KATARAKTA

Katarakta so beli, neprozorni madeži, ki se pojavijo na navadno prozorni leči v očesu. Pojavijo se zaradi prostih radikalov ali oksidativnih poškodb beljakovinske strukture v očeh. Za lažjo predstavo jih lahko primerjamo s poškodbo, ki se zgodi beljakovinam jajčnih beljakov, ko kuhamo ali cvremo jajca. Katarakte povzročajo slabovidnost, lahko celo slepoto.

V zgodnji fazi bolezni je nastanek katarakt moč še ustaviti, včasih je mogoče, da tudi izginejo. Ko pa so katarakte že bolj razvite, to ni več možno. V primerih, ko so posamezniki zaradi katarakt hudo slabovidni je lahko potrebna tudi kirurška odstranitev katarakt in vsadek leče. Kot pri vsaki drugi bolezni, je najbolj priporočljiva preventiva oziroma zdravljenje v zgodnjih fazah obolenja.

Znaki in Simptomi

Znaki katarakte so zamegljenost in motnost očesne leče in postopna izguba vida. Gre torej za zameglitev očesnih leč, zaradi česar izginja presojnost, tako da svetloba ne doseže zenice. Katarakta lahko popači vid tako, da so podobe zabrisane in medle, skoraj tako kot če bi gledali čez plasti gaze ali če se kdaj pogledate v ogledalo, ki je zarošeno s paro. Kadar je motnost očesne leče izjemno huda, lahko nastane popolna slepota.

Vzroki

Katarakte lahko nastanejo zaradi starostnih sprememb, ko običajni zaščitni mehanizmi očesa ne zmorejo več preprečiti poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Očesne leče in njihovo zdravje je odvisno od pravilnih ravni in aktivnosti antioksidantov in encimov. Ko so običajni zaščitni mehanizmi očesa preobremenjeni ali nezadostni, se začne nastajanje katarakt. K vzrokom oziroma tveganju za nastanek katarakt precej pripomore tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu in sončni svetlobi. Večinoma katarakta nastaja kot posledica staranja, vseeno pa vzroke zanjo lahko iščemo tudi v prirojenih napakah, poškodbah oči in diabetesu. Celice v očeh se ne obnavljajo, zato se poškodbe od prostih radikalov kopičijo in tako povzročijo katarakto.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo pri katarakti

Posamezniki, ki zauživajo hrano, bogato z antioksidanti (na primer vitamin C, vitamin E, selen in karoten) imajo mnogo manjšo možnost za razvoj katarakte. Za preprečevanje nastanka katarakt je priporočljivo jesti zelenolistno zelenjavo, špinačo, papriko, gomolje jam, korenček, brokoli, buče, bučke, sladki krompir in ostalo zelenjavo ter sadje, ki je močno obarvano. Močno obarvana hrana namreč vsebuje veliko antioksidantov.          

Nastanek katarakt so znanstveniki povezali tudi z vnosom soli in transmaščob, zato pazite, da hrane ne presolite in da transmaščobe v prehrani zamenjate z zdravimi maščobami (deviško olivno olje, deviško kokosovo olje, nerafinirano bučno olje…). Izogibajte se ocvrti hrani, pokvarjenim oziroma nagnitim živilom in drugim virom škodljivih prostih radikalov.

Poleg izboljšanja kakovosti naše prehrane je treba za zdrave oči sprejeti še nekatere druge ukrepe. Na sonce ne hodite brez dobrih sočnih očal, vaša očala morajo zadržati UVA in UVB žarke. Ko je sonce visoko, nosite tudi klobuk s širokimi krajci. Ne kadite, saj kajenje spodbuja nastajanje prostih radikalov. Če imate sladkorno bolezen je bistvenega pomena, da jo dobro uravnate. Diabetes namreč za kar štirikrat poveča tveganje za katarakto, tudi pri ljudeh pred 65. letom starosti.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri katarakti

Vitamini in minerali

Baker

Baker pospešuje zdravljenje in upočasni rast katarakt, zato je pomembno, da ga osebe s katarakto dodajajo v telo s prehranskimi dopolnili.

Cink

Tudi cink, tako kot baker pospešuje zdravljenje in upočasni rast katarakt.

Vitamin B2

Pomanjkanje vitamina B2  (riboflavina) znanstveniki povezujejo z nastankom katarakt. Kar 2/3 ljudi, ki so stari nad 65 let trpijo za pomanjkanjem vitamina B2, kar je tudi lahko eden izmed razlogov, ki pojasnjuje zakaj imajo katarakte pogosto starejši ljudje. Vitamin B2 je bistven tudi za nastajanje glutationa (več spodaj), ki je prav tako pomemben za zdravje ljudi.

Drugo

Antioksidanti

Vsi antioksidanti pomagajo pri preprečevanju nastajanja katarakt in zavirajo njihovo rast. Priporočljivo je, da v svoje telo z dodatki vnašate vitamin A (beta karoten), vitamin C, vitamin E in selen. Raziskave so potrdile, da beta – karoten, ki ga dobimo v sadju in zelenjavi izjemno dobro vpliva na preprečevanje razvoja katarakt. Ena izmed raziskav je pokazala, da so ljudje, ki so zauživali hrano z veliko beta – karotena za 40% bolj varni pred razvojem katarakte kot tisti, ki tega pomembnega vitamina dobivajo bolj malo.

Raven vitamina C je v zdravih očeh precej visoka, v bolnih pa ga je malo. Pri raziskavah so ugotovili, da vitamin C varuje proteine in druge snovi v očeh in očesnih lečah pred poškodbami ultravijoličnih žarkov. Tudi vitamin E je izjemno pomemben za zdrave oči. Raziskave so namreč potrdile, da so ljudje z nizkimi koncentracijami vitamina E v skoraj dvakrat večji nevarnosti za katarakto v primerjavi z ljudmi, ki ga imajo dovolj.

Glutation

Glutation je kombinacija treh aminokislin in je zelo pomemben za celično presnovo. Varuje celice pred poškodbami prostih radikalov. Deluje kot antioksidant in prenaša pomembne aminokisline v celice. V zdravih očesnih lečah se nahaja veliko glutationa, zato so znanstveniki mnenja, da je velikega pomena pri varovanju oči.

Zelišča

Borovnice

Borovnice vsebujejo veliko bioflavonoidov, kar pomaga pri odstranjevanju kemikalij iz mrežnice očesa. V eni izmed študij je bilo dokazano, da je izvleček borovnic v kombinaciji z vitaminom E zaustavil napredovanje katarakt pri kar 48 bolnikih od 50, ki so imeli starostno pogojeno katarakto.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Baker: 3 mg / dan

Beta – karoten: 10, 000 IU / dan

Cink: 50 mg / dan

Glutation: dve 500 mg kapsuli / dan

Izvleček borovnic: jemljite 40 – 80 mg izvlečka, 3krat / dan

Selen: 400 mcg / dan

Vitamin B2: jemljite do 10 mg vitamina B2 na dan, kot del formule  B kompleksa

Vitamin C: jemljite 3000 mg / dan, porazdeljeno tekom dneva

Vitamin E: 400 IU

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

KOPRIVNICA ALI URTIKARIJA

Pri koprivnici ali urtikariji gre za alergijsko reakcijo, ki se odrazi na koži. Koprivnica je pravzaprav kožni izpuščaj, ki se kaže s ploščatimi oteklinami bele ali rdečkaste barve. Predeli kože z urtikarijo so različno veliki, prizadeti so lahko tudi zelo veliki deli kože. Koprivnica lahko izgine že v nekaj urah, možno pa je tudi, da po nekaj urah izgine in se kmalu spet pojavi. Poleg akutne vrste koprivnice poznamo tudi kronično koprivnico, pri kateri se izbruhi izpuščajev izražajo in ponavljajo več mesecev zapored.

Znaki in Simptomi

Za koprivnico so značilne bele ali roza maroge ter večje izbokline na koži, ki jih obdaja rdečica. Te spremembe na koži se pojavijo zaradi sproščanja histamina. Za koprivnico oziroma urtikarijo je značilno, da prizadeti deli kože srbijo. Bolezen je lahko blaga in se pojavi le enkrat ali nekajkrat v življenju posameznika, približno 50% bolnikov s kronično koprivnico pa razvije angioedem, ki je resnejša oblika urtikarije in prizadene tkivo globje pod kožo. 

Vzroki

Glavni razlog za pojav koprivnice oziroma urtikarije je sproščanje histamina iz mastocitov (vnetne celice, ki pri vzdraženju izločajo histamin in druge posrednike vnetja) ter bazofilcev (bele krvne celice, ki imajo pomembno vlogo pri alergijah). Sprožilni dejavniki, ki so odgovorni za sprostitev histamina in podobnih snovi pa so zelo raznoliki. Sprožilni dejavnik je lahko fizični kontakt ali pritisk (gre za tako imenovan demografizem, ki pomeni pretirano odzivnost kože, povzročeno z mehanskih draženjem kože); vročina (holinergična urtikarija oziroma od vročine povzročeni izpuščaji na koži); mraz (urtikarija se pojavi, kjer je bila koža izpostavljena mrazu); voda (urtikarija se pojavi, ko je koža izpostavljena vodi, posebno, če je ta bolj hladna ali vroča). Sprožilni dejavnik koprivnice ali urtikarije je lahko tudi avtoimunski odziv, alergije ali preobčutljivosti na zdravila (posebno na antibiotike ali aspirin), alergije ali preobčutljivosti na hrano ter razni nalezljivi mikroorganizmi (hepatitis B, candida albicans in streptokokne bakterije).

Dieta in življenjski slog oseb, ki imajo koprivnico

Najbolj pogost razlog za koprivnico, posebno v primeru kronične urtikarije je alergija na hrano. Hrana, ki največkrat povzroča težave so jajca, mleko, piščanec in prekajeno meso ter alkoholne pijače, sir, čokolada, citrusi, mehkužci in oreščki. Med sprožilce koprivnice spadajo tudi prehranski aditivi, na primer barvila, ojačevalci okusa, razna sladila, konzervansi, antioksidanti ter stabilizatorji, ki se jih dodaja vnaprej pripravljeni hrani. Več različnih študij je pokazalo, da diete, ki ne vsebujejo prehranskih alergenov in dodatkov zmanjšajo pojavnost bolezni pri kar 50 – 75% ljudeh, ki imajo sicer kronično urtikarijo. Najbolj priporočljivo za osebe, ki se soočajo s koprivnico je, da sledijo alergijski izločitveni dieti, kar pomeni, da z izločitvijo določenih vrst hrane postopno ugotovijo katera hrana jim ustreza in katera ne ter se slednje izogibajo. V kolikor bolniki nimajo izjemno hudih težav pa je priporočljivo, da iz prehrane izločijo vsaj najbolj pogoste prehranske alergene in prehranske aditive. V primeru, da je vzrok za koprivnico oziroma urtikarijo v prehranskih alergenih, bi koprivnica morala izginiti peti ali šesti dan izločitvene diete. Po enem tednu sledenja strogega prehranskega režima se priporoča v jedilnik postopno dodajati nove vrste hrane, in sicer tako, da na vsake dva dni prizadete osebe poskušajo uvesti novo živilo. Če bo oseba zaužila hrano, na katero je alergična, se bo to jasno izkazalo s koprivnico in na ta način se bo ugotovilo katere hrane se je potrebno izogibati tudi v bodoče.

Mnogo raziskav je dokazalo, da k pojavnosti koprivnice, posebno pri kronični urtikariji, veliko doprinese stres. Stres se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki ošibi naš imunski sistem, da se ta ne more ubraniti alergičnih reakcij. Nekaterim posameznikom s koprivnico izjemno pomaga sproščanje ali meditacija, zato je priporočljivo, da osebe s koprivnico najdejo tehniko sproščanja stresa, ki jim ustreza. Priporočljive metode soočanja s stresom so avtogeni trening, dihalne vaje, meditacija ali pa qi gong ter tai qi. Vse to bo pripomoglo k boljšem obvladovanju bolezni.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri koprivnici:

Zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki za preprečevanje in lajšanje koprivnice so antihistaminiki, kot dodatno pomoč pa se priporočajo spodaj navedeni prehranski dodatki.

Vitamini, minerali in antioksidanti

Vitamin B12

Mnogo pacientov poroča o izboljšavi koprivnice, če s prehranskimi dodatki uživajo vitamin B12, pa čeprav laboratorijski izvidi ne kažejo nikakršnega pomanjkanja tega vitamina.

Vitamin C

Visoke doze vitamina C pomagajo tako pri koprivnici kot pri alergijah, ki se izražajo na drugačne načine in ne na koži (seneni nahod, astma…), saj vitamin C znižuje nivo histamina. Vitamin C preprečuje izločanje histamina iz belih krvnih celic, obenem pa pomaga telesu, da se ta škodljivih snovi, ki se sproščajo ob alergijskih reakcijah hitreje razstrupi.

Drugi dodatki

Kvercetin

Kvercetin je flavonoid, ki zavre nastajanje in sproščanje histamina ter drugih alergijskih in vnetnih mediatorjev, ki jih proizvajajo mastociti in bazofilci.

Ribje olje

Tudi ribje olje se je izkazalo kot učinkovita pomoč pri urtikariji. Pri obvladovanju alergij bistveno pomagajo omega – 3 maščobne kisline, z njimi pa je ribje olje izjemno bogato. Ribje olje vsebuje omega – 3 maščobne kisline, ki delujejo protivnetno in na ta način preprečuje alergijske reakcije. Za izboljšanje koprivnice je ribje olje priporočljivo uživati daljša obdobja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Kvercetin: 200 – 400 mg, 20 minut pred vsakim obrokom

Ribje olje: 3000 mg / dan

Vitamin B12: 1000 mg / dan

Vitamin C: 2000 mg / dan

Viri:

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

SINDROM KARPALNEGA KANALA

Sindrom karpalnega kanala je pogosta in boleča motnja, ki nastane zaradi stisnjenega medianega živca, ki prehaja med kostmi in vezmi zapestja. Povzroča jo tlak na srednji živec v zapestju tam, kjer prehaja v dlan. Mediani živec vodi v dlan in s senzibilnimi nitmi oskrbuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca. Živec ima tudi motorne niti za palčne mišice, ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočajo, da se palec lahko dotakne drugih prstov ter za prijeme, pri katerih je udeležen palec. Sindrom karpalnega kanala je krivec za več kot polovico poklicnih obolenj in je vzrok izgube velikih denarnih vsot zaradi izgubljene storilnosti in stroškov zdravljenja.

Znaki in Simptomi

Vtisnjen mediani živec povzroči šibkost v dlani, bolečino ob prijemu in goreč občutek, mravljinčenje ali bolečino, ki lahko seva od dlani do podlakti in v ramo. Simptomi so lahko občasni ali konstantni ter označujejo tudi bolečine in odrevenelost v kazalcu, sredincu in prstancu ter oslabeli palec. Bolezenski znaki so lahko blagi in se kažejo le kot mravljinčenje ali pa tako hudi, da pride do izrazito mučne bolečine, kljuvanja, vnetja, odrevenelosti in oslabelosti, kar se lahko izteče v dolgotrajno nezmožnost za delo.

Vzroki

Sindrom karpalnega kanala je največkrat posledica ponavljajočih se manjših poškodb oziroma ponavljajočega preobremenjevanja mišic in kit prstov, dlani, rok in ramen. Običajno se pojavi pri ljudeh, ki izvajajo ponavljajoče in naporno delo z rokami (na primer tesarji), vendar obolijo tudi ljudje, ki opravljajo lažja dela (na primer tipkarji, blagajniki, igralci glasbil). Sindrom karpalnega kanala se prav tako lahko pojavi po kakšni resnejši poškodbi zapestja, lahko pa ga povzroči tudi vnetje in zatekanje zapestnih tkiv, ki se pojavi zaradi diabetesa, revmatoidnega artritisa in hipotiroidizma. Tveganje za razvoj bolezni predstavlja tudi menopavza, nosečnost in jemanje oralnih kontracepcijskih sredstev. Sindrom karpalnega kanala je pogostejši pri ženskah, do njega običajno prihaja med 40. in 60. letom starosti, vendar še vedno ni znano kako pri tem vplivajo hormoni.

Ukrepi, ki pomagajo pri sindromu karpalnega kanala

V hudih primerih karpalnega sindroma je lahko potreben kirurški poseg, velikokrat pa se da motnjo preprečiti že s preprostimi spremembami na delovnem mestu. Če delate v položaju v katerem so gibi rok enolični, upoštevajte več napotkov. Stol naj bo nagnjen nekoliko naprej, da omogoča pravilni položaj kolen, pri sedenju mora biti hrbet vzravnan in v bokih nagnjen nekoliko naprej. Naslonilo stola mora biti oblikovano tako, da ohranja naravni lok hrbtenice. Računalniški zaslon naj bo v ravnini oči ali nekoliko nižje, prsti pa naj imajo možnost, da se lahno upognejo. Z njimi delajmo, ne da bi obračali zapestje. Najboljši položaj za tipkovnico je na v ravnini ali pod ravnino komolcev, noge pa naj bodo pri sedenju trdno na tleh. Vsakih 15 minut vstanite, se pretegnite ali sprehodite. Opravljanje iste naloge dalj časa namreč preobremeni utrujene mišice

Za lajšanje sindroma so se kot zelo učinkovite izkazale preproste raztezalne vaje za zapestje. Prepletite prste svojih rok in roke iztegnite tako, da so dlani usmerjene navzven. Nato počasi raztezajte svoje zapestje, da bodo prsti usmerjeni proti stropu in nato k tlom. To vajo izvajajte približno 5 minut. Ta gib pomaga pripraviti živec karpalnega kanala k ponavljajočim dejanjem. Vajo je priporočljivo izvajati pred začetkom dela in med vsakim odmorom.

Poleg omenjene vaje je za ljudi s sindromom karpalnega kanala priporočljiva masaža. Ta namreč poživi krvni obtok v ramenih, vratu in v rokah ter tako pripomore k preprečevanju težav. Ne pozabite se ukvarjati s telesno dejavnostjo. Vsi, ki delajo sede, posebno tisti, ki pri tem izvajajo enolične gibe, bi morali skrbeti za krepitev telesne kondicije. Fizična vadba izboljšuje držo, moč in napetost mišic, kar varuje pred nastankom karpalnega sindroma.

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

B kompleks z vitaminom B₆

Pri raziskavah se je izkazalo, da k zdravljenju karpalnega sindroma pripomorejo vitamini B kompleksa, posebno vitamin B₆.

Drugo

Bromelain

Bromelain olajša bolečino in vnetje, zaradi česar je priporočljiv pri sindromu karpalnega kanala.

Zelišča

Bela vrba

Bela vrba je naravno protivnetno zdravilo, ki lahko blaži bolezenske znake pri lažjih primerih karpalnega sindroma.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil 

B kompleks z vitaminom B₆: 50 mg kapsula do 3krat / dan

Bromelain: 250 – 750 mg / dan

Vrbovo lubje: 1 kapsula do 3krat / dan, vzemite po potrebi po blažitvi bolečine

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

ATOPIČNI DERMATITIS ALI EKCEM

Atopični dermatitis ali ekcem je kronično vnetje kože alergijskega izvora.  Je zelo pogosto vnetje pri otrocih in dojenčkih, po nekaterih raziskavah se pojavlja pri 10 – 15% vseh otrok. Bolezen lahko traja več mesecev, pri nekaterih se pojavlja skozi celo življenje. Običajno se pojavi že v prvih mesecih življenja, redkeje osebe prvič zbolijo po puberteti.

Znaki in Simptomi

Za atopični dermatitis oziroma ekcem je značilna kronično srbeča in vneta koža. Koža oseb z atopičnim dermatitisom je rdeča in luskasta. Praskanje in drgnjenje kože, ki je zaradi srbečice pogosto, vodi do potemnelih in odebeljenih področij na koži, ki imajo pogosto poudarjene tudi brazde. Najpogosteje je poškodovana koža na notranjosti zapestij in komolcev, na obrazu in na zadnjem delu kolen, kjer je najhujša tudi srbečica.

Vzroki

Najpogostejši vzrok za atopični dermatitis je alergija na hrano, vendar na razvoj bolezni vpliva tudi genetika.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo pri soočanju z boleznijo

Najpomembnejši in prvi ukrep, ki ga morajo bolniki sprejeti je, da iz prehrane odstranijo prehranske alergene. Čeprav se alergija lahko pojavi na vsa živila in tako sproži bolezen, so raziskave pokazale, da so najpogostejši prehranski alergeni mleko, jajca in arašidi. Ena izmed študij je pokazala celo, da so ta tri živila vzrok za kar 81% atopičnega dermatitisa pri otrocih.                                                                                 

Poleg diete je za bolnike zelo pomembno, da ne nosijo oblačil, ki so grobega materiala ali ki so grobo tkana, da oblačila perejo z milimi in nealergenimi pralnimi sredstvi ter da so oblačila dobro sprana z vodo. Osebe z atopičnim dermatitisom se morajo izogibati kemikalijam v pralnih in čistilnih sredstvih ter v kozmetičnih preparatih.

Za osebe, ki imajo katero koli kronično bolezen je pomembno, da ves čas skrbijo za ohranjanje svojega zdravja. Enako velja tudi za vse, ki imajo atopični dermatitis. Hrana naj bo uravnotežena in zdrava, posegati je priporočljivo predvsem po živilih, ki so bogata z vitamini C, B₆, E ter z beta – karotenom. Uravnajte stres, zaradi katerega lahko bolezenski znaki izbruhnejo ali se poslabšajo. Poskusite z meditacijo, sproščujočim sprehodom v naravi ali si pomagajte z vadbami kot so qigong, tai chi in joga, kjer boste dosegli psihično sprostitev in obenem krepili svoje telo.

Bodite pazljivi, da se pri športnih dejavnostih ne poškodujete, saj poškodbe poslabšajo atopični dermatitis. Posebno pazite na komolce in kolena, ki so bolj dovzetna za bolezenske znake, hkrati pa se jih pogosto poškoduje pri športnih dejavnostih.

Pri negovanju kože si lahko pomagate tudi s kopeljo iz ovsenih kosmičev. Ta namreč pomaga celiti izpuščaje in pomirja suho, pordelo kožo. V kad s toplo vodo stresite 300 gramov zmletih ovsenih kosmičev in dodajte še 15 kapljic sivkinega ali kamiličnega olja. Po 20 minutah kopeli si kožo le nežno otrite z brisačo, brez da bi s sebe preveč zdrgnili negovalne sestavine kopeli.

Prehranski dodatki, ki pomagajo lajšati bolezen

Atopični dermatitis zdravniki običajno zdravijo s kortikosteroidnimi kremami, ki simptome hitro lajšajo in so zelo učinkovite. Težava teh mazil je, da jih lahko uporabljamo le omejen čas, sicer lahko postanejo neučinkovite, obenem pa povzročajo tanjšanje kože. Iz tega razloga je priporočljivo, da si znajo bolniki pomagati tudi z naravnimi sredstvi, ki so brez stranskih učinkov.

Vitamini in minerali

Cink

Osebe z atopičnim dermatitisom imajo običajno nizek nivo cinka, ki ga je zato potrebno dodajati. Cink je tudi mineral, ki spodbuja celjenje tkiv, kar je pri ekcemu zelo pomembno.

Vitamin D

Vitamin D pripomore k zdravljenju atopičnega dermatitisa. Bolniki z atopičnim dermatitisom so za vitamin D pogosto prikrajšani, saj so na prostem največkrat zakriti. Pomagajte si z dodatkom vitamina D v tabletah ali kremah, vendar pazite, da ne presežete priporočljivega dnevnega odmerka, saj je vitamin D v večjih odmerkih toksičen. 

Drugi dodatki

Kvercetin

Kvercetin je bioflavonoid, ki deluje kot antihistaminik in na ta način sodeluje pri blaženju alergijskih reakcij. Ko se alergijske reakcije zmanjšajo, je tudi koža bolnikov z atopičnim dermatitisom bolj zdrava.

Maščobne kisline omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 imajo protivnetne učinke. Pri raziskavah se je izkazalo, da olja, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega – 3 hitro zmanjšajo vnetje na koži, ki je posledica atopičnega dermatitisa. Poleg dodajanja maščobnih kislin v obliki kapsul se bolnikom priporoča tudi uživanje 1 – 3 gramov ribjega olja omega – 3 na dan.

Zelišča

Aloe vera

Aloe vera je eno izmed najboljših vlažil, ohranjanje vlažne kože pa je izjemnega pomena za bolnike z ekcemom. Koža pri ekcemu je suha in luskasta in če je dodatno ne vlažimo, se lahko bolj prizadeti deli kože vnamejo in zakrvavijo. To se običajno bolnikom dogaja pozimi, ko je zrak v prostorih bolj suh, kar povzroča draženje kože. Kožo je pri vsakršni kožni bolezni nujno ohranjati vlažno in prožno, pri čemer aloe vera zelo pomaga.

Gotu kola

To rastlino se že dolgo uporablja za najrazličnejše kožne bolezni. Zdravilci in homeopati z njo lajšajo atopični dermatitis, psoriazo in mozolje. Kremo iz izvlečka rastline gotu kola nanašajte neposredno na prizadete dele kože.

Kamilice

Kamilice so se izkazale kot zelo učinkovite pri blaženju vnetja in srbečice, ki  je posledica atopičnega dermatitisa. Najverjetneje pomagajo, ker vsebujejo naravne flavonoide, ki so protivnetne snovi.

Rumena kislica

S tem zeliščem zdravilci zdravijo kožne bolezni že od srednjega veka. Vsebujejo ga najrazličnejši pripravki za zdravljenje kožnih težav, tudi atopičnega dermatitisa. Priporoča se zauživanje tega zelišča v obliki kapsul.

Sladki koren

Sladki koren deluje protivnetno, obenem pa pomaga tudi pri blaženju alergij. Iz teh dveh razlogov je priporočljiv pri spopadanju z atopičnim dermatitisom.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje se lahko nanese neposredno na prizadete dele kože, saj pomirja vnetje in rdečico. Prav tako je priporočljivo jemanje kapsul izvlečka svetlinovega olje. To naj bi pomagalo pri obnavljanju kože.

Zeleni čaj

Zeleni čaj je naravni antihistaminik, ki pomaga pri blaženju alergij. Na ta način umirja vneto kožo.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 45 – 60 mg / dan, ob izboljšanju bolezni jemljite le 30 mg / dan

Kvercetin: vzemite 400 mg, 20 minut pred jedjo

Maščobne kisline omega – 3: 1000 mg kapsula, 3 – 6krat / dan

Rumena kislica: 1 kapsula, 3 krat / dan

Sladki koren: 250 – 500 mg izvlečka rastline / dan

Svetlinovo olje: 500 mg, 3krat / dan

Vitamin D: 400 IE / dan

Zeleni čaj: 200 – 300 mg, 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

PSORIAZA ALI LUSKAVICA

Psoriaza ali luskavica je pogosta  kronična bolezen kože, za katero so značilni jasno razmejeni »plaki«, poškodbe, ki so lahko rožnate ali sive barve in jih prekriva srebrnkasta luskava koža. Luskasta žarišča nastanejo zaradi kopičenja kožnih celic, ki se prehitro delijo. Psoriaza ni le bolezen kože, temveč lahko povzroči tudi vnetno obliko artritisa (psoriazni artriris) ali prizadene nohte. Psoriaza ali luskavica je bolezen, ki prizadene  od 1 – 3% prebivalstva v zahodnem svetu.

Znaki in Simptomi

Za psoriazo so značilne zadebeljene, privzdignjene rdeče ploskve kože, ki so prekrite s srebrnkasto belimi luskami. Poškodovana območja kože srbijo ali celo razpokajo, tako da nastanejo rane.  Najpogosteje luskavica prizadene zapestja, komolce, kolena, zadnjico in gležnje ter območja kože, ki so bila kakorkoli večkrat poškodovana. Psoriaza se lahko razvije tudi na nohtih prstov rok ali nog in povzroči zadebeljene, razbrazdane in razbarvane nohte. Pri nekaterih ljudeh se psoriaza razvije v vnetje sklepov in se imenuje psoriazni artritis. To se zgodi pri približno 10% bolnikov s psoriazo.

Vzroki

Psoriaza nastane zaradi kopičenja kožnih celic. Vsem ljudem se koža lušči, vendar normalno kožne celice dozorijo in se odluščijo v 28 – 30 dneh. Pri psoriazi se to zgodi mnogo hitreje, v 3 – 4 dneh. Nezrele kožne celice se nalagajo na površini kože in tvorijo rdeče, luskinaste lezije, ki lahko srbijo, razpokajo in krvavijo. Največji vzrok za razvoj bolezni predstavlja genetika, vendar k razvoju pripomorejo tudi drugi dejavniki. To so nezadostna prebava beljakovin, prevelik nivo strupov v črevesju, oslabljeno delovanje jeter, zauživanje alkohola, pretirano zauživanje živalskih beljakovin in stres.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo nadzorovati bolezen

Če imate psoriazo je pomembno, da zmanjšate vnos sladkorja in povečate vnos hrane, ki je bogata z vlakninami. Priporočljiva je zelenjava, stročnice, sadje in polnozrnate žitarice. Prehranske vlaknine pomagajo pri vezavi strupov v črevesju, ki se nato izločijo skupaj z blatom. Če zauživamo premalo vlaknin, se strupi iz črevesja vsrkajo in lahko sprožijo luskavico. Priporočljivo je, da omejite vnos mesa in živalskih maščob; obenem pa povečajte vnos rib, posebno lososa, skuše in slanika. V koži posameznikov, ki imajo luskavico je nastajanje vnetnih snovi, ki jih imenujemo levkotrieni precej večja kot pri zdravih posameznikih. Te strupene snovi nastanejo iz arahidonske kisline, ki jo najdemo v živalskih tkivih. To je tudi razlog, da je potrebno uživanje mesa, živalske maščobe in mlečnih izdelkov omejiti kot se le da. Zanimivo pa je, da so raziskave pokazale, da ljudem s psoriazo pomaga, če uživajo več puranjega mesa.

Potrebno je prenehati z uživanjem alkohola. Ta znatno poslabša bolezen, saj poveča vsrkanje strupenih snovi iz črevesja, ki lahko nato sprožijo luskavico. K psoriazi mnogokrat pripeljejo tudi alergije na hrano, zato je priporočljivo, da ste pozorni na vaše reakcije na hrano in izločite morebitne alergene iz jedilnika.  

Izbruh psoriaze lahko sproži nenadno hujšanje ali hitro pridobivanje telesne teže. Ohranjajte zmerno telesno težo in se izogibajte hitrih shujševalnih kur, ki so za telo naporne. Izbruhe bolezni lahko povzročijo tudi glivična vnetja in vneto grlo, zato teh bolezenskih znakov nikoli ne prezrite in ves čas dobro skrbite zase. Uravnavajte stres, zaradi katerega bolezen velikokrat izbruhne. Pri tem si lahko pomagate z meditacijo, dihalnimi vajami ali pa nežnimi vadbami, kot so qigong, tai chi in joga.      Srbečico pri psoriazi si lahko lajšate s kopelmi z ovsenimi kosmiči, ki pomirjajo suho in srbečo kožo. V kad s toplo vodo stresite 300 g ovsenih kosmičev in 15 kapljic sivkinega ali kamiličnega olja. V kopel lezite za 20 minut, potem pa se z brisačo le nežno otrite. Kožo je potrebno pri bolezni vlažiti vsak dan, tudi, če imate občutek, da to ni potrebno. Navlažena koža je namreč manj občutljiva na draženje.

Prehranski dodatki, ki so priporočljivi za osebe s psoriazo:

Zdravniki za lajšanje psoriaze uporabljajo hidrokortizonske kreme, ki znake bolezni običajno hitro olajšajo. Težava pri uporabi takšnih mazil je, da ob dolgotrajni uporabi povzročajo tanjšanje kože ter ob pretirani uporabi lahko postanejo celo neučinkovita. Zato je izjemno pomembno, da si skušamo bolezen lajšati še na druge, bolj naravne načine, ki so brez stranskih učinkov.

Vitamini in minerali

Vitamin A

Vitamin A se že dalj časa uporablja pri zdravljenju kožnih bolezni, na primer psoriaze in aknavosti. Pomemben je za normaliziranje kožnih celic in pri zaviranju njihovega pretiranega razmnoževanja. Močnejša oblika vitamina A je na voljo z zdravniškim receptom in jo uporabljajo pri zdravljenju hude psoriaze. Veliki odmerki vitamina A so lahko nevarni, zato se vsem ostalim bolnikom priporoča povečano uživanje beta – karotena, ki se v vitamin A spreminja po potrebah telesa in ni toksičen.

Vitamin B

Vitamin B pomaga pri spopadanju s stresom, prav tako je pomemben za ohranjanje zdravja kože. Zato je za osebe s psoriazo dodaten vnos vitamina B v obliki prehranskih dopolnil zelo priporočljiv.

Vitamin C

Ta vitamin je bistven za ohranjanje zdravega vezivnega tkiva in je pomemben dejavnik, ki deluje sočasno s kolagenom. Tako kolagen kot vezivno tkivo sta izjemnega pomena za zdravje kože, zato so dodatki vitamina C osebam s psoriazo zelo priporočljivi.

Vitamin D

Vitamin D se je izkazal kot zelo koristen pri zdravljenju luskavice. Bolnikom z luskavico pogosto manjka vitamina D, saj ne smejo biti izpostavljeni soncu. Vitamin je priporočljivo dodajati v obliki tablet ali krem. Ker je v prevelikih odmerkih toksičen, ne smete nikoli prekoračiti dovoljenega dnevnega odmerka. V izjemno hudih primerih psoriaze vitamin D v močnejši obliki na recept predpišejo tudi zdravniki.

Selen

Selen pomaga proti luskinastem prhljaju, ki pesti bolnike s psoriazo. Priporočljivo je dodajanje selena v telo z dodatki, veliko tega minerala pa vsebuje čebula, česen in brokoli.

Drugi dodatki

Maščobne kisline omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 imajo protivnetne učinke. Bolnikom s psoriazo hitro zmanjšajo vnetje in precej olajšajo težave. 10% bolnikov s psoriazo zboli tudi za psoriaznim artritisom, pri obeh boleznih pa pomaga uživanje 1 – 3 g ribjega olja omega – 3.

Zelišča

Aloe vera

Aloe vera je eno izmed izjemnih vlažil kože. Ohranjanje vlage v koži je za bolnike s psoriazo izjemnega pomena. Koža bolnikov s psoriazo je suha in luskasta in se lahko vname ter zakrvavi, če v koži ni dovolj vlage. To se pogosto dogaja pozimi, ko suh zrak v prostorih povzroči tudi draženje kože. Priporočljiva so mazila z aloe vero, ki jih nanašajmo večkrat na dan na prizadete dele kože.

Gotu kola

Gotu kola je rastlina, ki jo že dolgo uporabljajo za lajšanje kožnih bolezni v Indiji, Maleziji ter ponekod v vzhodni Evropi. Pri zdravljenju kožnih težav jo uporabljajo tudi homeopati. Mazilo s tem zeliščem lajša boleče in luskaste rdeče maroge psoriaze. Gotu kola je v mnogih trgovinah z dodatki za zdravo življenje na voljo kot tekoč izvleček, ki ga je priporočljivo večkrat na dan nanesti na poškodovane dele kože.

Kapsaicin

Kapsaicin je snov, ki jo najdemo v paprikah in pomirja bolečino. Kremo s kapsaicinom priporočajo tako bolnikom s psoriazo, kot tudi bolnikom z artritisom. Ker sta bolezni mnogokrat povezani, je krema s kapsaicinom izjemno priporočljiva. Raziskave so pokazale, da se bolezensko stanje po nanašanju kreme na prizadete dele kože mnogokrat opazno izboljša. Pri tistih, ki niso dosegli tako velikega izboljšanja pa je bila občutno manjša srbečica.

Pegasti badelj

Pegasti badelj izboljša jetrno funkcijo, na ta način telo razbremeni strupov, ki se nahajajo v črevesju in tako olajša simptome psoriaze.

Rumena kislica

S tem zeliščem zdravijo kožne bolezni že od srednjega veka in vsebujejo ga mnogi zeliščni pripravki za zdravljenje kožnih težav. Rumena kislica je priporočljiva tudi pri psoriazi. Priporočljivo je jemanje kapsul, ki vsebujejo izvleček te rastline.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje pomaga pri celjenju ran in poškodb ter pomaga pri preprečevanju izsušenosti kože, kar je pri luskavici zelo pomembno. Svetlinovo olje je običajno na voljo v kapsulah.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Vitamin A: 10 000 IE / dan

Vitamin B: 50 mg, 3krat / dan

Vitamin C: 1500 mg / dan

Vitamin D: 400 IE / dan

Maščobne kisline omega – 3: 1000 mg kapsula od 3krat do 6krat / dan

Pegasti badelj: 100 mg izvlečka, 3krat na dan

Rumena kislica: 1 kapsula 3krat / dan

Selen: 200 mg / dan

Svetlinovo olje: 2 g / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

SINDROM KRONIČNE UTRUJENOSTI

Sindrom kronične utrujenosti je bolezen, ki zajema različne kombinacije simptomov, glavni znak bolezni pa je nenehna utrujenost. Bolezen je v današnjem času izjemno razširjena, žrtve sindroma kronične utrujenosti so predvsem mlade odrasle ženske. Kljub temu so za sindrom občutljivi ljudje vseh starosti, ras in spolov. Vzročnega zdravljenja ni, pomaga pa splošno izboljšanje zdravja s pomočjo zdrave prehrane, primernega počitka in telesne dejavnosti.

Znaki in Simptomi

Sindrom kronične utrujenosti je bil prvič opredeljen kot bolezen leta 1988. Merilo za postavitev diagnoze je pričetek utrujenosti, ki je tako huda, da za 50% zmanjša aktivnost obolelega posameznika. Takšno stanje mora trajati najmanj 6 mesecev, pri tem morajo biti izključene druge bolezni, ki bi lahko povzročile tako hudo izčrpanost. Za postavitev diagnoze morate imate vsaj 8 od značilnih 11 simptomov bolezni. Simptomi bolezni so številni in zajemajo nizko vročino; ponavljajoče boleče in vneto grlo; boleče bezgavke; mišično oslabelost oziroma šibkost; bolečino v mišicah; podaljšano utrujenost po fizični aktivnosti; ponavljajoč glavobol; bolečine v sklepih, ki se selijo iz enega sklepa v drugega; nevrološke ali psihološke težave; svetlobno občutljivost; pozabljivost; zmedenost; nezmožnost zbranosti; pretirano razdražljivost; depresijo; motnje spanja (nespečnost ali pretirano spanje) in / ali nenaden pričetek kombinacije nizke vročine, bolečega in vnetega grla ter občutljivih in povečanih bezgavk.

Vzroki

Kar nekaj znanstvenikov in različnih raziskav vzrok za sindrom kronične utrujenosti išče v raznih okužbah, ki povzročajo dolgotrajno disfunkcijo imunskega sistema. Najverjetnejše je, da to bolezen povzroča Epstein – Barr virus, ki spada v skupino virusov herpesa in povzroča infekcijsko mononukleozo. Poleg tega virusa obstajajo še druge okužbe, ki bi lahko povzročile sindrom kronične utrujenosti. Med njimi je virus herpesa simpleksa in virus kokzacki B. Pomembno pa se je zavedati, da za bolezen ni odgovorna le okužba s patogenim nalezljivim organizmom. Bolj verjetno gre pri sindromu kronične utrujenosti za kombinacijo ošibljenega in nepravilnega delovanja imunskega sistema, ki pretirano podleže okužbi. Bolnikom s sindromom kronične utrujenosti je bilo skupno zmanjšano število celic, ki imajo nalogo in zmožnost uničiti rakave celice in celice, ki so okužene z virusi.

Dieta in drugi ukrepi za pomoč pri sindromu kronične utrujenosti

Izjemnega pomena je, da iz prehrane izločite ali vsaj omejite vnos rafiniranega sladkorja in kofeina. Sladkor močno pripomore k hipoglikemiji, kofein pa izčrpava nadlevične žleze. Tako hipoglikemija kot iztrošene nadlevične žleze povzročajo simptome, ki so značilni za sindrom kronične utrujenosti in poslabšujejo naše počutje. Iz prehrane izločite prečiščene ogljikove hidrate in povečajte vnos beljakovin. Kofein resda pomaga k hitremu in trenutnemu izboljšanju nivoja energije, vendar na dolgi rok lahko povzroči kronično utrujenost. Bistvenega pomena je, da uživate hrano, ki utrjuje zdravje. Jejte ribe, perutnino, žita, jajca, stročnice in oreščke ter sadje in zelenjavo.

Poskusite ugotoviti tudi, če ste alergični na katero hrano. Kronična utrujenost namreč velikokrat izhaja iz prehranskih alergij. Kar 55 – 85% posameznikov s sindromom kronične utrujenosti ima alergije na hrano. Če iz prehrane odstranite alergene, bi se moralo vaše počutje izboljšati.

Sindrom kronične utrujenosti močno poslabšuje stres. Nenehno pomanjkanje časa, premalo spanja, premalo gibanja in nekvalitetna prehrana izjemno pripomorejo h kronični utrujenosti. Če ste zboleli, je nujno potrebno, da več časa namenite sami sebi, odložite nekaj bremen in si zagotovite dovolj spanca. Naučiti se morate nadzorovati stres. Pri tem vam lahko pomagajo različne vadbe in sprostitvene tehnike. Poskusite s qi gongom, tai chijem ali jogo. Te vrste vadbe spodbujajo telesno energijo in olajšajo stres. Vsak dan si skušajte vzeti vsaj 30 minut časa za telesni napor, ki nas sprošča stresa.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo ob soočanju s sindromom kronične utrujenosti:

Najobičajnejše zdravniki skušajo bolnikom pomagati z antidepresivi v nizkih odmerkih. Veliko posameznikov s sindromom kronične utrujenosti je tudi depresivnih in bolezni medsebojno vplivata druga na drugo. Zaradi sindroma kronične utrujenosti postanete depresivni in zaradi depresije so simptomi kronične utrujenosti bolj izraženi. Na ta način posameznik zapade v začaran krog iz katerega je težko izstopiti. Antidepresivi so zdravilo, ki velikokrat predstavlja prvi ukrep k izboljšanju počutja. Da pa si boste zares opomogli in izboljšali svoje psihofizično počutje, je potrebno spremeniti življenjski slog. Zdravo se morate prehranjevati, se po svojih zmožnostih gibati, uravnati stres in si pomagati s prehranskimi dodatki, ki vam pomagajo okrepiti organizem.

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij zvišuje raven energije in na ta način manjša utrujenosti. Blaži tudi mišične bolečine. Pomanjkanje magnezija lahko vodi v kronično utrujenost. Nizke ravni magnezija so bile odkrite pri večini posameznikov s kronično utrujenostjo. Dodatki magnezija so se pri bolnikih s sindromom kronične utrujenosti izkazali učinkoviti pri izboljšanju ravni energije, psihičnega počutja in umirjanju bolečine.

Drugo

Acidofilus

Acidofilus pomaga vzpostaviti zdravo ravnovesje v črevesni flori. Acidofilus je koristna probiotična bakterija, ki pomaga, ko imamo v organizmu preveč razraščeno kandido. Pretirano razraščena kandida je mogoč vzrok sindroma kronične utrujenosti, vsekakor pa pripomore k simptomom bolezni.

Koencim Q10

Koencim Q10 je pomemben za nastajanje energije v vseh celicah. Poveča vzdržljivost. Dobri viri koencima Q10 predstavljajo skuše, otrobi, sezam, stročnice, sardele, špinača in lešniki. Koencim Q10 se s kuhanjem, konzerviranjem in shranjevanjem hitro izgubi, zato posegajte po sveži hrani. Na voljo je tudi kot dodatek, ki je pri izčrpanem organizmu nepogrešljiv.

L – karnitin

Raziskave so pokazale povezavo med nizko vsebnostjo L – karnitina v krvi in sindromom kronične utrujenosti. Bolniki so imeli bistveno nižje vrednosti te aminokisline kot zdravi ljudje. L – karnitin nastaja iz aminokislin L – lizina in metionina ter je pomemben pri nastajanju energije. Ljudje, ki trpijo za različnimi vrstami utrujenosti, ne samo za sindromom kronične utrujenosti, bi morali L – karnitin obvezno dodajati v prehrano.

Zelišča

Astralagus

Astralagus je rastlina, ki izjemno okrepi imunski sistem. Iz tega razloga je pomemben dodatek za ljudi, ki imajo sindrom kronične utrujenosti.

Sladič

Sladič deluje protivirusno in blaži simptome sindroma kronične utrujenosti. Posebno učinkovit je pri tistih posameznikih, ki imajo nizek krvni tlak in iztrošene nadlevične žleze.

Sibirski ginseng

Sibirski ginseng je med azijskimi zdravilci že dolgo znan kot rastlina za izboljšanje zdravja in spodbujevalec energije. Pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti. Sibirski ginseng spodbuja imunski sistem in povečuje učinkovitost celic, ki se borijo proti povzročiteljem bolezni. Ker je pri sindromu kronične utrujenosti imunski sistem zelo oslabljen, je priporočljivo, da pričnete zauživati sibirski ginseng v obliki kapsul. To vam bo pomagalo pri izboljšanju počutja.

Suma

Suma je južnoameriška oblika ginsenga. To rastlino so v zdravilne namene uporabljala že brazilsko indijanska plemena. Za sumo velja, da zdravi izčrpanost po napornih virusnih infekcijah.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Astralagus: 250 – 500 mg, 3krat / dan   

Koencim Q10: 30 – 100 mg / dan             

L – karnitin: 500 mg, 2krat / dan

Magnezij: 200 – 300 mg, 3krat / dan

Sladič: 250 – 500 mg v kapsuli, 3krat / dan

Sibirski ginseng: 500 mg, 3krat / dan

Suma: 500 mg, 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

VNETJE  MEHURJA (CISTITIS)

Do okužbe sečil pride, ko bakterije vdrejo v mehur in se tam pretirano namnožijo. Vnetje mehurja (imenujemo ga tudi cistitis) je zelo pogosto pri ženskah in precej redko pri moških. Ženske so za vnetje mehurja bolj dovzetne zaradi svoje anatomije. Sečni kanal je pri ženskah namreč veliko krajši od uretre pri moških, zato bakterije lažje dosežejo mehur. Predvideva se, da ima od 10 – 20% žensk vnetje mehurja vsaj enkrat letno. Ponavljajoče okužbe sečil so precejšen problem. Vodijo lahko do postopnih in stopnjujočih poškodb, ki se kažejo kot zabrazgotinjeno tkivo; v najhujših, vendar zelo redkih primerih lahko pride do odpovedi ledvic. Večina vnetij mehurja je nenevarnih, vseeno pa je pomembno, da je postavljena pravilna diagnoza, da se vnetje zdravi in spremlja pri zdravniku.

Znaki in Simptomi

Tipični znaki vnetja mehurja so pekoča bolečina med uriniranjem, pogostejše uriniranje (zlasti ponoči), nenehen občutek polnega mehurja, težave pri uriniranju, moten urin močnejšega vonja, kri v urinu in bolečina v spodnjem delu trebuha. Laboratorijska analiza urina pokaže preveliko število bakterij v urinu in prisotne bele krvne celice. V primeru krvi v urinu laboratorijska analiza pokaže tudi prisotnost rdečih krvnih celic.

Vzroki

Večino okužb mehurja povzroča bakterija E. coli; poznamo pa več vrst dejavnikov tveganja za nastanek vnetja. To so nosečnost, menopavza, spolni odnos, mehanske poškodbe ali draženje sečil in nepravilnosti v strukturi sečil, kar preprečuje normalen iztok urina.

Dieta in drugi ukrepi za zdrav mehur

Najpomembnejše priporočilo za preprečevanje in lajšanje vnetja mehurja je pitje povečanih količin tekočine. Pijte veliko vode, zeliščnih čajev ter svežih sadnih in zelenjavnih sokov, ki jih zmešajte z enako količino vode kot je sadnega oziroma zelenjavnega deleža. Če imate vnetje mehurja morate spiti minimalno 2 litra tekočine na dan. Od tega naj 1 liter predstavlja zeliščne čaje, sadne ali zelenjavne sokove; 1 liter pa naj predstavlja voda. Obenem se je potrebno izogibati pripravljenim brezalkoholnim pijačam, zgoščenim sadnim sokovom, kavi in alkoholu. Urina nikoli ne zadržujte. Vodo odvajajte na 2 do 3 ure. Iz prehrane izključite sladkor in prečiščen škrob ter zmanjšajte uživanje rastlinskih maščob, čebule, fižola in čokolade.

Ženske z občutljivim mehurjem mnogokrat dobijo vnetje zaradi spolnega odnosa. To lahko preprečite oziroma vsaj omilite, če pred in po spolnim odnosom urinirate. Če so težave res hude, je priporočljivo po spolnem odnosu poleg uriniranja še sprati genitalije z mlačno vodo. Nekatere dražijo tudi kondomi iz lateksa. V tem primeru poiščite drugo ustrezno metodo zaščite. Naj vam pri svetovanju o tem kaj je za vas primerno pomaga zdravnik. V času cistitisa se izogibajte spolnim odnosom. Ti namreč poslabšujejo bolezen in predstavljajo nevarnost, da zboli tudi naš partner.

Če imate občutljiva sečila oziroma mehur, je izjemnega pomena, da se izogibate raznim dražilom. Pri umivanju genitalij ne uporabljajte olj, higienskih pršil ali pudrov. Izogibajte se kakršnih koli kemikalij in penečih kopeli. Raje se prhajte. V času menstruacije pogosto menjajte tampone, saj so ti gojišče bakterij. Če imate hujše težave, je smiselno, da namesto tamponov uporabljate ščitnike perila. Tamponi namreč pritiskajo na sečni kanal in tako spodbujajo infekcijo. Nosite bombažno perilo in se izogibajte sintetičnim materialom. Sintetika zavira normalno kroženje zraka in spodbuja rast bakterij. Ko plavate se hitro preoblecite iz mokrih v suhe kopalke ter se obrišite in osušite. Bakterije uspevajo v toplem in vlažnem okolju, zato se potrudite, da bo vaše telo čim manj prijazno okolje zanje.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo za krepitev sečil in zdravijo vnetje mehurja:

Pri vnetju mehurja vam bo zdravnik predpisal antibiotike, ki so pri zdravljenju okužbe zelo učinkoviti. Ker pa imajo antibiotiki stranske učinke, je ob manj hudih vnetjih priporočljiva uporaba naravnih dodatkov, ki so lahko prav tako učinkoviti. Poleg zdravljenja same okužbe tudi krepijo sečila in tako delujejo preventivno.

Vitamini in minerali

Cink

Cink je priporočljiv, ker krepi imunski sistem, ki se nato lažje spopada z okužbo.

Vitamin C

Vitamin C naredi urin bolj kisel in na ta način pomaga odpraviti bakterije. Iz tega razloga je učinkovit vedno, ko imamo vnetje mehurja. Pazljivi pri jemanju vitamina C moramo biti le, če jemljemo antibiotike za vnetje mehurja, saj bi dodatki vitamina C lahko vplivali na njihovo učinkovitost.

Drugo

Acidofilus

Kadar jemljete antibiotike, vam grozi nevarnost glivičnega vnetja. Acidofilus je probiotična kultura, ki telesu pomaga vzdrževati normalno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami. Na ta način zavira infekcije in izbruh glivične okužbe. Acidofilus dodajajte, če vnetje mehurja zdravite z antibiotikom. Na ta način boste uravnovesili črevesno floro, ki je bistvenega pomena za naše zdravje.

Zelišča

Brusnice

Brusnični sok naj bi skrajšal trajanje vnetja mehurja. Brusnice so namreč učinkovito sredstvo proti infekcijam. Če pijete brusnični sok, ko imate vnetje mehurja, vam bo to zmanjšalo število bakterij in belih krvničk v urinu. To pomeni, da se vnetje umirja. Najverjetneje je zdravilno moč brusnic mogoče pojasniti tako, da neka snov v brusnicah preprečuje bakterijam, da bi se oprijele stene mehurja. Urin bakterije zato odplavi iz mehurja in to lajša ter zdravi vnetje. Brusnice poleg tega vsebujejo tudi snovi, ki so naravni antibiotiki in zavirajo patogene bakterije. Ob cistitisu pijte čisti brusnični sok, ki ga lahko zmešate z vodo, če vam je prekisel. Pozorni morate biti, da kupite sok, ki ne vsebuje sladkorja. Še bolj priporočljivo je jemati kapsule, ki vsebujejo ekstrakt brusnic. So učinkovitejše, poleg tega pa z njimi ne zaužijemo sladkorja.

Cimet

Cimet je naravni antiseptik. Potresite ga po svojih obrokih, paše posebno na sadje in žitne kaše.

Česen

Česen uničuje bakterije in viruse. Še posebno je učinkovit proti mikroorganizmom, ki povzročajo glivična vnetja. Pri vnetju mehurja zavira bakterije, ki povzročajo okužbe; hkrati pa pomaga vzdrževati normalno ravnovesje v črevesni flori in preprečuje izbruh glivičnega vnetja, če vnetje mehurja zdravimo z antibiotikom.

Češmin

To je sadež, ki vsebuje snov, imenovano barberin. Barberin je naravni antibiotik. Češmin zaviralno učinkuje na infekcije in premaguje bakterijo E. coli, ki je glavna povzročiteljica okužbe urinarnega trakta.

Lucerna

Listi te rastline so bogati z minerali in drugimi hranili. Pri vnetju mehurja pomaga, ker je izvrsten diuretik – spodbuja odvajanje urina in na ta način odplavlja škodljive bakterije.

Uvae ursi (medvedika)

Uvae ursi ali medvedika je rastlina, s katero so okužbe sečil zdravili že Kitajci in ameriški Indijanci. Vsebuje snov arbutin, ki se v urinu spremeni v hidrokinon, ki je antiseptik. Uvae ursi je tudi naravni diuretik in izpira ledvice. Čaj medvedike je izjemno učinkovit pri zdravljenju vnetja mehurja. Če čaj pijete redno, morate nadomeščati kalij, ki se izgublja z odvajanjem tekočin. Uporabo zdravilnih čajev se sicer nikoli ne priporoča več kot 3 tedne zapored.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Brusnice: vsak dan spijte kozarec soka brez sladkorja ali jemljite kapsule. Če se odločite za kapsule vzemite 400mg po 3krat / dan

Cink: 30 mg / dan

Česen: 2 kapsuli s pripravkom surovega česna

Češmin: 1 – 3 kapsule / dan

Vitamin C: 1500 – 3000 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

FIBROMIALGIJA

Fibromialgija je kronični mišično – skeletni sindrom, ki ga zaznamuje kronična bolečina, posebne občutljive točke na telesu in večna utrujenost. Fibromialgija prizadene približno 2 – 4% prebivalstva, pri tem so ženske prizadete dvakrat pogosteje kot moški. Med bolniki s fibromialgijo je 90% žensk med dvajsetim in petinpetdesetim letom starosti. Fibromialgija je podobna sindromu kronične utrujenosti in jo je mogoče zamenjati za marsikatero drugo bolezen (na primer artritis, opešano ščitnico ipd.). Diagnoza je zato mnogokrat zapletena.

Znaki in Simptomi

Bolezen je kronična motnja za katero so značilne (mišične) bolečine; togost; zbadanje; izčrpanost; splošna jutranja otrdelost; spanec, ki ne odpočije ter boleče točke v mišicah, ki so ključne pri ugotavljanju bolezni. Te točke se pojavijo v natančno lokaliziranih področjih. Običajno gre za vrat, hrbtenico, ramena, gležnje, kolena, zgornji del prsnega koša, čeljust, zgornji in spodnji del hrbta, komolce, zapestja in boke. Za diagnozo fibromialgije je potrebno imeti simptome bolezni od treh do šest mesecev, pri tem je pomembno, da gre za bolečine na vsaj enajstih točkah na telesu od vseh osemnajstih, ki so tipične za to bolezen. Ostali simptomi bolezni so še kronični glavobol, motnje spanja, depresija, anksioznost oziroma tesnobnost, težave s spominom in zbranostjo, omrtvičenje ali mravljinčenje v okončinah, sindrom razdražljivega črevesja, bolečine v čeljustih, občutek vročičnosti in mrazenja ter boleče menstruacije. Bolezen niha – obdobjem izrazitega poslabšanja sledijo obdobja izboljšanja in obratno. Izraženost simptomov se spreminja glede na stopnjo aktivnosti bolnikov, glede na stres in glede na vremenske razmere. Simptome poslabša povečana aktivnost, stres in mrzlo, vlažno vreme ter tudi hormonske spremembe, nerazumevajoče okolje, neprilagojeno delovno mesto, telesne preobremenitve in pomanjkljiva telesna dejavnost. 

Vzroki

Izraz fibromialgija izhaja iz besed fibro (vlaknasto tkivo) in mialgija (bolečine v mišicah) ter pomeni obolenje revmatičnega izvora, ki prizadene mišice in povzroči njihovo napetost. Prizadete so prav vse mišice, od lasišča do stopal, kar vodi do številnih motenj. Glavni simptom je kronična bolečina. Običajno se pojavi na enem mestu (na primer v vratu ali ramenih), pozneje pa se razširi.

Vzroki bolezni zaenkrat še niso znani. Nekateri za bolezen krivijo hormonske dejavnike, nekateri infekcije in spet drugi menijo, da je za bolezen kriv stres, pomanjkljiva telesna dejavnost ali zmanjšana raven serotonina v možganih. Večina novejših raziskav je pokazala, da vzrok bolezni najverjetneje leži v centralnem živčnem sistemu. Živčni sistem naj bi bil ves čas čezmerno vzdražen in prizadeta oseba je zato preobčutljiva na različne dražljaje, ki zaradi prevelike vzdraženosti povzročajo kronične bolečine. Bolniki se zato preobčutljivo odzivajo na zvoke, toplotne dražljaje, svetlobo in vonje. Kronične bolečine nastajajo predvsem v mišicah, vendar pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Dokazano gre pri bolezni tudi za spremenjene ravni kemičnih snovi v osrednjem živčevju, spremenjene vrednosti serotonina in noradrenalina, kemičnih mediatorjev bolečine, za spremembe dopamina in spremembe v hormonskem ravnovesju.

Ker so vzroki fibromialgije še vedno nepojasnjeni, se pri zdravljenju osredotočamo na obvladovanje simptomov in ne na samo zdravljenje bolezni. Cilji zdravljenja so zvišati nivo serotonina, izboljšati kakovost spanja in zagotoviti dovoljšni vnos magnezija v telo. Vse to naj bi namreč pomagalo pri obvladovanju simptomov.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati bolezen

Za osebe, ki imajo fibromialgijo je eden izmed najpomembnejših ukrepov, da iz prehrane odstranijo rafiniran sladkor in hrano, na katero so alergične. Priporočljivo je povečati vnos magnezija. Dobre vire magnezija predstavljajo stročnice, tofu, semena, oreščki, polnozrnate žitarice in zelenolistna zelenjava. Potrebno se je zavedati, da meso, ribe, mleko in vsakdanje sadje ne vsebujejo veliko magnezija. V zahodnem svetu s prehrano običajno ne zaužijemo dovolj tega minerala, saj je naša hrana največkrat predelana, zauživamo preveč mesa in mlečnih izdelkov. Izogibati se je potrebno tudi kofeinu, kokakoli, kavi, čaju, čokoladi in brezalkoholnim pijačam. Vse to namreč vsebuje sestavine, ki še poslabšajo nespečnost in živčnost, kar je že tako ali tako simptomatika bolezni. 

Bistvenega pomena za obvladovanje fibromialgije je tudi telesna dejavnost. Bolniki si z njo krepijo kardiovaskularni sistem in izboljšajo mišični tonus. Telesne dejavnosti pa ne smejo voditi do prehudega napora in izčrpanosti. Priporočljiva je hoja, kolesarjenje in plavanje; vendar v skladu z zmožnostmi posameznika. V prvih tednih povečane telesne aktivnosti so bolečine lahko še hujše, vendar se s časom, ko se mišice okrepijo, unesejo.        

Izjemno pomemben ukrep za obvladovanje simptomov bolezni je še uravnavanje stresa. Znaki bolezni se namreč značilno poslabšajo v obdobjih duševnih kriz in tudi sama bolezen pogosto izbruhne po kakšnem posebno stresnem dogodku (ločitev, smrt, selitev, menjava delovnega mesta). Uravnavanje stresa ima ključno vlogo pri ohranjanju in obnavljanju zdravja. Poskusite z jogo, qi gongom, tai chijem ali akupresuro. Vse naštete tehnike so izjemno priporočljive in učinkovite pri spopadanju s stresom, hkrati pa niso pregrobe in ne povzročajo izčrpanosti.       

Fibromialgija je še precej nepoznana bolezen, zato odgovornost za svoje zdravje prevzemite sami. Zahtevajte preiskave, izključite druge bolezni in si poiščite dobre zdravnike ter druge bolnike, ki vam lahko pomagajo z nasveti. Pomembno je tudi, da prevzamete pozitiven pogled na življenje. Fibromialgija ni usodna in se običajno ne poslabšuje. Depresija in negativizem vodi le v začaran krog še večjih zdravstvenih težav –  doprinese k hujšim bolečinam, k hujši nespečnosti in še večji izčrpanosti.

Prehranski dodatki, priporočljivi pri spopadanju z boleznijo:

Zdravniki bolnikom s fibromialgijo skušajo pomagati z antidepresivi. Ti pomagajo pri vzpostavitvi boljšega spanja in pri blažitvi bolečine. Ker pa je bolezen kompleksna in ker imajo bolniki kljub zdravilom na recept še mnogo zdravstvenih težav, je priporočljivo, da si pri soočanju z boleznijo pomagajo še na druge načine, ki so na voljo. Čeprav je fibromialgijo težko zdraviti, si lahko pomagate s spodnjimi dodatki.

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij pomaga kuriti maščobo in na ta način pripomore k višji ravni energije. To je ključnega pomena pri fibromialgiji, za katero je značilna nenehna utrujenost. Osebe s fibromialgijo, ki uživajo dodatke magnezija začnejo učinkovitejše porabljati maščobo, zaradi česar so lažje kos fizičnim naporom. Magnezij prav tako znatno pomaga pri lajšanju bolečin na značilno občutljivih točkah.

Drugo

Antioksidanti (vitamin E in koencim Q10)

Antioksidanti zmanjšujejo vnetje in varujejo pred poškodbami prostih radikalov. Prosti radikali naj bi še poslabševali simptome fibromialgije, zato je uživanje antioksidantov izjemno priporočljivo. Bolniki naj uživajo predvsem vitamin E in koencim Q10. Slednji naj bi blažil tudi bolečine v sklepih.

Zelišča

Kapsaicin

Krema iz pekočih feferonov, ki vsebujejo kapsaicin pomaga pri blaženju bolečin artritisa, lajša pa tudi bolečine, ki so posledica fibromialgije. Bolniki, ki so si na boleče predele telesa nanašali kremo s kapsaicinom so po 4 tednih uporabe mazila poročali o zmanjšanih bolečinah v telesu in o večji oprijemalni moči v rokah.

Svetlinovo olje

Tudi svetlinovo olje se kot kapsaicin uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa ali vnetja mehkega tkiva v sklepih. Ker gre pri fibromialgiji za podobne bolečine, svetlinovo olje lajša tudi bolečine, ki so posledice fibromialgije.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Izvleček grozdnih pečk in zelenega čaja: 1 tableta, 3krat / dan; priporoča se zaradi antioksidativnih učinkov

Koencim Q10: 30 – 60 mg / dan

Magnezij: 150 – 250 mg 3krat / dan

Vitamin E: 400 – 800 IE / dan

Svetlinovo olje:               500 mg kapsula do 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.