreba srca po kisiku, nastane angina pektoris. Angina pektoris lahko nastane tudi kot posledica hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja).

Obstaja pa tudi druga, redkejša vrste angine – Prinzmetalova angina pektoris. Vzroki zanjo niso holesterolne obloge koronarnih arterij, temveč krč koronarne arterije. Simptomi te oblike angine se običajno pojavijo v mirovanju ali nenadno čez dan ali noč. Bolj pogosta je pri ženskah, ki so stare pod 50 let. Najobičajnejše se ta angina zelo dobro odzove na dodaten vnos magnezija v telo.

Ker so vzrok za angino zožene arterije, je najbolje, da arterije razširimo ali pa, da srčni kirurg očisti arterijo. Zoženo oziroma zamašeno arterijo je možno premostiti tudi s pomočjo obvoda (bypass).

Ukrepi za zdravo življenje bolnikov

Napade angine pektoris poskušamo obvladovati z nekaj splošnimi ukrepi in pa z uporabo zdravil ter prehranskih dodatkov. Kadilci morajo obvezno opustiti kajenje, saj to pospešuje razvoj asteroskleroze. Nikotin oži srčne žile, zvišuje krvni tlak in pospešuje srčni utrip. Osebe morajo vzdrževati normalno telesno težo, saj debelost povišuje tveganje za napade angine pektoris. Priporočljiva pa je tudi zmerna telesna aktivnost, ki naj bo takšna, da kljub obremenitvi ne sproži napada bolezni. Z dieto je potrebno zmanjšati vnos maščob, če preiskava krvi pokaže, da so te previsoke. V primeru, da ima oseba še sladkorno bolezen ali visok krvni tlak je nujno zdravljenje tudi teh bolezni, saj dodatno škodljivo vplivajo na razvoj angine pektoris. Bolniki potrebujejo tudi urejen ritem dela in počitka; v hladnih vremenskih razmerah pa se morajo zelo toplo obleči, saj je hlad velika obremenitev za srce.

Prehranski dodatki

Angina pektoris je resna bolezen, ki zahteva skrbno zdravljenje in spremljanje. V najhujših primerih, včasih pa tudi v začetni fazi blažje do zmerne oblike angine pektoris, so nujno potrebna zdravila. Naravna zdravila so na mestu pri zelo blagih primerih angine pektoris in le kot dodatno – torej ne samostojno – podporno zdravljenje pri težjih oblikah bolezni. Čez čas in ob pogoju, da se oseba dobro odziva na dodatke je možno bolezensko stanje nadzorovati brez konvencionalnih zdravil.

 
Vitamini, minerali in antioksidanti

Magnezij

Pomanjkanje magnezija lahko povzroči krče v koronarnih arterijah. Pri ljudeh, ki so doživeli nepričakovan srčni napad se pogosto ugotovi, da so imeli precejšnje pomanjkanje magnezija. Magnezij pomaga razširiti koronarne arterije, preprečevati nastanek krvnih strdkov in normalizirati srčni utrip.

Drugi dodatki

Arginin

Arginin je aminokislina, za katero se je izkazalo, da je koristna pri več srčno žilnih boleznih, vključno z angino pektoris. Tako koristna je zato, ker zvišuje nivo ogljikovega oksida, s čimer izboljšuje pretok krvi in zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov. Izboljšanje, ki sledi dodajanju arginina je precej veliko. V eni izmed študij se je izkazalo, da arginin še posebno pomaga pri telesni vzdržljivosti, ki je sicer zaradi angine pektoris zelo zmanjšana.

Karnitin

Karnitin je vitaminom podobna sestavina, ki srcu pomaga porabiti kisik bolj učinkovito. Pomaga pri prenosu in razgradnji maščobnih kislin v celicah.
  

Koencim Q – 10

Koencim Q – 10 pomaga pri preprečevanju kopičenja maščobnih kislin in igra pomembno vlogo pri proizvodnji energije v celicah. Več manjših študij je pokazalo, da je koencim Q – 10 učinkovit in varen dodatek pri uravnavanju angine pektoris.

Pantetin

Pantetin je derivat pantotenske kisline – vitamina B5, ki je glavna komponenta koencima A. Ima pomembno vlogo pri presnovi aminokislin, ogljikovih hidratov in maščob ter je pomemben za sintezo večjega števila snovi. Za bolnike z angino pektoris je pomemben, ker nivo pantetina upade, ko je oskrba srca s kisikom nizka. Preprečuje bolezni srca in ožilja.

Zelišča

Glog

Glog je grm, ki je tako učinkovit pri boleznih srca, da ga nekateri imenujejo tudi srčni tonik. Je dobro naravno zdravilo pri zdravljenju angine in odpovedovanju srca, ki nastane zaradi mašenja koronarnih arterij. Izboljšuje pretok krvi v srcu. Študije so pokazale, da glogov izvleček pomaga preprečevati napade angine pektoris in znižuje krvni pritisk. Pri zauživanju glogovih izvlečkov se je najbolje držati navodil za uporabo na embalaži izdelka.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Arginin: 6 g / dan

Karnitin: do 2 g / dan

Koencim Q – 10: do 100 mg / dan

Magnezij: do 250 mg / dan

Pantetin: 900 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

ANEMIJA ALI SLABOKRVNOST

Anemija ali slabokrvnost je bolezen, pri kateri sta znižani koncentracija rdečih krvničk in / ali koncentracija hemoglobina v krvi. Nastane zaradi krvavitve, pomanjkljivega nastajanja ali povečane razgradnje rdečih krvničk oziroma kombinacije teh pojavov. Nastane lahko tudi zaradi motene absorpcije železa iz prebavil ali povečane potrebe po železu, na primer med nosečnostjo.

Primarna funkcija rdečih krvničk je prenos kisika iz pljuč v ostala telesna tkiva. Kisik mora nadomestiti ogljikov dioksid.

Simptom slabokrvnosti je neizmerna utrujenost in je posledica pomanjkanja kisika v telesu in posledičnega kopičenja ogljikovega dioksida.

Slabokrvnost je najpogostejša prehranska bolezen na svetu, za katero so še posebno dovzetne ženske.

Znaki in Simptomi

Slabokrvnost lahko vodi do bledice, šibkosti in hitre utrujenosti. Značilne za slabokrvnost so tudi težave z zbranostjo in nenehna prezeblost. Vse to je posledica, ko celice ne dobijo dovolj kisika. Krvne laboratorijske preiskave lahko pokažejo nizek volumen krvi, nizek nivo rdečih krvničk in nepravilno velikost ali obliko rdečih krvničk.

 

Vzrok

Vzrok anemije je lahko velika količina izgube krvi, pretirane razgradnje rdečih krvničk zaradi njihove nepravilne oblike; najbolj običajno pa je slabokrvnost posledica prehranskega pomanjkanja. Slabokrvnost se lahko pojavi zaradi pomanjkanja različnih vitaminov in mineralov, vendar pa je običajno vzrok pomanjkanje železa, vitamina B₁₂ ali folne kisline.

Dieta

V primeru slabokrvnosti so izjemno priporočljiva telečja jetra. Ta so namreč bogata z železom in z B vitamini. Najboljši viri organskega železa, ki se najlažje vsrka so tudi pusto meso in perutnina, ostrige, druge školjke in jajčni rumenjak. Neorgansko železo, ki se vsrka nekoliko težje, dobimo iz zelenolistne in temnordeče zelenjave. Zelenolistna zelenjava vsebuje železo, folno kislino in tudi naravni maščobno topni klorofil. Molekula klorofila je v enem delu namreč podobna molekuli hemoglobina. Klorofil, ki se topi v maščobi (ne pa v vodi) se zelo učinkovito vsrka v prebavilih. V prehrano je zato priporočljivo dodajati morske alge, špinačo in blitvo; pa tudi rdečo peso, rdečo artičoko, rdeče zelje, fižol in suho sadje. Veliko železa prispevajo tudi šipek, vodna kreša, korenina rumene kislice, peteršilj in preslica. Eno izmed najbolj priporočljivih živil pa je še kvinoja. Ta je bogata z vsemi bistvenimi aminokislinami, ki sestavljajo popolne proteine, ki jih sicer dobimo le v rdečem mesu, jajcih in mlečnih izdelkih.

Prehranski dodatki

Režim zdravljenja slabokrvnosti je relativno preprost – v telo moramo vnesti tista hranila, ki so v pomanjkanju. Dodajamo železo, da nadomestimo pomanjkanje železa v krvi in dodajamo folno kislino in vitamin B₁₂, da nadomestimo njuno pomanjkanje. Folna kislina in vitamin B₁₂ sta bistvena pri nastajanju rdečih krvničk, ki vsebujejo hemoglobin.

Slabokrvnost se da povsem preprečiti s pravilno prehrano in dodatki

Vitamini in minerali

Folna kislina

Gre za vitamin skupine B, ki je posebno pomemben v nosečnosti, saj preprečuje prirojene napake. Bistven je tudi za nastajanje rdečih krvničk in tako preprečuje slabokrvnost. Folno kislino dobimo v zelenolistni zelenjavi, dodatno pa tudi v tabletah in kapsulah.

Vitamin B₁₂

Ljudem nad 50. letom starosti pogosto primanjkuje tega vitamina. Pomanjkanje vitamina B₁₂ povzroči klasične znake anemije: hudo utrujenost, duševno zmedenost in težave z zbranostjo. Poznamo perniciozno anemijo, ki je kronična bolezen starejših. Pri tej bolezni v želodcu ne nastaja encim, ki je potreben za absorpcijo vitamina B₁₂, ki je nujen za nastajanje zrelih rdečih krvničk.

Vitamin B₁₂ dobimo predvsem iz živil živalskega izvora, zato vegetarijancem vseh starosti grozi slabokrvnost, še posebno dovzetni za pomanjkanje tega vitamina pa so vegani, ki se odrekajo vsej hrani živalskega izvora. Tudi mlečni izdelki in jajca so namreč vir vitamina B₁₂.

Vitamin C

Vitamin C je priporočljiv, ker poveča vsrkanje neorganskega železa, ki se težje absorbira za kar 85%. Te vrste železa najdemo predvsem v zelenjavi, sadju in žitih. Dodaten vnos vitamina C torej poveča učinek železa, ki ga naravno dobivamo iz vsakdanje prehrane.

Železo

Ljudje, ki se izogibajo mesnim izdelkom, posebno rdečemu mesu in jetrom posledično zmanjšujejo tudi vnos železa. V tem primeru je železo skoraj vedno potrebno dodajati. Dodajanje železa je nujno tudi pri ženskah, ki imajo močne menstruacije. Na ta način se preprečuje slabokrvnost. 

Zelišča

Drobnjak

Drobnjak je bogat tako z vitaminom C kot železom, kar je odlična kombinacija, saj vitamin C olajša absorpcijo železa. Lahko ga jemo svežega, kar je še posebno priporočljivo.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Folna kislina: 400 mg / dan

Vitamin B₁₂: 800 – 1000 mg / dan

Vitamin C: dvakrat po 500 mg / dan

Železo: 500 – 100 mg / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ARTRITIS

Artritis je vnetje sklepov in je ena najpogostejših bolezni na svetu. Poznamo več kot 100 vrst artritisa, najpogostejše pa so tri oblike: osteoartritis, revmatoidni artritis in putika. Pristop k zdravljenju putike je drugačen kot pri drugih vrstah artritisa, zato jo bomo obravnavali posamezno.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis sta kronični obolenji. Pri osteoartritisu se obrabi hrustanec, kar povzroči, da se sklepne kosti drgnejo druga ob drugo. Najpogosteje prizadene kolke, zapestne sklepe in sklepe prstov, križa, vratu in kolen. Običajno se pojavi od 40. leta starosti dalje, enako verjetno pri moških in ženskah. Je drugi najpogostejši razlog za invalidnost v Sloveniji.

Revmatoidni artritis pa je avtoimuna bolezen, kjer telo napada samo sebe oziroma obloge sklepov. Nastane vnetje, ki lahko vodi do trajne poškodbe sklepov. Bolezen se običajno razvije med 30. in 50. letom starosti, vendar se lahko pojavi kadarkoli tekom življenja. Ženske zbolevajo kar trikrat pogosteje kot moški. Za revmatoidnim artritisom trpi približno 1% svetovnega prebivalstva, ocenjuje pa se, da je v Sloveniji približno 20.000 bolnikov.

 

Znaki in Simptomi

Značilnosti osteoartritisa so bolečine v sklepih, togost in nezmožnost premikanja prizadetega sklepa. Bolečine pogosto ne izginejo niti med spanjem. Bolezenski znaki vključujejo značilno jutranjo otrplost, ki se pol ure po vstajanju omili ter otekanje sklepov (predvsem na prstih).

Revmatoidni artritis se velikokrat pojavi na več sklepih naenkrat, vnetje sklepov pa se čuti kot bolečina, zatekanje in okorelost. Napreduje v treh fazah. Najprej se pojavi otekanje sklepov, ki povzroča bolečino, togost, rdečino in občutek toplote ter nabreklost okoli prizadetega sklepa. V drugi fazi bolezni se sklep še odebeli, v zadnji pa prizadeti sklep prične sproščati encime, ki razgradijo kost in hrustanec. To povzroči, da prizadeti sklep izgubi obliko, kar privede do še več bolečine, onemogoči pa se tudi gibljivost sklepa. Revmatoidni artritis je sistemska bolezen, kar pomeni, da prizadene celo telo. Zato med simptome bolezni spada tudi splošno slabo počutje, utrujenost, šibkost, vročina, pordele in vnete oči, suha usta in oči ter izguba apetita. Zaradi kroničnega slabega počutja je med bolniki pogosta tudi depresija. V napredujoči fazi bolezni se pod kožo pojavijo bulice.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis močno znižujeta kakovost življenja. Kakovost posebno upade pri slednjem, saj bolniki zaradi bolečine hitro opustijo svoje dejavnosti. Zaradi poškodbe sklepov ljudje postanejo manj gibljivi, ne zmorejo več delati, potrebne pa so lahko tudi operacije, ki odpravijo vsaj nekaj škode na sklepih.

Vzroki

Vzroki osteoartritisa niso povsem znani in jasni, vendar nekateri dejavniki povečajo tveganje za razvoj bolezni. Ti dejavniki so bolezenska zgodovina v družini, prevelika telesna teža, poškodbe sklepov, premalo fizične aktivnosti, poškodbe živcev, starost in pretirana obremenitev enih in istih sklepov.

Tudi za revmatoidni artritis strokovnjaki niso prepričani, zakaj telo začne napadati lastne sklepe. Pri nekaterih ljudeh z diagnozo revmatoidnega artritisa je moč najti visoke nivoje protiteles, ki jih imenujemo revmatoidni faktor. Ta bi znal biti povzročitelj motnje v telesnem delovanju. Vendar pa nimajo vsi bolniki visokega revmatoidnega faktorja in tudi vsi, ki imajo ta faktor zelo visok niso zboleli za revmatoidnim artritisom. Povečano tveganje za obolevnost predstavlja ženski spol, ki je za bolezen bolj dovzeten in genetika. Obstajajo pa tudi strokovnjaki, ki menijo, da je revmatoidni artritis posledica okužbe.

Dieta

Ozdravitve pri artritisu ne moremo pričakovati, je pa bolezen mogoče lajšati s prehrano, zdravili, kremami za lokalno uporabo in telesno dejavnostjo.

Beluši, kurkuma, divji jam, kari in juka vsebujejo steroidom podobne snovi, ki utegnejo lajšati vnetja, ki so posledica artritisa. V prehrano je smiselno dodajati tudi propolis, saj tudi ta vsebuje snovi za lajšanje vnetij. Priporočljivo je redno grizljanje piščančjih kosti. Protein iz piščančjega hrustanca, ki ga je najti v piščančjih kosteh namreč dokazano lajša bolezenske znake revmatoidnega artritisa.

Bolniki naj s prehrano vnašajo v telo kar največ antioksidantov. Vitamin C najdemo v agrumih; priporočljivo pa je tudi uživanje grozdja, sliv, črnega ribeza, grenivk, marelic, ajde, češenj, robidnic, bučk, brokolija, zelja, peteršilja, korenja, kumar in  šipka. Vse našteto sadje in zelenjava namreč vsebuje veliko bioflavonoidov, ki so močan antioksidant. Prehrana mora  biti naravna, z velikim vnosom svežega sadja in zelenjave. Pri nekaterih bolnikih se je izkazalo, da razhudniki poslabšujejo bolezen; zato je krompir, paradižnik in jajčevec smiselno jesti le v manjših količinah. Prav tako so nekateri bolniki bolezenske znake olajšali z izključitvijo mlečnih izdelkov iz prehrane.

Poleg primerne prehrane morajo bolniki skrbeti še za ohranjanje gibčnosti. Telesne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in telovadba so priporočljive. Izogibanje gibanju pri bolnikih pride spontano, zaradi bolečin, vendar to le še poslabšuje otrplost sklepov in bolečine. Z vadbo je potrebno pričeti počasi in biti vztrajen.

Prehranski dodatki, ki bodo pomirili boleče  sklepe:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Baker

Baker pomaga pri ohranjanju zdravih kosti, krvnih žil in živcev ter spodbuja delovanje imunskega sistema. Baker v kombinaciji z drugimi protivnetnimi zdravili zmanjšuje bolezenske znake artritisa. Dobri viri bakra so fižol, oreščki ter telečja in goveja jetra. Baker pa naj se dodaja tudi z dodatki.

Vitamin C

Je najznamenitejši antioksidant in da najdemo v agrumih. Deluje protivnetno ter preprečuje škodo, ki bi jo utegnili na sklepih povzročiti prosti radikali.

 

Vitamin E

Vitamin E lajša bolečine in otrplost, ki je posledica artritisa. Ob vnosu vitamina E v obliki dodatkov so bolniki opazili zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in zmanjšano potrebo po protibolečinskih tabletah.

Drugi dodatki

Glukozamin sulfat

Artritis poškoduje hrustanec, zato vsak hrustanec, ki ga lahko zaužijemo lajša bolezenske znake. Glukozamin sulfat je naravna sestavina hrustanca in učinkuje tako, da spodbuja obnavljanje hrustanca. Nima stranskih učinkov, dokazano pa prinaša dobre rezultate pri osteoartritisu.

Omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 učinkujejo protivnetno in pomagajo pri zdravljenju artritisa.

 

Zelišča

Bromelain je znano sredstvo proti vnetjem, ki ga pridobivajo iz ananasa. Pri raziskavah se je izkazalo, da vnos bromelaina zmanjšuje potrebo po kortikosteroidih, ki jih pogosto predpisujejo za lajšanje artritisa, vendar imajo nemalo stranskih učinkov.

 

Evkaliptovo olje

Olje evkaliptov lajša artritične bolečine. Pospešuje krvni pretok in tako daje občutek toplote. Vtirati ga je potrebno v kožo.

 

Kapsaicin

Je učinkovina grmičaste tropske rastline. Kapsaicin je najučinkovitejši v kremi za lokalno uporabo. Mazati je potrebno boleče sklepe. Mogoče pa je kapsaicin dobiti tudi v obliki kapsul.

 

Lubje bele vrbe

Lubje bele vrbe vsebuje salicin, snov iz katere pridobivajo aspirin. Ima protivnetne učinke in ne draži želodca kot aspirin, saj vsebuje tanine, ki pomirjajo želodec.

 

Sibirski Ginseng

Znan je kot eno izmed najboljših zdravil proti stresu. Stres prizadene celo telo in je lahko velik dejavnik pri poslabšanju artritisa. Ženšen je tudi poln antioksidantov, ki utegnejo varovati pred artritičnimi poškodbami. Obstajajo teorije, da prosti radikali uničujejo celične opne, zaščitni ovoj celic, kar pripelje do artroznih sprememb. Z jemanjem antioksidantov naj bi preprečili poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Potrebno pa je vedeti, da ženšen deluje estrogensko, zato lahko pri ženskah pripelje do vaginalnih krvavitev. V tem primeru se je o jemanju ženšena obvezno posvetovati z zdravnikom. Ljudje z visokim krvnim tlakom ali nepravilnim srčnim utripom pa ženšena ne smejo uživati.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje vsebuje gama linolinsko kislino. To je maščobna kislina omega 6, ki lajša bolezenske znake artritisa.

  

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Baker: 3 mg / dan

Bromelain: 500 mg tableta ali kapsula 2krat/ dan

Glukozamin sulfat: 500 mg / dan

Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan

Lubje bele vrbe: 1 tableta na 3 do 4 ure – odvisno od bolečin

Maščobne kisline omega – 3: 3 kapsule po 1000 mg / dan

Sibirski ženšen: 1 kapsula do 2krat / dan

Svetlinovo olje: 1 kapsula 3krat / dan

Vitamin C: 60 – 180 mg / dan

Vitamin E: 10 – 30 mg / dan 

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Mitchell, D. ((2010), The Family Guide to Vitamins, Herbs, and Supplements (Healthy Home Library). Mass Market Paperblack.

ASTMA

Astma je kronična bolezen dihal, kjer gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev). Vnetje vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih, kar povzroča oteženo dihanje. Astma je alergijska bolezen, alergeni zaradi prekomerne imunske reakcije zožijo bronhije, zateče sluznica pljuč, pretirano pa nastaja tudi debela sluz. Vse skupaj močno oteži dihanje, v najhujših primerih pa se lahko zgodi, da je bolnik popolnoma nesposoben dihati.

Akutni astmatični napad lahko zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Če imate hude astmatične napade se zato obvezno posvetujte z zdravnikom ali po potrebi poiščite takojšnjo pomoč.

Znaki in Simptomi

Za kronično astmo so značilni ponavljajoči napadi kratke sape, kašljanje, sopenje in pretirano nastajanje sluzi v dihalnih poteh. Običajno imajo bolniki več alergij, ki se jih dokazuje z alergijskimi testi: kožnimi / krvnimi testi na hrano in ostale alergene v zraku. Alergijo se dokaže s povišanimi ravnmi IgE protiteles v krvi ali pa s povišanimi vrednostmi eozinofilcev v krvi.

 

Vzroki

Astmo delimo na dve večji kategoriji: alergijsko in nealergijsko. Pri prvi vrsti astme gre za alergijsko stanje, za katerega so značilne povišane vrednosti IgE protiteles. Pri nealergijski astmi pa gre za reakcijo bronhijev na različne dejavnike, kot so toksične kemikalije, mrzel zrak, fizična aktivnost, razne infekcije in čustvena vznemirjenost. Pri obeh vrstah astme pa sprožilni dejavniki povzročijo sproščanje kemikalije histamina, ki povzroča vnetje pljučnih celic.

Obolevnost za astmo narašča povsod po svetu, še posebno med otroki. Razloge za to gre najverjetneje iskati v večji obremenitvi imunskega sistema zaradi onesnaženosti zraka, vode in hrane ter v prehitrem odstavljanju dojenčkov in posledično bolj zgodnjemu vnašanju trde hrane. K razvoju astme doprinesejo tudi prehranski aditivi in genetsko modificirana hrana, kar vodi v alergične reakcije na hrano; najverjetneje pa bolezen poslabšuje tudi uporaba antibiotikov.

Pri nadzorovanju astme je pomemben naš življenjski slog. Stres dokazano poslabšuje ali celo sproži astmo. Preproste sprostitvene tehnike, na primer qigong, tai chi, joga ali dihalne vaje ter sproščanje bi morale biti zato del vsakdana bolnikov. Enako pomembno kot sproščanje pa je tudi prilagoditev našega bivalnega okolja: pršice in živalski prhljaj so sprožilci alergijskih reakcij. Potrebno je odstraniti nepotrebne preproge, zavese in odeje zamenjati z manj kosmatimi, bolj pralnimi materiali. V gospodinjstvu naj se uporablja nekemična čistila, pa tudi hišni ljubljenčki se morajo umakniti iz bivalnih prostorov človeka. 

Dieta

Najpomembnejše kar lahko naredimo za omilitev simptomov je izogibanje prehranskim alergenom in aditivom, ki nam škodijo. Veliko študij je pokazalo, da imajo alergije na hrano pomembno vlogo pri astmi, še posebno pa to velja za otroke. Ključno je tudi, da zmanjšamo vnos soli, saj kar nekaj raziskav dokazuje, da večja raba soli negativno vpliva na resnost obolenja in zvišuje tveganje za astmatične napade, ki so tako hudi,  da vodijo v smrt. Hrana naj vsebuje malo sladkorja, veliko pa sveže zelenjave, magnezija in maščobnih kislin omega – 3. Na prehranskih izdelkih, ki jih kupujemo je potrebno preveriti sestavine in v telo vnašati kar najmanj aditivov, barvil in emulgatorjev, saj so ti pogosto sprožilci alergijskih reakcij.

Prehranski dodatki, ki pomagajo blažiti astmo

Vitamini, minerali in antioksidanti

 

B vitamini

B vitamini so naravno sredstvo za zmanjševanje stresa. Ker stres poslabšuje ali celo sproži astmo oziroma astmatične napade, je priporočljiv dnevni vnos B vitaminov.

 

Magnezij

Magnezij se je izkazal kot zelo pomemben pri sproščanju bronhialnih mišic, kar olajša pretok kisika v pljuča. Več študij pa je dokazalo, da dodajanje magnezija tako pri otrocih kot odraslih z astmo izboljša dihalno funkcijo, poviša vrednosti antioksidantov v telesu in zmanjšuje alergijske reakcije. To omogoča boljši nadzor nad boleznijo in zvišuje kvaliteto življenja.

Vitamin C

Z vitaminom C zaviramo nastajanje histaminov, ki poslabšujejo astmo.

 

Vitamin E

Vitamin E deluje protivnetno, zaradi česar pomaga pri preprečevanju astmatičnih napadov.

 

Vitamin D

Pomanjkanje vitamina D se povezuje s povečano reakcijo na alergene v zraku, z zmanjšano pljučno funkcijo in težjim nadzorom astme. Raziskave so pokazale, da vitamin D pomaga pri izboljšanju bolezni, saj zavira naraščanje vnetnih proteinov v pljučih.

Drugi dodatki

Kvercetin

Kvercetin spada med bioflavonoide in daje sadju ter zelenjavi značilno barvo. Tekom raziskav o kvercetinu so znanstveniki ugotovili, da je antihistaminik in zato zavira alergijske reakcije. Deluje protivnetno, kar prepreči draženje dihalnih poti.

Bromelain

Je močna učinkovina proti vnetjem. Nahaja se v ananasu. Pomemben je predvsem zato, ker spodbuja delovanje kvercetina, saj pospeši njegovo vsrkanje v telo. Iz tega razloga ga je priporočljivo jemati skupaj s kvercetinom v zeliščnih ali vitaminskih pripravkih. Zdravi alergijske simptome in astmo.

Zelišča

Bršljan

Pripravki, ki vsebujejo bršljan znano pomagajo pri kašljanju in astmi. Ekstrakt bršljanovih listov olajša dihalne težave tudi pri kronični bronhialni astmi. Ena izmed študij je pokazala, da bršljanovi pripravki pomagajo odpreti dihalne poti ter povečujejo zmogljivost pljuč.

Čebula

Učinkovine v čebuli zavirajo nastajanje snovi, ki povzroča krčenje bronhialnih mišic, hkrati pa bronhialne mišice tudi sprošča, kar pripomore k lažjemu pretoku zraka.

 

Ginko biloba

Je naravno protivnetno sredstvo in preprečuje draženje dihalnih poti, ki sproži astmatični napad. Izboljšuje krvni obtok, zaradi česar telo dobi več kisika. Astmatiki zaradi oteženega dihanja pogosto ne dobijo dovolj kisika, ginko pa kisik, četudi ga ni dovolj, učinkoviteje razporedi po tkivih.

Kofein

Kofein je sorodnik teofilina, ki je standardno zdravilo za astmo in odpira dihalne poti. Ker je kofein močna učinkovina, se ga običajno odsvetuje, vendar pa je v tem primeru prav priporočljiv. Nekatere osebe, ki imajo astmo poročajo, da prihajajoč napad lahko olajšajo z dvema skodelicama močne kave.

Peteršiljev čaj

Preprost čaj pomaga pri čiščenju pljuč, saj pospešuje in lajša izkašljevanje.

 

Sladič

Kitajski zdravilci astmo že tisoče let zdravijo s sladičem. V današnjem času se ga da kupiti kot pripravek v tabletah ali kapsulah. Njegovo jemanje pa je prepovedano, če imate visok krvni pritisk.

Kadar je astma hudo in resno bolezensko stanje je pomembno, da bolnika spremlja zdravnik. V najhujših primerih je najboljši pristop k zdravljenju kombinacija konvencionalnih zdravil, ki pomagajo pri trenutnem astmatičnem napadu ter prehranski dodatki, ki pomagajo ublažiti alergične reakcije in s tem preprečiti akutne napade astme. Enako pomembno je tudi, da prilagodimo način življenja in se izogibamo alergenom, ki jih poznamo in kadar je to mogoče.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

▪ Bromelain in kvercetin: dve 500 mg kapsuli vsakega / dan

▪  B vitamini: ena do dve 500 mg tableti vitamina B₁₂ / dan in dve 500 mg tableti / dan pantotenske kisline (spada v družino B – kompleksa)

▪  Ginkobiloba: 60 mg kapsula po 3krat / dan

▪ Magnezij: 300 mg / dan pri otrocih in 340 mg / dan pri odraslih, porazdeljeno tekom dneva

▪ Sladič: 1 kapsula do 3krat / dan

▪  Vitamin C: dve 500 mg tableti / dan

▪ Vitamin D: 50 – 10 mcg / dan

▪  Vitamin E: 400 IE / dan 

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki se kaže kot slabšanje spominskih, miselnih in umskih funkcij. V ospredju Alzheimerjeve bolezni so znaki demence. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence.  V Sloveniji za posledicami te bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov, v Evropi pa ima to bolezen skoraj 5 milijonov ljudi. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo ta številka povečala na okoli 12 milijonov bolnikov. Z višjo starostjo narašča stopnja obolevnosti, medtem ko ljudje pod 65. letom redko zbolijo. Po 80. letu starosti pa ima demenco več kot 25% ljudi.

Znaki in Simptomi

Karakteristike Alzheimerjeve bolezni zajemajo postopno duševno poslabšanje, izgubo spomina in kognitivnih funkcij ter nezmožnost opravljanja vsakdanjih aktivnosti in opravil. Ti simptomi so povezani z zmanjšanjem nivoja acetilhonila, ki je glavni kemični transmitor osrednjega živčevja in je še posebno pomemben za spomin.

Vzroki Alzheimerjeve bolezni

Za Alzheimerjevo bolezen so značilne določene spremembe v možganih. Možganske celice začnejo propadati, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je zato vse manj in manj, največ možganskih celic pa propade prav v področjih možganov, ki nadzorujejo miselne funkcije. Genetika je verjetno najpomembnejši dejavnik, ki določa komu se bo razvila Alzheimerjeva bolezen, vendar pa so prav tako pomembni tudi okoljski dejavniki in življenjski stil. Tveganje za nastanek bolezni predstavlja oksidativni stres, poškodbe glave, dolgotrajna izpostavljenost aluminiju in silikonu ter izpostavljenost ostalim okoljskim strupom. Še posebno nevarna naj bi bila izpostavljenost aluminijevim koncentratom, zato je pomembno, da se izogibamo vsem znanim virom aluminija: antacidom; antiperspirantom, ki vsebujejo aluminij; aluminijevim posodam in ponvam ter aluminijasti foliji za zavijanje živil. Večje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni predstavlja tudi stres, ki s stresnim hormonom kortizolom preplavi vse telo in možgane. Pri nekaterih starejših ljudeh je stresni mehanizem naravnan tako, da so stresni hormoni ves čas zvišani. Ti hormoni motijo delovanje celic v predelu možganov, ki skrbi za spomin in mišljenje. Uravnavanje stresa in ostale tehnike sproščanja so zato kot preventiva priporočljive skozi vse življenje. Možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni poslabša tudi slaba prehrana, s pretiranim vnosom transmaščob in slab bioritem, ki nam ne omogoča izpostavljenosti jutranji in dnevni svetlobi.

Dieta

Več študij je pokazalo, da so pri starostnikih miselne funkcije močno povezane s prehranskim statusom. Boljši kot je prehranski status, višje so miselne funkcije. Glede na to, da je prehransko in vitaminsko pomanjkanje pri starejših osebah zelo pogosto, je možno sklepati, da je vzrok oslabljenih možganskih sposobnosti prav v premalo kvalitetni prehrani. Ker je oksidativni stres pomemben faktor pri tveganju za razvoj in napredovanje Alzheimerjeve bolezni in ker antioksidanti (na primer vitamin C in E ter betakaroten) preprečujejo nastanek Alzheimerjeve bolezni, je zelo pomembno, da naša prehrana vsebuje veliko zelenolistna in močno obarvane zelenjave (korenček, pravi jam, buče) ter sadje, ki je bogato s flavonoidi (citrusi, vse vrste jagod, češnje). Mediteranska dieta  poleg zmanjševanja tveganja za srčne bolezni zmanjšuje tudi upad kognitivnih sposobnosti in tveganje za sindrom demence, ki je lahko posledica različnih bolezenskih stanj in ni enak demenci. Pomembno je, da v prehrano vnašamo ribe in olivno olje, da alkohol uživam občasno in zmerno (priporočljivo je predvsem rdeče vino) ter da jemo veliko neškrobnate zelenjave in sadja. Za preprečevanje razvoja in napredovanja Alzheimerjeve bolezni je zelo pomembna tudi folna kislina in vitamin B₁₂, ki ga je potrebno dodajati v prehrano.

Prehranski dodatki, ki pripomorejo k ohranjanju in izboljšanju možganskih funkcij

Vitamini, minerali in antioksidanti

Antioksidanti

Za napade prostih radikalov je še posebej občutljivo možgansko tkivo. Pri bolniki z Alzheimerjevo boleznijo naj bi bila aktivnost prostih radikalov večja, zaradi česar imajo antioksidanti pomembno varovalno vlogo. Najpomembnejši antioksidanti za možgane sta vitamina E, C in selen. Ljudem z Alzheimerjevo boleznijo pogosto primanjkuje vitamina E, ki je eden najmočnejših naravnih antioksidantov, dodatki ali mešanice vitaminov E, C, koencimom Q10, B kompleksov in selenom pa dokazano upočasnijo napredovanje Alzheimerjeve bolezni.

Cink

Nekatere študije so pokazale povezanost med pomanjkanjem cinka in Alzheimerjevo boleznijo. Tega minerala je bilo namreč zelo malo v spominskem centru možganov obolelih. Cink med drugim preprečuje tudi nalaganje svinca in ostalih toksičnih kovin, ki lahko povzročijo zaplete v možganih, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen.

Koencim Q10

Koencim Q10 predstavlja osnovo za antioksidativno delovanje. Ker je oksidativni stres eden izmed dejavnikov, ki močno vplivajo na razvoj Alzheimerjeve bolezni je dodajanje koencima Q10 zelo priporočljivo pri bolnikih z demenco.

Magnezij

Magnezij varuje pred stresom in pred starostnim propadanjem možganskih celic.

 

Vitamin B

B vitamini so pomembni za normalno duševno delovanje in imajo veliko vlogo pri možganskih funkcijah, zato so posebno priporočljivi pri starejših osebah. Pomanjkanje vitaminov B, posebno vitamina B₁ in B₁₂, lahko povzroči bolezenske znake, ki so podobni Alzheimerjevi bolezni. Vitamin B₁ pripomore k izboljšanju miselnih funkcij pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo ali pa pri starostnem upadu miselnih funkcij. Pomanjkanje vitamina B₁₂  pa je še posebno pogosto med starejšimi ljudmi in vsak, ki kaže znamenja demence bi moral v prehrano dodajati vitamin B₁₂.

Koristni hormoni

Melatonin

Melatonin je hormon in antioksidant, ki uravnava naš bioritem. Melatonin varuje možganske celice pred poškodbami, ki jih povzročajo težke kovine. Zdravljenje z melatoninom preprečuje škodljive posledice oksidativnega stresa in sprostitev beta amiloidnih proteinov (proteini, ki jih najdemo v možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo) zaradi kobalta. Kobalt je težka kovina, ki je pogosto najdena v previsokih nivojih pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, zaradi česar je melatonin pomemben pri preventivnem zdravljenju. Ena izmed raziskav je pokazala, da dodajanje melatonina tik pred spanjem osebam z Alzheimerjevo boleznijo pomaga pri izboljšanju spanca in zmanjšuje nočno aktivnost, ki je pogosto spremljevalni pojav bolezni. Prav tako se je v študiji izkazalo, da so se bolnikom po dodajanju melatonina izboljšale kognitivne funkcije. Melatonin izjemno pomaga tudi pri uravnavi cirkadianega ritma, ki je pri Alzheimerjevi bolezni skoraj vedno moten. Cirkadiani ritem vpliva na ritem spanja in budnosti, telesno temperaturo, pozornost in produkcijo hormonov, kar je izjemno pomembno za zdravo in kvalitetno življenje.

Aminokisline

L – karnitin

Je aminokislina, ki nastaja v vseh celicah in zelo verjetno upočasnjuje duševno propadanje, ki spremlja Alzheimerjevo bolezen.

 

Zelišča

Ginko biloba

Ginko biloba ali dvokrpi ginkovec je naravni antioksidant in pozitivno vpliva na ožilje ter povečuje pretok krvi v možganih in nogah. Zaradi boljše prekrvavitve v možganih izboljšuje spomin in lajša znake senilnosti. Bolezni sam po sebi sicer ne zdravi, vendar je učinkovit pri zaviranju duševnega propada v zgodnjem obdobju bolezni.

Kurkuma

Kar nekaj eksperimentalnih študij je pokazalo, da kurkuma ščiti pred starostnimi poškodbami možganov in tudi pri Alzheimerjevi bolezni. Raziskave so pokazale tudi, da ima starejše prebivalstvo v ruralnih območjih Indije, ki zaužijejo velike količine kurkume najnižjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni na svetu.

V zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni so našteti prehranski dodatki pripomogli k znatnem izboljšanju spominskih in miselnih funkcij, pomagali pa so tudi pri izboljšanju razpoloženja bolnikov. Če pa je Alzheimerjeva bolezen že močno napredovala, so napredki manj opazni. Glavni namen dodatkov pa je preprečevanje razvoja Alzheimerjeve bolezni, tudi če smo genetsko nagnjeni k njej.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink:                                     15 – 50 mg / dan

Koencim Q10:                   30 – 100 mg / dan

L – karnitin:                       500 – 1000 mg / dan ma prazen želodec

Magnezij:                           350 – 500 mg / dan        

Melatonin:                        1 mg tableta pred spanjem

Vitamin B₁:                         1,4 – 3 mg / dan

Vitamin B₁₂:                       1000 mg / dan

Vitamin C:                          60 – 180 mg / dan

Vitamin E:                          10 – 30 mg / dan

Selen:                                  50 – 100 mcg / dan

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

                              

ALKOHOLIZEM

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač, več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj. V Združenih državah naj bi bilo kar 10% odrasle populacije zasvojene z alkoholom, kar uvršča alkoholizem v enega izmed resnejših zdravstvenih problemov v današnjem času.

Znaki in Simptomi

Psihološki in socialni znaki pretiranega uživanja alkohola zajemajo depresijo, izgubo prijateljev in ostale socialne mreže, pretirano pitje, pitje pred zajtrkom in v dopoldanskem času, pogoste nesreče (tudi v prometu) in veliko nepojasnjenega izostajanja na delu. Fizični znaki pretiranega pitja alkohola pa se kažejo v alkoholnem zadahu, rdečini obraza in popokanih kapilarah, tresenju ter v nepojasnjenih modricah. Zasvojenost z alkoholom se pokaže šele, ko je uživanje alkohola prekinjeno, z odtegnitvenimi simptomi, ki so trzavica, nemir, zmedenost, dehidracija, pretirano potenje, občutljivost na svetlobo, pri hujših oblikah alkoholizma pa tudi delirij in halucinacije.

Pretirano pitje alkohola na telo vpliva zelo uničujoče in se kaže na različne načine:

▪ Vodi v celične poškodbe in zastrupitev,

▪ Je razlog za abstinenčni in odtegnitveni sindrom,

▪ Povzroča prehransko in vitaminsko pomanjkanje ter s tem povezane bolezni,

▪ Vodi v možgansko degeneracijo in duševne bolezni,

▪ Posebej prizadene sluznice, kar se kaže kot ezofagitis, gastritis in razjede v požiralniku ter želodcu. Poveča tveganje za raka v ustih ter v žrelu, grlu in požiralniku,

▪ Povečuje tveganje za vnetje trebušne slinavke,

▪ Povzroča maščobno degeneracijo jeter in cirozo, zvišuje jetrne trigliceride,

▪ Zvišuje tveganje za bolezni srca, visokega krvnega tlaka in angino,

▪ Povzroča hipoglikemijo ter zmanjšuje sintezo beljakovin,

▪ Šibi mišično maso, vodi v osteoporozo in v kožne bolezni (luskavica, rozacea),

▪ Škodljivo vpliva na razvoj zarodka oziroma ploda in povzroča trajne, nepopravljive poškodbe pri še nerojenem otroke.

Vzroki alkoholizma

Vzroke za alkoholizem je možno iskati v več dejavnikih, ki medsebojno vplivajo drug na drugega. Najpomembnejši so genetika ter ostali psihološki, socialni in fizični dejavniki. Največkrat se alkoholizem pojavi pri moških, bolj pogost je pri belcih, mladih odraslih, neporočenih ter pri ljudeh z nižjim socialno ekonomskim standardom; dovzetni pa so prav vsi ljudje, ki niso abstinenti.

Dieta

Osebe, zasvojene z alkoholom imajo navado spuščanja obrokov. Alkohol postane zamenjava za obroke in uravnoteženo prehrano. Posledica tega je, da se osebe, zasvojene z alkoholom soočajo z dvema vrstama prehranskega in vitaminskega pomanjkanja; primarnim (posledica nezadostnega vnosa hranilnih snovi) in sekundarnim (gre za pomanjkanje, ki nastane zaradi pretiranega pitja alkohola, saj telesu jemlje bistvena hranila, vitamine in minerale). Zelo pomembno je, da se zasvojena oseba izogiba rafiniranemu sladkorju in kofeinu, saj ti substanci obremenita mehanizme nadzorovanja krvnega sladkorja, kar lahko pripomore k povečani potrebi po alkoholu. Redni in uravnoteženi obroki bi morali predstavljati glavno podporo pri alkoholni zasvojenosti.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo kot pomoč pri prekomernem pitju alkohola in pomagajo pri nadomeščanju izgubljenih hranil ter pomagajo pri odpravi škode, ki jo povzroči popivanje:

Vitamini in minerali

B vitamini

B vitamini so izjemno pomembni pri podpori telesa, ki trpi zaradi alkoholne obremenitve. Najpogosteje se pri pretiranem pitju pojavi hudo pomanjkanje B vitaminov, še posebej tiamina ( vitamin B₁), ki po navadi predstavlja najresnejše pomanjkanje v spektru B vitaminov pri zasvojenih z alkoholom. Novejše raziskave so pokazale tudi, da pomanjkanje vitamina B₁ vodi v še večji vnos alkohola, kar nakazuje, da je pomanjkanje tiamina lahko ena izmed predispozicij za razvoj alkoholizma.

Cink

Pomaga pri razstrupljanju, ki sledi uživanju alkohola, zato se pomanjkanje cinka pojavi tako pri akutnem kot kroničnem pitju alkohola. Nastane zaradi premajhnega vnosa hranilnih snovi, zmanjšane absorbcije ter zaradi povečanega izločanja urina. Pomanjkanje cinka predstavlja tveganje za pojav jetrne ciroze in ostalih poškodb v telesu, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola. Z dodajanjem cinka, posebno v kombinaciji z aksorbinsko kislino močno poveča razstrupljanje telesa.

Glutation

Je kombinacija aminokislin in močan antioksidant, ki varuje telo pred strupi.

 

Magnezij

Pomanjkanje magnezija je pri osebah, zasvojenih z alkoholom zelo pogosto in se pojavi pri kar 60% pacientov ter je močno povezano z delirijem. Predpostavlja se, da je eden glavnih razlogov za povečano tveganje za srčno – žilne bolezni. Nastane zaradi premajhnega in premalo kvalitetnega vnosa hranilnih snovi ter zaradi povečanega izločanja magnezija iz ledvic zaradi pretiranega vnosa alkohola.

Selen

Nivo selena je pi osebah, zasvojenih z alkoholom običajno nižji kot pri ostalih ljudeh. Ko je nivo selena nizek se pojavi depresivno razpoloženje, anksioznost, zmedenost in sovražnost. Ta počutja v kombinaciji z uživanjem alkohola lahko privedejo do večjega tveganja za samomor. Dodajanje selena pomaga izboljšati razpoloženje.

Vitamin A

Tudi pomanjkanje vitamina A je zelo pogosto pri pretiranem pitju alkohola. Skupaj s pomanjkanjem cinka pripomore k večjim zapletom pri alkoholni zasvojenosti. Zmanjšana absorbcija cinka in vitamina A, v kombinaciji z zmanjšano jetrno funkcijo pripomore k pogostim simptomom, ki spremljajo zasvojenost z alkoholom: nočna slepota, težave s kožo, ciroza jeter, počasno celjenje kože ter šibek imunski sistem. Dodajanje vitamina A izboljša težave z nočno slepoto in motnje spolnosti. Ker pa je shranjevanje vitamina A v jetrih pri osebah, zasvojenih z alkoholom zmanjšano zaradi poškodb jeter, je potrebno biti pri dodajanju vitamina A zelo pazljiv.  Več kot 1500 mg vitamina A dnevno namreč lahko povzroči toksičnost.

Vitamin C

Pri pretiranem pitju alkohola je pogosto tudi pomanjkanje vitamina C. V eni izmed študij je bilo pomanjkanje vitamina C prisotno pri kar 91% pacientov, ki so bili zasvojeni z alkoholom. Več kot imamo v telesu vitamina C, lažje se jetra spopadejo in predelajo užiti alkoholom.

Zelišča, ki se priporočajo pri alkoholizmu

Kurkuma

Učinkovina kurkumin, ki se nahaja v začimbi kurkumi se je izkazala, da varovalno vpliva na tkivo jeter, ki je izpostavljeno škodljivemu vplivu alkohola.

 

Pegasti badelj

Je zdravilno zelišče s katerim se zdravijo razne bolezni jeter. Spodbuja tudi obnavljanje tkiva in delovanja jeter pri alkoholikih. Pegasti badelj je v pretiranih količinah strupen.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink:                     15 mg / dan

Glutation:          500 mg / dan

Magnezij:           300  – 600 mg / dan

Selen:                  50 – 100 mcg / dan

Vitamin A:          priporočljivi odmerek je 800 mg dnevno, nikoli pa ne smemo preseči 1500 mg / dan

Vitamin B₁:         50 – 100 mg / dan

Vitamin C:          500 mg / dan

Pegasti badelj: ena kapsula do trikrat na dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.