ATEROSKLEROZA ALI POAPNENJE ŽIL

Ateroskleroza ali poapnenje žil je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Ateroskleroza je posredni vzrok za mnoga srčno – žilna obolenja, mnogokrat je tudi vzrok kapi.

Znaki in Simptomi

Nekateri aterosklerozo imenujejo tudi ”tihi morilec”, saj pogosto oseba ne čuti nobenih znakov in simptomov bolezni, nato pa doživi usoden srčni napad ali srčno kap. Večina ljudi s hudo aterosklerozo pa ima vendarle že dlje časa povišano raven holesterola v krvi, nekateri izmed bolnikov predhodno zbolijo tudi za angino pektoris.

Vzroki

Prvi korak pri razvoju ateroskleroze je poškodba oblog arterije. Poškodba običajno nastane zaradi prostih radikalov, ki so izredno strupene snovi, ki jih največ proizvede kar naše telo samo pri različnih telesnih procesih. Ko je obloga arterije poškodovana, mesto poškodbe privlači monocite (velike bele krvne celice) in trombocite (majhne krvne celice, ki sodelujejo pri nastajanju krvnih strdkov). Te celice se nato prilepijo na poškodovano območje, kjer sproščajo rastne faktorje, ki nato spodbujajo nastanek oblog in kopičenja maščob in holesterola.

Da bi preprečili prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja moramo odpraviti ali vsaj zmanjšati glavne dejavnike tveganja, ki so kajenje, povišane ravni holesterola v krvi, visok krvni pritisk, diabetes, telesna neaktivnost in debelost.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati bolezen

Glavna prehranska priporočila za zmanjševanje tveganja za razvoj ateroskleroze so:

▪ V svoji prehrani zmanjšajte uživanje maščob, še posebno bodite pazljivi, da ne uživate nasičenih maščob in holesterola. To najlažje dosežete tako, da jeste manj hrane živalskega izvora in povečate vnos rastlinske hrane.

▪ Povečati je potrebno vnos omega – 3 maščobnih kislin, kar dosežete z uživanjem ribjega in lanenega olja ter uživanjem orehov. Kar nekaj raziskav je potrdilo, da so ljudje, ki uživajo veliko omega – 3 maščobnih kislin bolj zaščiteni pred razvojem ateroskleroze. Posebno priporočljive ribe so losos, skuše, sledi in morski list, saj so izjemno bogate z omega – 3 maščobnimi kislinami.

▪ Jejte 5 obrokov na dan, ti pa naj bodo polnovredni. Priporočljiva je zelenjava in sadje. Pojejte veliko zelenjave v zeleni, oranžni in rumeni barvi, različno jagodičevje ter citruse. Našteta hrana vsebuje veliko flavonoidov, karotena, selena, vitamina C in E. Vse to so antioksidanti, ki predstavljajo pomembno zaščito proti razvoju ateroskleroze.

▪ V svoji prehrani povečajte vnos vlaknin. Hrana, bogata z vlakninami zmanjšuje nivo holesterola in na ta način zmanjšuje tveganje za razvoj ateroskleroze. Priporočljive so stročnice ter veliko sadja in zelenjave.

▪ Omejite uživanje sladkorja in drugih prečiščenih ogljikovih hidratov – sladkor je namreč velik dejavnik pri nastanku ateroskleroze. Ko zaužijemo sladkor, se nam zviša nivo hormona inzulina. Povišane vrednosti inzulina pa so povezane s povišano ravnjo holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka in tveganjem za smrt zaradi srčno – žilnih bolezni.

Priporočljivi prehranski dodatki

Vitamini in minerali

Folna kislina

Folna kislina zmanjšuje nivo homocisteina (ta se nahaja v kravjem mleku in rdečem mesu), ki je aminokislina, ki sodeluje pri nastajanju arterijskih poškodb. Poleg tega zmanjšuje tveganje za razvoj srčno – žilnih bolezni.

Kalcij

Kalcij je bistven za strjevanje krvi, prav tako je izjemno pomemben za uravnavanje krvnega tlaka. Iz tega razloga se priporoča pri vseh srčno – žilnih boleznih.

Selen

Selen ščiti pred srčnimi boleznimi in kapjo. Nizek nivo selena je povezan s srčnimi obolenji.

Vitamin A

Vitamin A daje tkivom prožnost. Študije so pokazale, da ljudje, ki pojedo veliko beta – karotena (oblika vitamina A) malokdaj zbolijo za srčno – žilnimi boleznimi. V nasprotju je pri ljudeh, ki zaužijejo malo beta – karotena obolevnost visoka, večja je tudi smrtnost zaradi srčnih bolezni. Da bi telesu zadostili po potrebah vitamina A, bo dovolj splošni multivitaminski in mineralni dodatek.

Vitamin C

Vitamin C bistveno vpliva na metabolizem holesterola. Odgovoren je za izločanje presežka holesterola iz telesa, pripomore pa tudi k uravnavanju razmerja med dobrimi in slabimi lipidi. Porušeno ravnovesje med slednjimi je eden izmed največjih dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju srčnih bolezni.

Vitamin E

Vitamin E se je izkazal kot najmočnejša antioksidativna zaščita pred razvojem srčnih bolezni, saj se najlažje pripoji v molekulo LDL holesterola (slab holesterol) in prepreči poškodbe prostih radikalov. Poškodovan LDL holesterol je največji dejavnik, ki pripomore k začetni poškodbi žil odvodnic in nato k samemu poapnenju žil. Kar nekaj študij je pokazalo, da lahko nivo vitamina E pri ljudeh bolj natančno napove možnosti za srčni napad ali srčno kap kot pa raven holesterola.

Drugo

Inozitol

Inozitol spada v družino B kompleksov in pomaga zniževati nivo holesterola.

Kvercetin

Kvercetin je bioflavonoid, ki dokazano zmanjšuje nivo obolevnosti za razvoj srčno – žilnih bolezni.

Zelišča

Česen

Česen vsebuje več žveplovih spojin, ki zavirajo nastanek holesterola. Prav tako česen pomaga razširiti krvne žile, povečati krvni tok in nižati krvni tlak. Vsebuje tudi sestavino, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov. Priporočljivo je, da čim več česna uporabljate pri kuhanju, dodatno pa je priporočljivo pojesti 6 česnovih strokov na dan. Če vam je česen težko jesti, ga lahko nadomestite s kapsulami s česnovim izvlečkom.

Glog

Glog, ki mu rečejo tudi ”rastlina srca” izboljšuje cirkulacijo in krepi celoten krvno – žilni sistem. Iz tega razloga je pri aterosklerozi izjemno priporočljiv.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Folna kislina: 800 mcg / dan. Folno kislino jemljite v kombinaciji z vitaminom B12.

Glog: 2 čajni žlički posušene rastline prelijte s skodelico vroče vode. Čaj naj stoji 20 minut, nato pa ga spijte. Privoščiti si dve skodelici čaja na dan.

Inozitol: 1000 mg / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Kvercetin: 35 mg / dan

Selen: 200 mcg / dan

Vitamin C: 3000 mg / dan. Odmerek si porazdelite in vitamin C užijte večkrat dnevno.

Vitamin E: 400 – 800 IU / dan 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

MULTIPLA SKLEROZA

Multipla skleroza je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Je napredujoče in degenerativno bolezensko stanje. V bolezenskem procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina, kar imenujemo demielinizacija. Mielin je snov, ki je bistvena za pravilno delovanje živčnega sistema. Ena izmed ključnih funkcij mielinske ovojnice je lajšanje in podpora prenosa živčnih impulzov; brez mielinske ovojnice je funkcija živcev izgubljena.

Za bolezen so značilna poslabšanja (zagoni) kot tudi ponovna izboljšanja funkcij, ki jih opravlja osrednje živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto. Multipla skleroza se največkrat pojavi v zgodnjem odraslem obdobju, pogosteje prizadene ženske. Največ bolnic se nahaja med 20. in 50. letom starosti, močan dejavnik tveganja za razvoj bolezni pa je dednost.

Znaki in Simptomi

Potek multiple skleroze se razlikuje od človeka do človeka, znaki bolezni so odvisni predvsem od tega kateri del živčevja je prizadet in kako velika je prizadetost. Skupno vsem bolnikom z multiplo sklerozo  je, da bolezen poteka ciklično – sestavljena je iz zagonov oziroma poslabšanj in remisij, ki se nenehno izmenjujejo. Prvi zagon bolezni mnogokrat ostane neopažen, saj je lahko edini znak bolezenskega stanja zamegljen vid ali nerazložljiva utrujenost, ki v nekaj dneh mine. Simptomi so na začetku medli in po navadi hitro izginejo, ko nastopi remisija, ki lahko traja tudi več let. To so razlogi, da bolezen v začetnih stadijih ostane nediagnosticirana. Postopno zagoni oziroma poslabšanja bolezni postanejo vedno hujši in oseba doživlja vedno bolj resne simptome, kot so obrazna paraliza, otopele okončine in nerazločen govor. Običajno zdravniki šele takrat pomislijo na multiplo sklerozo.

Nekateri ljudje po prvih napadih bolezni ostanejo v doživljenjski remisiji, pri nekaterih pa se zgodi, da je že prvi napad izjemno agresiven in povzroči znatne poškodbe in posledice. Večina bolnikov je nekje vmes med tema dvema skrajnostma. Po prvih napadih si osebe običajno opomorejo in doživijo zagone bolezni na približno deset let, določen delež bolnikov pa ima pogostejše zagone, ki s časoma postanejo vedno hujši in hujši ter puščajo trajnostne posledice.

Znaki multiple skleroze zajemajo nenadne in prehodne motorne ter senzorične motnje. Pogosti simptomi so zamegljen vid, omotica, mišična oslabelost ter mravljinčenje. Vsako desetletje imajo bolniki vedno več težav s premikanjem, ravnotežjem in usklajevanjem gibov, razvijejo tipično nestabilno gibanje. V napredujočih stopnjah bolezni se lahko pri bolnikih pojavi slepota, inkontinenca, paraliza in težave z dihanjem. Ker multipla skleroza vpliva na možgansko delovanje, se pri bolnikih pogosto pojavijo tudi spremembe razpoloženja, ki lahko prehajajo od evforičnega do depresivnega stanja.

Čeprav je bolezen zapletena in so njeni simptomi raznoliki, je diagnoza preprosta – multiplo sklerozo se potrdi z magnetno resonanco glave, ki zazna sledove demielinizacije.

Vzroki

Vzroki multiple skleroze še niso dokončno opredeljeni. Najbolj širše sprejeto je mnenje, da je multipla skleroza avtoimuna bolezen, pri kateri imunski sistem bolnika napade telesna tkiva kot bi bili ti tujki. Precej sprejeta torija je tudi, da multiplo sklerozo povzroči virusna infekcija ali latentno virusno obolenje. Mogoče je, da gre pri bolezni za preplet obojega; bolj natančno pa dejavniki, ki sprožijo proces multiple skleroze še niso znani.

Dieta in drugi ukrepi s katerimi si lahko pomagajo osebe z multiplo sklerozo

Kar nekaj študij je pokazalo, da dieta z malo nasičenimi maščobami upočasnjuje napredovanje multiple skleroze in zmanjšuje številnost napadov bolezni. To dieto je osnoval ameriški nevrolog dr. Roy Swank in jo tudi uporabljal pri zdravljenju svojih bolnikov. Njegova priporočila so, da bolniki ne zaužijejo več kot 10 g nasičenih maščob na dan, vendar morajo vsak dan vnesti od 40 – 50 g polinenasičenih maščob (margarina, maslo in hidrogeizirana olja so prepovedana) in vsaj eno čajno žličko ribjega olja. Pri tem naj vnos beljakovin ostane normalen, priporočljivo pa je, da bolniki jedo ribe najmanj trikrat na teden. Omenjena dieta je bila sprva mišljena kot pomoč bolnikom pri pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin, danes pa so strokovnjaki mnenja, da so učinki diete rezultat zmanjševanja agregacije trombocitov, zmanjševanja avtoimunega odziva in normaliziranja vrednosti esencialnih maščobnih kislin, katere so pri bolnikih z multiplo sklerozo zmanjšane.

Visok vnos nasičenih maščobnih kislin in živalskih maščob je povezan z razvojem multiple skleroze. Uživanje nasičenih maščob poveča potrebo po uživanju esencialnih maščobnih kislin, kar povzroči pomanjkanje slednjih. Osebe z multiplo sklerozo imajo mnogokrat tudi poslabšano absorpcijo in transport esencialnih maščobnih kislin, kar še dodatno podvrže bolnike k pomanjkanju teh; brez esencialnih maščobnih kislin pa se mielinska ovojnica ne tvori ali ne deluje pravilno.

K napredovanju multiple skleroze naj bi vplivale tudi alergije na hrano, predvsem alergija na mleko in glutenska intoleranca, zaradi česar je priporočljivo iz prehrane izločiti vse prehranske alergene. O izboljšanju multiple skleroze po tem ukrepu sicer ni nikakršnih študij, obstaja pa več mnenj strokovnjakov, ki podpirajo to trditev.

Raziskave so pokazale, da izjemno hud stres in nekakovostna prehrana lahko pripomore k zagonom bolezni. Prav tako naj bi bolezen poslabševali okoljski strupi in težke kovine – oboji poškodujejo živčni sistem. Da bi osebe z multiplo sklerozo vzdrževale čim boljše počutje in zdravje, je potreben celosten pristop. K ohranjanju zdravja poleg prehrane in prehranskih dodatkov ter sproščanja stresa spada še nežna vadba, ki ohranja mišice, izboljšuje cirkulacijo, vzdržuje dobro prebavo in pomaga pri sproščanju. Posebno priporočljivi vadbi za bolnike sta plavanje in hoja, blagodejno bo na telo vplivala tudi vadba qigonga ali tai chija.

Zelo pomembno je še, da bolniki počivajo, ko začutijo potrebo po počitku. Če osebe z multiplo sklerozo začutijo, da se pripravlja zagon bolezni, si morajo vzeti nekaj dni počitka. Na ta način lahko morda preprečijo najhujše simptome bolezni.

Ljudje z multiplo sklerozo se morajo izogibati cigaretnemu dimu, zobozdravniško oskrbeti morebitne granulome ter poskrbeti, da so vsaj 15 minut na dan izpostavljeni sončni svetlobi. Ti ukrepi skrbijo, da bolezen napreduje kot se le da počasi.

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

E vitamini

Vitamini skupine E so močni antioksidanti, zaradi česar so priporočljivi pri vsaki bolezni.

Multivitaminski miks

Za osebe z multiplo sklerozo je priporočljivo, da jemljejo močan multivitaminski miks, ki vsebuje vsa glavna hranila, ki so potrebna za zdrav imunski in živčni sistem. Multivitamine zauživajte po navodilih na embalaži.

Vitamin B12

Vitamin B12 sodeluje pri nastajanju mielinske ovojnice, zaradi česar je nepogrešljiv dodatek pri bolnikih z multiplo sklerozo.

Drugi dodatki

Gama – linolenska kislina (GLA)

Gama – linolenska kislina je omega – 6 maščobna kislina, ki jo vsebujejo predvsem rastlinska olja. Bogato s to kislino je svetlinovo in borečevo olje. Gama – linolenska kislina je maščobna kislina s protivnetnim učinkom.

Prebavni encimi

Prebavni encimi pripomorejo k temu, da se hrana učinkoviteje prebavi, poleg tega pa zmanjšujejo avtoimune odzive telesa. Proteaza (encim, ki pripomore k razgradnji beljakovin) se priporoča tudi med obroki, saj zmanjšuje avtoimunske zaplete in zmanjšuje vnetje.

Rastlinski steroli

Rastlinski steroli so naravne sestavine, ki jih najdemo v različnih vrstah zelenjave, žitih in oreščkih. Po sestavi so rastlinski steroli podobni holesterolu, delujejo pa tako, da molekulam holesterola aktivno preprečijo, da bi se vsrkale v krvni obtok. Za osebe z multiplo sklerozo so pomembne zato, ker so se izkazale kot učinkovite pri uravnovešanju imunskega sistema ljudi z avtoimunimi boleznimi.

Ribje olje

V ribjem olju je veliko omega – 3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo vnetje in so nujne za normalno delovanje živčnega sistema.

Zelišča

Ašvaganda

Ašvaganda uravnava stresne hormone in na ta način blaži negativne učinke  stresa.

Ginko biloba

Za to rastlino je značilno izjemno močno antioksidativno delovanje za živčni sistem, rastlina pa izboljšuje tudi cirkulacijo. Iz teh razlogov je priporočljiva za osebe z multiplo sklerozo.

Poleg uživanja ašvagande in ginko bilobe je za osebe z multiplo sklerozo priporočljivo, da uživajo klorelo ali spirulino ali druge vrste zelenjave, ki je izjemno zelene barve, torej bogata s klorofilom. Hrana, ki vsebuje veliko zelenega barvila pomaga razstrupiti telo in uravnati pravilno pH ravnovesje v telesu, kar je za osebe z multiplo sklerozo, ki se mnogokrat tudi slabše razstrupljajo izjemnega pomena. Na ta način se telo lažje spopade z okoljskimi strupi, ki na živčni sistem delujejo zelo uničujoče.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ašvaganda: 1000 – 3000 mg / dan

E vitamini: vzemite 400 IU vitaminov iz  skupine E

Gama – linolenska kislina: vzemite 300 – 500 mg / dan

Ginko biloba: 60 – 120 mg, dvakrat na dan

Prebavni encimi: vzemite 1 – 2 kapsuli pri vsakem obroku

Rastlinski steroli: vzemite 20 mg dnevno na prazen želodec

Ribje olje: zaužijte 5 – 20 g ribjega olja dnevno

Vitamin B12: vzemite od 400 – 800 mcg vitamina B12

Viri:

▪ Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

BRONHITIS

Pri bronhitisu gre za okužbo ali draženje bronhijev, torej dihalne poti od sapnika do pljuč. Bolezen je pogostejša v zimskem času in največkrat sledi vnetju zgornjih dihal (navadni prehlad).

Znaki in Simptomi

Najobičajnejše ljudje pred bronhitisom zbolijo za obolenjem zgornjih dihal (za prehladom), za katerega so značilni napadi kašlja, tresenje, mrazenje, povišana telesna temperatura in bolečine v prsih. Simptomi bronhitisa so izjemno podobni simptomom prehlada, bolezen pa se navadno pojavi, ko mislimo, da smo že skoraj premagali prehlad. Večina znakov prehlada že mine, pojavi pa se hud kašelj in nenadna vročina – najbolj značilna znaka bronhitisa. Kašelj je nadležen in se ga težko znebimo. Za bronhitis je značilno vnetje, draženje in okužba dihalnih cevi oziroma bronhijev v zgornjem delu pljuč.

Vzroki

Bronhitis povzroča več različnih virusov in bakterij. Pri sicer zdravih posameznikih se bronhitis pojavi, ko imunski sistem zaradi večjih obremenitev oslabi. Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost, da zbolite za bronhitis so virusne okužbe (predvsem gripa in prehlad); cigaretni dim in ostali zdravju škodljivi hlapi; izguba zavesti, saj dihanje takrat ni naravno, vdihnemo lahko tudi telesne tekočine – na primer bruhanje; rak ali hospitalizacija, saj ta poveča izpostavljenost patogenim organizmom, ki povzročajo bronhitis. Nastanek bronhitisa lahko sproži tudi alergijska reakcija, ko posameznik vdihuje zračne alergene. Največkrat k pojavu bronhitisa pripomorejo alergije na cvetni prah, mačjo dlako ali pršico. Sluznica bronhijev zaradi alergij nabrekne, pretirano začne nastajati in se kopičiti sluz, to pa povzroča nujo po kašljanju z namenom, da bi se sčistile dihalne poti in grlo.

Poznamo dva tipa bronhitisa: akutni in kronični. Akutni bronhitis je v 90% primerov posledica virusne okužbe, zanj pa so značilni napadi kašlja, zvišana telesna temperatura, mrzlica, tiščanje v prsih in sluz, ki je rumena, zelena ali bela ter se pojavi v 24 – 48 urah po tem, ko se prične kašelj. Kronični bronhitis je bolj resno obolenje in se značilno pojavi pri ljudeh, ki so pretežki, ki preveč sedijo in so

izpostavljeni cigaretnemu dimu. Simptomi kroničnega bronhitisa zajemajo vztrajen kašelj, s katerim se izloča rumena, zelena in bela sluz, pri tem pa simptomi trajajo najmanj 3 mesece v enem letu in hkrati več kot dve zaporedni leti. Ljudje s kroničnim bronhitisom imajo veliko možnosti za razvoj srčnih bolezni ali resnejših bolezni pljuč.

Dieta in drugi ukrepi pri bronhitisu

Če zbolimo za bronhitisom, je najbolj pomembno, da svoje telo podpremo z zdravim prehranjevanjem, ki bo zadostilo našim potrebam po vitaminih, mineralih in energiji. Pravilen način prehranjevanja krepi telo, tako da je to manj dovzetno za okužbe. Prehrana naj bo pestra, bogata z nepredelanimi živili. Jedilnik naj vsebuje tudi surovo zelenjavo in sadje. V zmernih količinah jejte oreščke, semena, žitarice, stročnice ter meso in ribe. Izogibajte se uživanju prečiščenih ogljikovih hidratov (bel kruh, bele testenine) in sladkorju. Zaužijte dovolj beljakovin, v vašem jedilniku pa ne smejo manjkati niti zdrave maščobe (ribje olje, hladno stiskano laneno, oljčno in konopljino olje, orehovo olje…).

Glavni namen zdravljenja pri bronhitisu je olajšati pljučem, da izločijo sluz, ki se je prekomerno proizvedla. To lahko dosežete s parno kopeljo. V kad s toplo vodo nalijte nekaj smrekovega eteričnega olja in se sprostite v vodi. Para bo pripomogla k čiščenju dihalnih poti in olajšala prehod zraka.

Največja preventiva pred bronhitisom je, da začnemo z zdravljenjem prehlada takoj, ko se nas ta poloti. Na ta način preprečimo razvoj bolezni. V primeru raznih alergij morate zmanjšati izpostavljenost alergenom, ki dražijo dihalne poti. Ti ukrepi zmanjšajo obremenjenost imunskega in dihalnega sistema kar zmanjša možnosti za razvoj bronhitisa.

Večina ljudi preboli bronhitis doma, v približno 10 dneh. Če pa imate vročino nad 39⁰C, ste izjemno utrujeni, sopete in težko dihate pojdite po pomoč k zdravniku, da ugotovi ali gre za bakterijsko okužbo, ki jo bo potrebno zdraviti z antibiotiki. 

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

Cink

Cink spodbuja zdravljenje bronhijev. Da telo pravilno deluje in so se tkiva sposobna regenerirati, je nujno potrebna zadostna količina cinka. Ob bronhitisu je nepogrešljiv dodatek.

Vitamin C

Vitamin C pomaga blažitvi vnetja, pri okužbah ga telo izrablja v večjih količinah. Iz tega razloga ga je pomembno dodajati, če zbolimo za bronhitisom.

Vitamin E

Vitamin E zdravi tkiva in izboljša dihanje, ki je v času bronhitisa oteženo.

Drugi dodatki

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik je rastlina, ki izjemno krepi imunski sistem. Pomagala nam bo, da za bronhitisom sploh ne zbolimo ali pa olajšala naše okrevanje v primeru bolezni. Najbolj učinkovito je, da ameriški slamnik uživamo v obliki ekstrakta ali prahu.

Beta karoten

Beta karoten ščiti pljuča in pomirja sluznico. Pomanjkanje beta karotena in vitamina A poveča dovzetnost osebe za okužbe dihal.

Zelišča

Česen

Česen je naravni antibiotik, zaradi česar ga je priporočljivo dodajati tudi kot ekstrakt, v obliki kapsul.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ameriški slamnik: 2 – 4 ml tekočega ekstrakta tekočine na dan ali 150 – 300 mg sušenega ekstrakta v obliki prahu

Beta karoten: 10,000 IU / dan

Cink: najbolj priporočljive so cinkove tablete za lizanje, ki jih vzemite na podlagi navodila napisanega na samem izdelku

Česen: vzemite 2 tableti na dan z obrokom

Vitamin C: 3000 mg / dan. Odmerek si porazdelite tekom celotnega dneva.

Vitamin E: 400 IU, dvakrat na dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

MIGRENA

Glavobol je izjemno pogosta nadloga, ki jo pozna prav vsak. Poznamo več vrst glavobolov, najbolj pogosti vrsti pa sta migrena in tenzijski glavobol. Migrena je vaskularni tip glavobola, ki ga označuje ostra bolečina, razbijanje v glavi in čuten utrip žile v sencih. Običajno se bolečina pojavi le na eni strani ali predelu glave.

Migrene so pogoste, prizadenejo kar eno od štirih žensk in enega od dvanajstih moških v Sloveniji. Najverjetneje so pogostejše pri ženskah zaradi hormonskih sprememb v telesu. Migrene se lahko prvič pojavijo kasneje v življenju, vendar so pogoste že v otroštvu ali pri mladih odraslih. Približno pri 90% ljudi, ki trpijo za migrenami, se je prvi migrenski glavobol pojavil pred 40. letom starosti.

Nekateri imajo zelo pogoste napade migrene (večkrat na teden), drugi pa le občasno. Možno je tudi, da med enim in drugim migrenskim napadom mine več let.

Znaki in Simptomi

Za migreno je značilna utripajoča in razbijajoča ostra bolečina. Običajno se bolečina pojavi le na eni strani glave, med napadom pa se območje bolečine lahko spreminja. Migreno občutimo kot razbijajočo bolečino, ki je lahko zmerna ali močna ter se poslabša, če se premikamo. Nekatere migrene se pričnejo brez opozorila, mnogokrat pa nas na prihajajoč migrenski napad opozori aura. Aura je pojav, ki nastane pred migreno, traja nekaj minut in zajema moten vid in pojav belih pikic v vidu. Znaki aure lahko zajemajo tudi tesnobo, utrujenost, zmedeno razmišljanje in otrplost ali mravljinčenje na eni strani telesa. Migrenski glavobol lahko traja od nekaj ur do več dni, spremlja ga lahko slabost in bruhanje, občutljivost na zvok (fonofobija) in svetlobo (fotofobija).

Vzroki

Kar nekaj dognanj pojav migrenskih glavobolov povezuje z nestabilnimi in šibkejšimi krvnimi žilami. Migrena se pojavi, ko se krvne žile razširijo bolj kot je običajno. Pojav migrene se da opisati kot trofazni proces. Prva faza je začetek migrene, ko dejanskih bolečin še ne čutimo; druga faza zajema prodromalni stadij (čas med začetkom migrene in pojavom bolečine – glavobola); tretja faza pa je glavobol. Migrenski napad se lahko pojavi kot odgovor na en sam dejavnik, pogosteje pa se začetek migrene pojavi zaradi kopičenja več dejavnikov skozi čas. Ti dejavniki vplivajo na metabolizem serotonina. Ko je dosežena kritična točka dovzetnosti, glavni dejavnik, ki je povzročil migreno, sproži domino efekt pri ostalih dejavnikih, ki povzročajo migrenski glavobol in pojavi se huda bolečina. Med sprožilne dejavnike za migrenske napade sodijo čustveni, telesni, prehranski, vplivi okolja in medicinski dejavniki. Sprožilni čustveni dejavniki so stres, napetost, tesnoba, šok, vznemirjenje ali depresija. Med telesne dejavnike uvrščamo utrujenost, slabo kakovost spanja, hormonske spremembe (menstruacija, ovulacija, spremembe zaradi hormonske kontracepcije), delo v izmenah, slabo telesno držo, napetost v vratu in ramenih ter potovanja. Prehranski dejavniki, ki mnogokrat povzročijo migreno so dehidracija, alkohol, kofeinski napitki, pomanjkanje hrane ter zapozneli in neredni obroki. Med povzročitelje migrenskega glavobola spadajo tudi alergije na hrano, hrana z visoko vsebnostjo histamina (rdeče vino, špinača, kislo zelje, paradižnik, čokolada…) in alkohol (posebno rdeče vino). Poleg naštetega migreno sprožajo še zunanji dejavniki kamor spada močna svetloba, utripajoči zasloni, kajenje, glasen zvok, vročina, zatohlo ozračje, močni vonji ter spremembe vremena (spremembe klime in vremenske vlage ter zračnega pritiska). Med medicinske dejavnike pa spadajo nekatera zdravila, ki kot stranski učinek lahko povzročijo migreno. Mednje sodijo zdravila namenjena lajšanju nespečnosti, oralna kontracepcija ter hormonsko zdravljenje, ki ga ženskam običajno predpišejo v menopavzi.

Dieta in življenjski slog

Pri posameznikih, ki imajo večkrat migrene, so v ozadju velikokrat alergije ali preobčutljivosti na hrano. Več študij je pokazalo, da po izločitvi problematičnih živil migrenski napadi prenehajo ali pa so mnogo redkejši pri večini bolnikov. Hrana z visoko vsebnostjo histamina in drugih podobnih sestavin razširi krvne žile, kar pri občutljivih posameznikih lahko povzroči migreno. Iz tega razloga je priporočljivo, da se izogibate kakavu, zorjenim sirom, konzervirani hrani, pivu, rdečemu vinu in ostalim vrstam hrane z visoko vsebnostjo histamina ter ostalim živilom na katere ste alergični ali občutljivi. To bi moralo znatno zmanjšati pojav migrenskih glavobolov. Poleg prilagojene prehrane je priporočljivo, da se posamezniki z migrenami naučijo sprostitvenih tehnik, saj stres in napetost v telesu pripomore h glavobolu. Poskusite lahko z meditacijo, avtogenim treningom in dihalnimi vajami. V svoje življenje vključite tudi nežno vadbo, na primer hojo na svežem zraku, jogo, qigong ali tai chi. Slednje vadbe krepijo telo in nas pomagajo sprostiti. Ob migrenskem napadu si pomagajte tako, da se umaknete v ohlajeno, tiho in temno sobo ter mirujete.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri obvladovanju migrenskega glavobola

Vitamini, minerali in antioksidanti

Magnezij

Magnezij se je v več študijah izkazal kot učinkovit pri lajšanju migrenskih glavobolov. Pri akutnem glavobolu je lajšal bolečine, če je bil v telo vnesen intravenozno.

Riboflavin (vitamin B2)

Riboflavin naj bi preventivno deloval na bolnike z migrenami, tako da do napadov sploh ne pride ali pa se pojavijo redkeje.

Vitamin B6

Vitamin B6 je izjemno pomemben za sintezo nevrotransmiterjev kot je serotonin. Pri ljudeh, ki imajo pogoste migrenske glavobole je nivo serotonina pogosto prenizek, zaradi česar je vitamin B6 priporočljivo dodajati.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline spodbujajo in izboljšajo cirkulacijo ter zmanjšujejo nivo vnetnih sestavin v telesu, ki pripomorejo k migrenskem glavobolu. Esencialne maščobne kisline v telo najlažje vnesemo z ribjim oljem ali oljem lanenega semena.

Zelišča

Beli vratič

Več študij je dokazalo, da ekstrakt belega vratiča blaži moč glavobola, krajša čas glavobola in manjša pogostost migrenskih napadov.

Ingver

Ingver deluje protivnetno in je včasih zelo učinkovit pri zdravljenju migrene. Jemljemo ga lahko preventivno ali kot pomoč pri akutni bolečini.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Beli vratič: 250 – 500 mcg / dan

Esencialne maščobne kisline: vzemite 5000 mg ribjega olja ali 1 žlico lanenega olja na dan

Ingver: vzemite 500 mg kapsule štirikrat dnevno kot preventivni ukrep ali ekstrakt ingverja trikrat dnevno oziroma po potrebi na dve uri, vendar ne več kot šestkrat na dan ob akutnem glavobolu

Magnezij: 200 mg, trikrat na dan

Riboflavin: 400 mg na dan, vsaj 3 mesece          

Vitamin B6: 50 mg / dan

Viri:

▪ Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

TENZIJSKI GLAVOBOL

Glavobol je izjemno pogosta nadloga, ki jo pozna prav vsak. Poznamo več vrst glavobolov, najbolj pogosti vrsti pa sta tenzijski glavobol in migrena. Za tenzijske glavobole je značilna nenehna, enakomerna in topa bolečina, za migrenske glavobole pa utripajoča in ostra bolečina.

Znaki in Simptomi

Tenzijski glavobol označuje nenehna, enakomerna in topa bolečina, ki se začne na zadnjem ali sprednjem delu glave ter se razširi na celotno glavo. Znak tenzijskega  glavobola je tudi občutek pritiska, oziroma občutek, da je lobanja v trdnem primežu. Pogosto se hkratno z glavobolom pojavi tudi občutna napetost mišic vratu in ramen.

Vzroki

Tenzijski glavobol je običajno posledica prevelike napetosti mišic obraza, vratu ali lasišča, ki nastane zaradi stresa, anksioznosti oziroma tesnobe ali nepravilne oziroma slabe drže. Napete mišice stisnejo živec ali dotok krvi v živec, kar ustvarja občutek bolečine in pritiska. Če se napete mišice sprostijo in napetost v telesu popusti, glavobol lahko mine skoraj v trenutku. Tenzijski glavobol lahko sproži tudi naprezanje oči, prevelika glasnost ali hrup ter škripanje z zobmi. Vrsta tenzisjkega glavobola je tudi sinusni glavobol, ki se pojavi zaradi zamašenega prehoda v sinusnih votlinah, kar pritiska na živce obraza in glave. Tenzijski glavobol pa poleg vsega naštetega povzroča tudi vnetje ušes in alergije na hrano. Pogosto se tenzijski glavobol lahko poslabša ali izboljša s pritiskom roke na triger točko na vratnih mišicah. Triger točka označuje predel, ki je središče napetosti v mišici.

Dieta in življenjski slog

Vzroki tenzijskega glavobola so predvsem mehanske narave, zaradi česar je potrebno nasloviti strukturne težave telesa. Pri tenzijskem glavobolu velikokrat izjemno pomaga masaža, obisk pri kiropraktiku in druge tehnike, s katerimi lahko vplivamo na telo (manualna terapija, akupunktura, akupresura ipd.). Izjemnega pomena pri preprečevanju in obvladovanju tenzijskega glavobola je sproščanje mišic. Tega se lahko priučimo z različnimi tehnikami sprostitev, na primer z avtogenim treningom, s progresivnimi relaksacijskimi vajami ter s qigongom in tai chijem. Več vrst kliničnih študij je dokazalo, da so te metode izjemno uspešne pri spopadanju s tenzijskim glavobolom, obenem pa nimajo nikakršnih stranskih učinkov.  Poskusite si za sprostitev in kratko meditacijo vzeti vsak dan vsaj 10 minut, najmanj dvakrat do trikrat na teden pa se poslužujte vadb kot so qigong, tai chi in joga, saj vam bodo sprostile napete mišice.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri obvladovanju tenzijskega glavobola

Zahodna medicina tenzijske glavobole lajša predvsem s protibolečinskimi zdravili, čeprav tudi zdravniki vedno večji poudarek polagajo na masažo, sproščanje in razne vaje, pri katerih je poudarek predvsem na hrbtu, ramenih in vratu. Protibolečinska zdravila so pri lajšanju tenzijskih glavobolov sicer učinkovita, vendar imajo številne neželene učinke. Bolj prijazni našemu telesu in velikokrat prav tako učinkoviti pri spopadanju z glavobolom so naslednji zeliščni in drugi dodatki:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Magnezij

Ljudem, ki imajo veliko tenzijskih glavobolov običajno primanjkuje magnezija ali pa je nivo magnezija zelo nizek. Obstaja kar nekaj domnev in študij, da nizek nivo magnezija povzroča glavobole – tako migrenske kot tenzijske.

Zelišča

Baldrijan

Baldrijan zmanjšuje  stres in lajša bolečine tenzijskega glavobola. Priporočljivo je, da iz rastline naredite prevretek. V 2 dcl vode prevrite 2 čajni žlički posušene korenine baldrijana in pustite čaj stati 10 minut. Ko začutite, da vas napada tenzijski glavobol spijte 1 skodelico čaja.  Ne spijte več kot 1 skodelico pripravka na dan.

Beli vratič

Beli vratič je rastlina, ki zmanjšuje pogostost in intenziteto glavobolov. Na voljo se dobi v obliki kapsul ali ekstrakta.

Čeladnica

Ta rastlina pomaga blažiti tenzijski glavobol. Najbolj priporočljivo je pitje čaja čeladnice, do tri skodelice dnevno, možno pa je najti tudi ekstrakte rastline, ki jih uživajte po navodilih na embalaži. Uživanje čeladnice bo imelo največji učinek po obrokih.

Ingver

Ingver deluje protivnetno in je učinkovit pri glavobolih. Uporablja se ga za preprečevanje nastanka glavobola kot tudi za lajšanje trenutnih bolečin.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje pomaga pri širjenje krvnih žil in na ta način lajša bolečine tenzijskega glavobola.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Beli vratič: vzemite ¼ ali ½ čajne žličke ekstrakta trikrat na dan ali sledite navodilom za jemanje dodatka na embalaži kapsul

Ingver: vzemite 500 mg kapsulo štirikrat na dan ali 100 – 200 mg ingverjevega ekstrakta trikrat na dan. Za zdravljenje akutnega glavobola vzemite ekstrakt na vsaki 2 uri, do največ šestkrat na dan.

Magnezij: 250 – 400 mg, trikrat na dan

Svetlinovo olje: 500 mg v kapsuli, dva do trikrat na dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

GLAVKOM  (ZELENA MRENA) IN POVIŠAN OČESNI PRITISK

Glavkom ali zelena mrena je skupina bolezni, katere skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca. Pri nekaterih ljudeh škodo povzroča povišan očesni pritisk, pri drugih pa je očesni pritisk v mejah normale in težava nastane zaradi oslabljenosti vidnega živca. V večini primerov se pojavita oba dejavnika, vendar v različnem obsegu; vseeno pa je za nastanek bolezni najpomembnejši dejavnik zvišan očesni pritisk. Zgornja meja očesnega pritiska se pri posameznikih razlikuje, v veliki meri je očesni pritisk odvisen od krvnega pritiska ali pa je posledica večjega nastajanja tekočin v očesu kot v odtoku tekočin iz očesa. Zaradi tega se pritisk v očesu poveča.

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu – kar 4, 5 milijona ljudi na svetu je zaradi zelene mrene slepih. Možnost za nastanek glavkoma se s starostjo viša – kar 2% ljudi, ki so starejši od 40 let imajo glavkom. Z zdravljenjem glavkoma dosežemo, da se napredovanje bolezni ustavi ali vsaj zelo upočasni. Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo in s tem kakovost življenja.

Znaki in Simptomi

Poznamo akutni in kronični glavkom. Akutni glavkom se običajno pojavi le na enem očesu, spremlja ga huda utripajoča bolečina, zamegljen vid, pordelo oko, zmerno povečana zenica, slabost in bruhanje. Akutni glavkom zahteva nujno obravnavo pri zdravniku. Če akutni glavkom ni zdravljen v času od 12 – 48 ur po nastanku bolezni, so posledice izjemno hude – trajna slepota, ki nastane v roku dveh do petih dni. Akutni glavkom je precej redek pojav.

Osebe, ki so v začetni fazi kroničnega glavkoma največkrat ne čutijo nikakršnih simptomov, očesni pritisk pa postopno in vztrajno raste. Iz tega razloga je ključnega pomena, da imajo vsi po 60. letu starosti očesne preglede pri oftamologu vsaj enkrat letno. Kronični glavkom ob nezdravljenju pomeni postopno izgubo perifernega vida, zaradi česar pride do tunelskega vida.

Pri akutnem glavkomu se pritisk izjemno poveča, pri kroničnem glavkomu pa je očesni pritisk zmerno povečan. Zdravljenje obeh tipov glavkoma je enako – namen zdravljenja je nižanje pritiska v očesu ter izboljšanje metabolizma kolagena v očesu.

Vzroki

Vzroki glavkoma največkrat tičijo v nepravilni sestavi podpornih struktur očesa. To se kaže v slabi sestavi in delovanju kolagena, kar je tudi značilnost bolezni. Kolagen je beljakovina, ki se nahaja v telesu (tudi v očesu) in daje tkivom moč in celovitost. Obstaja velika povezava med sestavo kolagena in kroničnim glavkomom. Prirojene napake v metabolizmu kolagena, so pogosto povezane z glavkomom in drugimi očesnimi boleznimi. Za glavkom so značilne tudi strukturne spremembe v očesu, ki vključujejo mrežo vezivnega tkiva in krvne žile očesa. Te očesne spremembe vodijo do zapore toka očesnih tekočin, zaradi česar se poveča očesni pritisk ter prične postopna izguba perifernega vida. Poleg tega naj bi bil velik dejavnik tveganja za nastanek glavkoma tudi stres.

Dieta in življenjski slog

Pri kroničnem glavkomu je pomembno, da oseba upošteva splošne smernice zdravega prehranjevanja, pri tem pa naj uživa še posebno veliko hrane, ki je bogata z vitaminom C in flavonoidi. Priporočljivo je uživanje svežega sadja in zelenjave ter redno uživanje rib, ki so bogate z omega – 3 maščobnimi kislinami. Omega – 3 maščobne kisline so se v več študijah izkazale kot učinkovite pri nižanju očesnega pritiska. Priporočljive ribe so predvsem losos, skuše, sledi in morski listi.

Na kronični glavkom naj bi vplivale tudi alergije. V nekaterih študijah so ugotovili, da se osebam z glavkomom ob izpostavljenosti zračnim ali prehranskim alergenom očesni pritisk skoraj nemudoma poveča. Iz tega razloga je pri zdravljenju glavkoma pomembno, da iz svoje prehrane izločite vso hrano na katero ste alergični ter da ste pazljivi pri izpostavljanju zračnim alergenom – to naj bo čim manjše.  Če je le možno se izognite jemanju kortikosteroidnih zdravil, saj ta slabijo strukture kolagena.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri obvladovanju bolezni

Vitamini, minerali in antioksidanti

Krom

Krom krepi očesne mišice, posebno pri osebah s sladkorno boleznijo. Čeprav glavkom ne prizadene očesnih mišic, zdrave mišice očesa predstavljajo del zdravega očesa. Iz tega razloga je krom priporočljivo dodajati v telo s pomočjo prehranskih dodatkov.

Magnezij

Magnezij deluje na očesni pritisk tako, da ga niža in je iz tega razloga nepogrešljiv pri zdravljenju glavkoma.

Vitamin B

Vitamin B blaži stres in krepi živčni sistem. Ker stres predstavlja dodatno tveganje za razvoj glavkoma, je ta vitamin priporočljiv dodatek. Obenem krepi celotno živčevje, tudi vidni živec, ki je pri glavkomu pogosto prizadet.

Vitamin C

Vitamin C v obliki prehranskih dodatkov je najbolj priporočljiv za osebe z glavkomom. Ima izjemne učinke na očesni pritisk in ga lahko znatno zmanjša. Ker je tako učinkovit se bolnikom priporoča, da ga dodajo v tako visokih odmerkih kot prenesejo, brez da bi pri tem dobili drisko, ki se lahko pojavi ob visokih odmerkih vitamina C.

Zelišča

Borovnice

Borovnice sodelujejo pri metabolizmu kolagena, ki je pri glavkomu prizadet; zato je ekstrakt borovnic v kapsulah ali tabletah priporočljiv za bolnike z visokim očesnim pritiskom.

Ginkgo

Ta rastlina niža očesni pritisk, zaradi česar ima pri zdravljenju glavkoma posebno mesto. Za zdravljenje posezite po rastlinskem ekstraktu.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Borovnice: 240 – 480 mg / dan v kapsulah ali tabletah

Ginkgo: 40 – 80 mg, 3krat / dan

Krom: 200 – 400 mcg / dan

Magnezij: 200 – 600 mg / dan

Vitamin B: 50 mg, 3krat / dan z obroki

Vitamin C: 3000 – 10000 mg / dan

Priporočljivo je, da vitamin C pričnete dodajati postopoma. Pričnite z 3000 mg / dan in odmerek postopoma zvišujte. Da bi preprečili pojav driske, vitamin vzemite po večkrat na dan, v manjših  odmerkih. Pri tem ne pretiravajte – v kolikor se pri vas ob dodajanju vitamina C pojavljajo nenehne driske, morate odmerek zmanjšati.

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ARITMIJA

Aritmija je motnja srčnega ritma. Sestavni del aritmije so palpitacije, ki pomenijo hiter in nereden srčni utrip. To je precej pogost simptom, ki ga od časa do časa doživi vsak posameznik. Poznamo več vrst aritmij. Nekatere so blage in povsem nenevarne (na primer atrijska fibrilacija ali prezgodnja ventikularna kontrakcija), druge pa lahko resneje ogrozijo človeško življenje (na primer ventikularna tahikardija in težka oblika ventikularne aritmije).

Večina ljudi pravočasno začuti kdaj morajo zaradi aritmije obiskati zdravnika. To je, kadar je aritmija skoraj nenehna in zelo neprijetna ali ko se hitremu in nerednemu srčnemu utripu pojavi še kratka sapa.

Pri atrijski fibrilaciji preddvori srca bijejo neenakomerno in zelo hitro – od 300 do 500 udarcev na minuto. Gre za milejšo aritmijo, saj je naloga preddvora srca le zapolniti srčne prekate. Pri prezgodnji ventikularni kontrakciji je srčni utrip neenakomeren; v primeru ventikularne tahikardije pa je srčni utrip prehiter – od 120 do 200 udarcev na minuto. Obstajajo tudi druge ventikularne aritmije, ki so še resnejše in bolj nevarne. Takšen je primer ventikularne fibrilacije. Srčni utrip je pri takšni aritmiji hiter, nenadzorovan, krčenje srca pa je neučinkovito.

Znaki in Simptomi

Veliko blagih aritmij ljudje sploh ne opazijo ali se jim samo včasih zdi, da srce ne bije enakomerno ali da bije prehitro, čemur pravimo tudi palpitacija. Ostali znaki aritmije so še kratka sapa, ki se pojavi ob fizičnem naporu, utrujenost in simptomi, ki so značilni za slab krvni tok (modre okončine in otekanje gležnjev). Resnejše aritmije v nasprotju z blagimi lahko hitro vodijo do potrebe po nujni zdravstveni pomoči in jih mnogokrat povezujemo s srčnim napadom.

Vzroki

Primarni vzrok aritmij je v motnji električnega sistema telesa, ki spodbuja srce k bitju. Aritmije se lahko pojavijo tudi, ko področja srčne mišice razvijejo svoj ritem bitja. Prav tako k aritmiji vodijo primanjkljaji magnezija in kalija.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo pri obvladovanju aritmije

Vsak človek, ki ima aritmijo ali kakšno drugo srčno bolezen, bi moral k zdravniku po natančnejše preiskave in oceno bolezni. Potreben je celovit fizični pregled, ki preišče možna znamenja slabega krvnega toka; elektrokardiogram, ki oceni električno funkcijo srca; ehokardiogram in ultravok, ki ocenita funkcijo srca z mehaničnega vidika ter preučita velikost in obliko srca. Potrebne so tudi natančne laboratorijske preiskave, pomembna je določitev nivoja magnezija v rdečih in belih krvnih celicah.

Najobičajnejši ukrepi, ki so priporočljivi pri aritmiji so zmanjšanje vnosa soli v telo; prehrana, ki je bogata s kalijem in vlakninami ter sestavljenimi ogljikovimi hidrati. Priporočljivo je jesti veliko zelene, česna, čebule in zmanjšati vnos nasičenih maščobnih kislin. Povečati je potrebno vnos magnezija. To najlažje storite s hrano, ki je bogata s tem mineralom. Jejte veliko stročnic, tofuja, semen, oreščkov, polnozrnatih žitaric in zelenolistne zelenjave. Ugotovljeno je bilo, da k aritmiji lahko pripomore tudi kofein, zaradi česar se ga iz preventivnih razlogov izogibajte.

Prehranski dodatki

V primerih aritmije so priporočljiva naravna zdravila (na primer glog in magnezij), ki so pri milejših aritmijah pogosto tudi zelo učinkovita, niso pa dovolj močna pri zmernih in težjih aritmijah. V takšnih primerih so naravna zdravila le dodatna podpora ob zdravljenju.

Vitamini in minerali

Kalij

Kalij zmanjšuje krvni pritisk in uravnava ravnovesje tekočin v telesu. Visok krvni pritisk in telesne tekočine lahko obremenijo srce, zaradi česar je pomembno, da kalija osebam z aritmijo ne primanjkuje.

Magnezij

Pravšnji nivo magnezija v krvi je izjemno pomemben, saj količina magnezija določa kako učinkovito bo srčna mišica proizvedla dovolj energije in kako učinkovita bo nevrološka aktivnost, ki je potrebna, da srce pravilno bije. Magnezija osebam z aritmijo nikoli ne sme primanjkovati, saj znatno pripomore k obvladovanju bolezni.

Vitamin B1

Vitamin B1 zmanjšuje srčne aritmije, palpitacije, srčno popuščanje in povečan venski pritisk.

Drugi dodatki

Karnitin

Karnitin je kemična spojina, ki se proizvaja v telesu in se nahaja predvsem v mišicah. Ima zelo pomembno vlogo pri metabolizmu energije v telesu, ker sodeluje pri prenašanju maščobnih kislin skozi celične membrane v mitohondrije. Mitohondriji nato v celicah proizvajajo energijo, ki je potrebna za delovanje celic. Karnitin je še posebno koristen pri srčnih boleznih. Ugoden vpliv ima na vse motnje srca, katerih osnova je metabolizem in ureja nepravilnosti srčnega ritma (aritmije). Najverjetneje je pri boleznih srca karnitin tako učinkovit zaradi tega, ker srčne mišice za oskrbo z energijo uporabljajo maščobne kisline. Karnitin prenaša maščobne kisline v mitohondrije, ki so celična tovarna energije, dobro prehranjena srčna mišica pa ima manj možnosti, da zboli.

Koencim Q- 10

Koencim Q – 10 je izjemno pomemben pri celični proizvodnji energije. Ker srce spada med najbolj aktivno tkivo v našem telesu, pomanjkanje koencima Q – 10 lahko vodi v resne težave s srcem. Človeško telo brez koencima Q – 10 ne zmore delovati, kot dodatek je izjemno varen ter ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje človeškega telesa. Iz teh razlogov je koencim Q – 10 priporočljiv pri kakršnih koli težavah s srcem, vključno z aritmijo.

Ribje olje

Omega – 3 maščobne kisline so izjemno pomembne za dobro zdravje, tudi za zdravje srca in ožilja. Raziskave so pokazale, da znižujejo ravni holesterola in trigliceridov v krvi, manjšajo nevarnost za pojav krvnih strdkov ter nižajo previsok krvni tlak. Bogat vir omega – 3 maščobnih kislin so ribe (predvsem losos, skuša, slanik in sardine). Vsem, ki imajo težave s srcem se priporoča vsaj en ribji obrok na teden, sicer pa redno uživanje ribjega olja ‘na žlico’, kar bo krepilo vaše srce. Ribje olje je priporočljivo zaužiti zjutraj na tešče in sicer 1 – 2 žlici na dan.

Zelišča

Glog

Glogovi pripravki se že zelo dolgo uporabljajo kot pomoč pri blažjih aritmijah. Zdravilni učinki glogovega ekstrakta na zdravje srca so bili dokazani tudi v raznoraznih študijah. Če imate težave z aritmijo, je izjemno priporočljivo, da posežete po zdravilnem glogu.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Glog: vzemite 150 – 250 mg glogovega ekstrakta na dan

Kalija: 1,9 – 5,6 g / dan

Karnitin: 1800 – 2400 mg / dan

Koencim Q – 10: 30 – 90 mg / dan

Magnezij: pravilna doza magnezija je 6 – 10 mg / kilogram telesne mase na dan. To običajno znese od 200 – 300 mg / dan.

Vitamin B1: nekaterim osebam pomaga od 200 – 250 mg / na dan, pri hujših aritmijah pa so običajno potrebni višji odmerki vitamina B1, in sicer od 500 – 1000 mg / dan.

Viri:

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

SENENI NAHOD

Senenemu nahodu pravimo tudi alergijski rinitis. Je alergijsko vnetje nosnih dihalnih poti in oči ter je običajno povezan z določenim časovnim obdobjem v letu. Simptome senenega nahoda povzroča približno sto rastlin, znaki bolezni pa trajajo vse dokler je oseba izpostavljena cvetnemu prahu. Seneni nahod se pojavi, ko oseba, ki je občutljiva na določen alergen ta alergen (najobičajnejše cvetni prah ali navadni prah) vdihne. V preobčutljivih posameznikih alergen v telesu sproži proizvodnjo protiteles (IgE protitelesa), ki se vežejo na posebne bele krvne celice, ki nato izločijo histamin in druge podobne snovi, ki so odgovorne za alergijske reakcije. Te kemikalije povzročajo srbenje, otekanje in prekomerno proizvodnjo sluzi.

Znaki in Simptomi

Najbolj značilni znaki senenega nahoda so kihanje, solzenje, pordele oči, izcedek iz nosu, žgečkanje v nosu in požiralniku, glavobol ter razdražljivost. Seneni nahod in astma imata marsikaj skupnega – vzroki bolezni so si izjemno podobni, zaradi česar je tudi zdravljenje po načelih naravne medicine zelo podobno.

Simptomi senenega nahoda so lahko različno močni – pri nekaterih posameznikih so komaj opazni in le malo moteči, pri drugih nevzdržni. Najbolj občutljivi ljudje lahko zaradi senenega nahoda poleg običajnih simptomov dobijo tudi koprivnico ali kakšne druge izpuščaje na koži.

Vzroki

Seneni nahod je reakcija na določen alergen, na katerega je posameznik pretirano občutljiv. Največkrat se seneni nahod pojavi kot odgovor na pelod dreves, zelo pogosto breze, in na pelod trav. Izjemno alergena je ambrozija, vendar se alergija lahko razvije na katerokoli rastlino. Če se seneni nahod pojavlja spomladi, je zato najverjetneje odgovorna alergija na drevesa; če pa se znaki senenega nahoda pojavijo poleti, gre navadno za alergijo na trave in plevel. Nekateri posamezniki za simptomi senenega nahoda trpijo skozi vse leto. Ti imajo najverjetneje alergijo na pršice ali pa je vzrok za alergijsko reakcijo preobčutljivost na določeno živilo ali plesen.

Ukrepi, ki pomagajo pri obvladovanju senenega nahoda

S pomočjo alergijskih testov lahko bolj natančno določimo kaj je za naše telo moteče. Najbolj pogosto se alergijsko testiranje izvaja na koži in se mu reče vbodni kožni test. Poleg tega lahko alergije določimo tudi s krvnimi testi, ki so bolj natančni, vendar se jih največkrat uporabi le v primeru, ko ima posamezna oseba tako hudo alergijo, da bi bili vbodni kožni testi zaradi alergijskih reakcij nevarni.
Prvi ukrep za lažje obvladovanje senenega nahoda, ki ga sprejmemo po tem, ko smo ugotovili na kaj smo alergični, je izogibanje alergenu. Ko so koncentracije cvetnega prahu najvišje, se nahajajte v notranjih prostorih, okna naj bodo zaprta. Stanovanje je najboljše zračiti zjutraj ali pozno zvečer. Zaprta naj bodo tudi avtomobilska okna. Izogibajte se sprehodom v naravi, ko je vetrovno, suho in sončno vreme. Raje se sprehajajte po dežju, ko so padavine sprale cvetni prah. Perilo sušite v notranjih prostorih. Stuširajte se zvečer, da s sebe sperete cvetni prah. Bolj redno kot običajno perite oblačila, v katere se čez dan ujame cvetni prah. Iz prehrane izločite živila na katera ste alergični in vse prehranske aditive. Na ta način boste zmanjšali vaš alergijski prag in alergijske reakcije bodo manj močne. Bodite pozorni, da v telo vnesete dovolj esencialnih maščobnih kislin.

Prehranski dodatki

Moderna medicina nadležne simptome senenega nahoda blaži z zdravili – antihisitaminiki. Ti zavirajo in manjšajo alergijske reakcije. Poleg teh zdravil obstajajo tudi raznorazne kapljice za oči in nos, ki pomirjajo rdeče, otekle in solzne oči ter lajšajo prehod zraka skozi nos v pljuča. Pomirjajo namreč oteklo nosno sluznico in omogočijo izločanje prekomerne sluzi. Kljub zdravilom pa ljudje še vedno trpijo za znaki senenega nahoda, zato si je priporočljivo pomagati na vse mogoče načine in poseči po zdravilih naravne medicine. V kolikor ima posameznik le blažjo obliko senenega nahoda bodo naravna zdravila ob sočasnih drugih ukrepih opisanih v zgornjem poglavju morda zadoščali za lažjo premostitev obdobja, ko rastejo ‘problematične’ rastline.

Vitamini in minerali

Vitamin C

Vitamin C ima naraven antihistaminski učinek, zaradi česar blaži alergijske reakcije.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline so pomembne, ker zmanjšujejo vnetne odzive, ki so povezani z alergijami. Vsak dan je potrebno zaužiti veliko maščobnih kislin. Najlažje potrebam telesa po esencialnih maščobnih kislinah zadostimo z 1 ali 2 žlicama lanenih semen na dan ali s 3 grami ribjega olja.

Kvercetin

Kvercetin je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira alergijske odzive, saj zavira sproščanje histamina iz celic in tudi same alergije, na primer senenega nahoda. Kemijsko je podoben kromolinu, antialergijskem zdravilu.

MSM

MSM je oblika naravnega žvepla. Imenuje se tudi mineral lepote, saj izjemno dobro učinkuje na kožo, lase in nohte. Pri alergikih je priporočljiv, ker deluje protivnetno in blaži alergijske reakcije.

Zelišča

Koprive

Več študij je pokazalo, da so koprive učinkovite proti simptomom senenega nahoda. Priporočljivo je, da jih uživate v obliki čaja, lahko si jih pripravite kot špinačo ali iz njih naredite zdrav zeleni napitek, ki razstruplja telo in ga nahrani z vitamini in minerali. Poleg tega je priporočljivo koprive uživati tudi v ekstraktu, v obliki prehranskih dodatkov.

Smetlika

Smetlika je rastlina, ki zdravi otekle, vnete nosne dihalne prehode, alergije, seneni nahod, navadni prehlad, bronhitis in vnete sinuse. Izjemno dobro vpliva na prizadete oči, zato se v naravni medicini uporablja pri blaženju solznih, oteklih in bolečih oči, ki se pojavijo pri senenem nahodu. Najpogosteje se za zdravljenje uporablja tinktura, ki jo po potrebi kanemo v oči; obstajajo pa tudi kapsule smetlike.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Koprive: 300 – 500 mg / dan

Kvercetin: 1000 mg, trikrat na dan

MSM: 3000 – 5000 mg / dan

Smetilka: 1 kapsula trikrat / dan ali 5 kapljic tinkture, ki jo zmešamo z nekoliko fiziološke raztopine. To mešanico si kanimo v oči dvakrat dnevno.

Vitamin C:  1000 mg, trikrat do petkrat na dan. Če se pri uživanju pojavi driska, odmerek znižajte.

Viri:

▪ Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

PLJUČNICA

Pljučnica je bolezen za katero je značilno vnetje in draženje pljuč. Najbolj pogosta je v zimskem času in navadno sledi vnetju zgornjih dihal – prehladu. V začetni fazi bolezni je pogosto težko razločiti hud prehlad in pljučnico, vendar je dolg in vztrajen kašelj znak pljučnice in lahko nakazuje resno obolenje, zato zahteva nujno zdravniško pomoč. Če hudo kašljate več kot en teden; če so vaši izpljunki zelene, rumene ali rjave barve; če hitro in težko dihate, poleg pa imate še visoko vročino, vztrajen glavobol in se vam je pojavil kakšen izpuščaj morate obiskati zdravnika, saj so to znaki pljučnice.

Znaki in Simptomi

Za pljučnico so značilni napadi kašlja, tresenje, mrzlica, vročina ter bolečina v prsih in pljučih.  Bolniki imajo tudi bolečine v mišicah, otekle bezgavke, boli jih grlo ter so hudo utrujeni. Običajno se ti znaki pojavijo v hujši obliki po zgornji okužbi dihal – po prehladnem obolenju. Klasični znaki pljučnice zajemajo plitko in težko dihanje, kašelj in nenormalne zvoke pri dihanju. Rentgenska slika pljuč pokaže, da se je v pljučih nabrala tekočina in limfa.

Pri pljučnici so prizadeti pljučni mešički, ki imajo nalogo prenašati kisik iz pljuč v kri. Zaradi vnetja pljučni mešički svoje vloge ne morejo dobro opravljati, bolnikom v telesu manjka kisika, kar se pokaže kot utrujenost in zaradi česar se bolniki pritožujejo, da so brez sape. Če telesu primanjkuje veliko kisika, se ustnice ter nohti na rokah in nogah obarvajo nekoliko modro.

Vzroki

Pljučnico lahko povzroči več virusov in bakterij. Pri sicer zdravih posameznikih pljučnica običajno sledi večji obremenitvi imunskega sistema. Dejavniki tveganja za razvoj pljučnice so virusne infekcije (posebno gripa in navaden prehlad); cigaretni dim in drugi škodljivi dimi; izguba zavesti, ki zavre refleks bruhanja, zaradi česar je onemogočeno dihanje in aspiracija tekočin; rakava obolenja in hospitalizacija, saj se v bolnišnicah poveča izpostavljenost različnim organizmom, ki povzročajo pljučnico. Poleg naštetega k razvoju pljučnice pripomore tudi starost (ljudje nad 65. letom starosti so za bolezen bolj dovzetni), kakršna koli motnja imunskega sistema ali bolezen srca, ledvic, jeter in seveda pljuč, ki so zaradi primarne bolezni še toliko bolj dovzetna za pljučnico. Pljučnico prav tako lahko povzročijo kap, alkoholizem, podhranjenost in alergije. Običajno za pljučnico zbolijo ljudje s šibkejšim imunskim sistemom.

Dieta in drugi ukrepi za preprečevanje pljučnice

Da bi imunski sistem deloval čim bolj učinkovito, moramo telesu zagotoviti prehrano, ki je bogata in polnovredna. Hrana naj bo nepredelana, naravna, uživati je potrebno veliko zelenjave in sadja, polnovrednih žitaric, stročnic, semen in oreščkov. Obenem je potrebno paziti, da v telo ne vnašamo preveč maščob in rafiniranega sladkorja. Telesu moramo zagotoviti dovolj beljakovin, vseeno pa z njimi ne smemo pretiravati.

Pomembna preventiva pred pljučnico je tudi takojšnje zdravljenje prehlada in izogibanje zračnim alergenom, ki otežujejo dihanje in obremenjujejo pljuča.

Prehranski dodatki

Glavni namen zdravljenja pljučnice je, da pomagamo pljučem, torej zagotovimo prehod zraka in spodbudimo izločanje odvečne sluzi. Pri tem lahko pomagajo različna zelišča; prehranski dodatki v obliki vitaminov, mineralov in antioksidantov pa krepijo imunski sistem, da bo ta lažje premagal okužbo.

Vitamini in minerali

Cink

Cink pomaga pri zdravljenju bronhijev in pljuč. Pravilno delovanje imunskega sistema in celjenje tkiva v veliki meri zavisi od dovoljšnih ravni cinka v telesu. Posebno priporočljiva je uporaba cinka v tabletah, ki jih poližemo. Na trgu obstaja veliko različnih ponudnikov. Pri uživanju cinkovih tablet sledimo navodilom na izdelku.

Vitamin C

Vitamin C zmanjšuje vnetje in je zato priporočljiv ob pljučnici.

Vitamin E

Vitamin E pomaga pri celjenju tkiva in izboljša dihanje.

Drugi dodatki

Beta karoten

Beta karoten je antioksidant, ki ščiti pljuča in pomiri membrano sluznice. Pomanjkanje beta karotena in vitamina A poveča dovzetnost za okužbe dihal in pljučnico, zato je izjemno priporočljiv ob pojavu bolezni.

Bromelain

Bromelain je ekstrakt, ki ga pridobivamo iz ananasa. Je priporočljiv kot dodatno zdravljenje pljučnice, saj deluje protivnetno, poveča pa tudi absorpcijo antibiotika, ki nam ga predpiše zdravnik. Bromelain je izjemno učinkovit pri zdravljenju bolezni dihalnih poti, vključno s pljučnico, bronhitisom in sinusitisom.

Zelišča

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik krepi imunski sistem. Zaužijemo ga lahko v več oblikah (posušena korenina, tinktura, tekoči izvleček ali posušen prah ameriškega slamnika), pri tem pa ni pomembno za katero obliko se odločimo.

Česen

Česen je naravni antibiotik, zato ga je pri pljučnici smiselno v telo dodatno vnašati s prehranskimi dodatki.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ameriški slamnik: 0,5 – 1 g posušene korenine / 2 – 4 mm tinkture / 2 – 4 mm izvlečka v tekočini / 150 – 300 mg posušenega praha

Beta karoten: 10 000 IU / dan

Bromelain: 500 – 750 mg na vsakih nekaj ur 

Česen: med obroki vzemite 2 tableti s česnovim ekstraktom na dan

Vitamin C: 3000 mg / dan (vnos vitamina C razporedite na več odmerkov)

Vitamin E: 400 IU dvakrat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.