Debelost

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ perutnina ▪ ribe ▪ manj mastno mleko in mlečni izdelki ▪ polnozrnata živila

Škodliva hrana ▪ sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati ▪ veliko nezdravih maščob ▪ predelana živila ▪ alkohol ▪ kava

Prekomerna telesna teža je pogosta težava, predvsem v modernem svetu. Zaradi načina življenja in nepazljivosti pri prehranjevanju pride do povečanih zalog maščobe v telesu. Debelost je pogostejši pojav med ljudmi iz srednjega oziroma višjega sloja in je tesno povezana s prekomernim dnevnim vnosom kalorij. Pojavi se lahko v kateri koli starosti in pri obeh spolih enako pogosto. Določanje ali je oseba pretežka za svojo višino temelji na izračunu telesnega indeksa oziroma BMI (Body Mass Index). Ta izračun je standardiziran, upošteva višino, težo in starost osebe. Seveda je merilo objektivnega značaja, saj je vsak posameznik zase edinstven. Tako bi natančnejši izračun moral primerjati količino maščobnega tkiva s celotno telesno težo. Ker pa je takšno računanje nekoliko zahtevnejše, se še vedno povečini kot zlati standard uporablja BMI. Normalna telesna teža je odvisna od zgradbe telesa in tako lahko bolj mišičasta oseba tehta enako kot tista, ki nima toliko mišične mase. Prekomerna teža je torej v nekaterih primerih relativen pojem.

Srednje vrednosti maščobnega tkiva glede na ostalo telesno tkivo za osebe v srednjih letih so za moške 12 odstotkov in za ženske okrog 26 odstotkov. Za predebele torej štejemo moške, ki imajo nad 20 odstotkov maščobnega tkiva in ženske, ki imajo več kot 30 odstotkov maščobnega tkiva glede na celotno telesno sestavo. Prekomerna telesna teža predstavlja resno nevarnost za zdravje, saj odvečna maščoba vpliva na delovanje srca, ledvic, jeter ter drugih organov v telesu. Povišana teža predstavlja dodatno obremenitev za kolke, kolena in gležnje kar pospeši obrabo teh sklepov. Osebe s prekomerno telesno težo so podvržene številnim boleznim, kot so srčno žilna obolenja, povišan krvni tlak, diabetes, artritis, putika, obolenja jeter, žolčnika in drugim kroničnim boleznim.

Vzroki

Debelost je pogostejša med ljudmi, ki uživajo prekomerno količino kalorij ter čez dan veliko presedijo in se ne gibljejo v zadostni meri. Pri ženskah je hitrejše nabiranje kilogramov normalno v nosečnosti in zaradi hormonskih sprememb po menopavzi. Nekateri ljudje imajo navado, da jejo količinsko preveč, spet drugi pa se prehranjujejo z energijsko polnimi živili, ki so vzrok za nezdravo nalaganje kilogramov. Oboji pridobivajo kilograme in se le stežka odpovejo svojim prehranjevalnim navadam. V zadnjem času se veliko govori tudi o psiholoških vzrokih za debelost. Vzrok za prenajedanje in poseganje po kalorično praznih živilih je namreč lahko dolgčas, nezadovoljstvo, osamljenost ali razočaranje v ljubezni. Fiziološki vzrok povečani telesni teži je lahko nepravilno delovanje žleze ščitnice, vendar je teh bolezni malo, približno en do dva odstotka vseh prekomerno težkih trpi za boleznijo ščitnice. Pri teh osebah je znižan metabolizem v telesu, kar pomeni da pridobivajo na telesni teži tudi z normalnim kaloričnim vnosom. 

Dieta

Primerna prehrana v kombinaciji z zadostnim gibanjem pripomore k zdravemu izgubljanju teže. Ta kombinacija je pravzaprav edini zdrav način za izgubo odvečne teže. Vse dolgo trajajoče diete, ki temeljijo na dolgotrajnem izključevanju ene ali več skupin živil končno vodijo do pomanjkanja določenih hranil v telesu, zaradi česar se jim moramo izogniti, če želimo ostati zdravi. Številni načini za hitro izgubo telesne teže, mazila, tablete in prehranski dodatki se prodajajo z enim in istim razlogom, to je za zaslužek tistih, ki jih tržijo. Osredotočiti se moramo torej na povečanje dnevne telesne aktivnosti in se poučiti o zdravih prehranjevalnih navadah.

Primeren prehod na zdravo prehrano je sedem do deset dnevni post. Med tem obdobjem uživamo limonado, sok grenivke, pomaranče in ananasa. V poštev pridejo tudi zelenjavni sokovi, izmed katerih se še posebej dobro izkažeta zeljni sok in sok iz zelene. Posta ne izvajamo dlje, razen pod strokovnim nadzorom, saj dolgotrajno postenje načeloma ni primeren način za začetek hujšanja. Po postu preidemo na prehrano izključno s sadjem. Uživamo sveže sočno sadje, pridelano na zdrav način, kot so pomaranče, grenivke, ananas, papaja, jabolka, hruške, grozdje, breskve in druge vrste. Po štirih do petih dneh diete s sadjem preidemo na nizko kalorično prehrano, v kateri ne sme primanjkovati semen, oreškov, žitaric, zelenjave in sadja. Osredotočimo se na uživanje veliko svežih sadežev in zelenjave ter sveže stisnjenih sadnih oziroma zelenjavnih sokov.

Izogibati se moramo hrani z veliko maščobami, kot so maslo, sir, čokolada, sladoled, mastni deli mesa, smetana, ocvrta hrana ter hrana z veliko enostavnimi ogljikovimi hidrati. Prav tako omejimo vnos nekaterih drugih živil, kot so krompir, kosmiči, stročnice, sladke pijače in alkohol. Da se prebijemo čez obdobja lakote zaradi manjšega dnevnega vnosa kalorij, posežemo po zelenjavi ali sadju, prav tako pa pomaga pitje zadostnih količin vode, saj je lakota pogosto povezana tudi z dehidracijo. Vode naj ne bi pili z obroki, saj tako redčimo želodčne sokove in otežujemo prebavo hrane. Obroke naj bi imeli ob približno istih urah dneva, da se prebava in organizem privadi na ritem, izogibati se moramo prigrizkom med obroki. Pet obrokov dnevno zadostuje za nadzorovanje lakote ter ob pravilni izbiri ter kombinaciji živil vodi k izgubljanju odvečne telesne teže. Dnevno naj bi ženske za izgubo telesne teže uživale povprečno 1500 kcal in moški okrog 2000 kcal, kar so le okvirne vrednosti, ki se prilagodijo glede na vsakega posameznika.

Hrana, ki pripomore k nabiranju kilogramov

Sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati

Hrana z visoko vsebnostjo sladkorja pripomore k nabiranju kilogramov. Prazne kalorije, ki jih zaužijemo, ne prinašajo v telo nobenih vitaminov, mineralov ali antioksidantov, ki jih potrebujemo za odpravljanje odvečne telesne teže. Uživati jih zato smemo le ob posebnih priložnostih, ali izberemo poseben dan v tednu, ko jih lahko uživamo, če jih iz prehrane ne želimo izključiti v popolnosti. Enostavni ogljikovi hidrati, ki so skriti v izdelkih iz bele moke, se v telesu hitro spremenijo v glukozo, ki nato deluje enako kot, če bi zaužili veliko sladkorja.

Veliko nezdravih maščob

Maščob se želimo znebiti, vendar to ne pomeni, da se jim moramo v prehrani v celoti izogibati. Izogibamo se nezdravim maščobam, ki se skrivajo v ocvrti hrani, mednje pa spada tudi večina živalskih maščob. Medtem lahko v dobri meri ohranimo ali tudi povečamo uživanje zdravih rastlinskih nerafiniranih maščob, saj v telesu delujejo antioksidativno.

Predelana živila

V obdobju intenzivnega izgubljanja kilogramov se iz telesa izločajo številni toksini, zato moramo poskrbeti, da jih dodatno ne vnašamo v telo. Z izogibanjem predelanim živilom in pripravo hrane iz svežih sestavin doma se dodatkom v hrani najlažje izognemo.

Alkohol

Alkohol prinaša v telo ne le dodatne kalorije, temveč ima tudi velik vpliv na zakisanje telesa, čemur se moramo med hujšanjem izogniti.

 

Kava

Kava ni nujno velik sovražnik hujšanja, vendar pogosto ne ostane le pri eni majhni skodelici dnevno. Kadar pijemo prekomerne količine hrane, izgubljamo velike količine tekočin, kar postopoma vodi do dehidracije, ki si je ob hujšanju ne želimo. Prav tako je kofein ena izmed zelo močnih snovi, ki vodijo do zakisanja telesa. Čeprav so ugotovili pozitivne učinke kofeina v smislu pospešitve metabolizma, moramo razmisliti tudi o negativnih učinkih le tega.

Hrana, ki pomaga zdravo znižati telesno težo

Sadje in zelenjava

Sladkorji, ki se skrivajo v sadju in zelenjavi v telesu nimajo enakega učinka kot rafiniran sladkor. Poleg kalorij v telo z uživanjem sadja in zelenjave vnesemo tudi številne vitamine in minerale, posebej če jih uživamo toplotno nepredelane.

Perutnina

Pusto perutninsko meso je primerno za tiste, ki ne želijo izločiti mesa iz prehrane. Z mesom pridobimo beljakovine, ki jih moramo sicer nadomestiti s stročnicami ali drugimi beljakovinskimi živili, kadar mesa ne uživamo. Izbiramo meso živali, ki so vzgojene na zdrav način.

Ribe

Omega 3 maščobne kisline, ki jih v veliki meri vsebujejo ribe, so hranila, ki nam sicer primanjkujejo v prehrani. Ravno zaradi tega je dobro, da uživamo ribe vsaj dva do trikrat tedensko, saj tako uravnotežimo razmerje med omega 3 in omega 6 v telesu, ki je pomembno za zagotavljanje ustrezne telesne sestave. Omega 3 delujejo v telesu antioksidativno.

Manj mastno mleko in mlečni izdelki

Pri mleku in mlečnih izdelkih obstajajo deljena mnenja o tem, ali naj bi uživali polnomastne ali manj mastne izdelke. Manj mastni izdelki pridejo sicer v poštev pri večini oseb, saj veliko maščob zaužijemo že z drugimi živili. Glede na to, da moramo paziti na razmerje med maščobami in ostalimi hranili, lahko z manj mastnim mlekom in mlečnimi izdelki pripomoremo k optimalnemu razmerju le teh. 

Polnozrnata živila

Vlaknine so tiste, ki ob zaužitju urejajo našo prebavo in skrbijo za dolgotrajen občutek sitosti. Polnozrnata živila v telo prinašajo še nekatere močne antioksidante, ki se skrivajo v praktično vsakem živilu iz celih zrn.

Druga priporočila

Redna zmerna telesna vadba zadostuje za začetno spremembo telesnega metabolizma, ki se tako poviša in s tem vodi do prekinitve nabiranja kilogramov. Sčasoma povečamo intenziteto vadbe, vendar nikoli ne pretiravamo v smislu, da bi se prisilili v gibanje kljub hudim bolečinam. Nekaj bolečin v mišicah bomo sicer občutili, vendar je dobro, da se pozanimamo kakšna je razlika med napetostjo v mišici, ki vodi do učvrstitve le te ter bolečino, ki je posledica poškodbe več mišičnih vlaken. Na začetku vadimo vsak drugi dan, saj telo potrebuje en dan počitka, da se regenerira. Ko pridobimo na vzdržljivosti se lahko s športom ukvarjamo tudi šest dni v tednu z enim dnevom počitka. Pitje nesladkanih tekočin je poleg zdrave prehrane in učinkovitega gibanja ključno. Tekočina pripomore k normalni funkciji telesa in skrbi, da odplavimo škodljive snovi iz telesa. V obdobju hujšanja se iz maščobnih celic sproščajo številni toksini, ki se sicer nabirajo v njih v velikih količinah. Ob premajhnem vnosu tekočin lahko tako pride tudi do zastrupitve in s tem telesu bolj škodimo, kot če se ne bi lotili hujšanja. V dneh intenzivne vadbe moramo popiti liter ali dva vode več kot v dneh, ko ne vadimo, ne glede na letni čas in na to, ali občutimo žejo ali ne.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Scutti, S. Whole Milk And Full-Fat Dairy May Help You Maintain Weight, Reduce Diabetes Risk. Dostopno 16.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.medicaldaily.com/whole-milk-weight-management-diabetes-risk-381052

▪ Acheson KJ, Zahorska -M, B et al. Caffeine and coffee: their influence on metabolic rate and substrate utilization in normal weight and obese individuals. Am J Clin Nutr. 1980 May;33(5):989-97.

Varice – razširjene vene

Zdravilna hrana ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ citrusi ▪ jagodičevje ▪ rdeča paprika ▪ jabolka ▪ zelišča in začimbe ▪ grozdje ▪ polnozrnata živila ▪ ajda

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ bela moka ▪ ocvrta hrana ▪ meso ▪ vložena hrana ▪ kava ▪ alkohol

Varice oziroma razširjene vene so vene, ki se zaradi povečanega pritiska razširijo, njihova stena se stanjša, prav tako so manj elastične. Pogosto nastanejo na mečih nog, saj tam zaradi gravitacije nastaja večji pritisk v žilah. Vene se lahko razširijo tudi po celotni dolžini požiralnika, najpogosteje pa prizadenejo spodnji del, na prehodu iz želodca v požiralnik. Varikozne vene so tudi hemoroidi. Vene so žile, ki odvajajo kri z manj kisika od telesnih celic do desne strani srca. Le ta nato potuje v pljuča, kjer se s prehodom preko majhnih kapilar obogati s kisikom. Kri iz pljuč potuje do leve strani srca, ki jo nato črpa po žilah, imenovanih arterije, naprej po telesu. Krog je sklenjen, kadar kri pripotuje do telesnih celic po manjših kapilarah, kjer se le te prepletajo z venskim kapilarnim sistemom. Mreža kapilar je torej odgovorna za zmanjšanje pritiska, volumna in pretoka krvi, da lahko iz krvi v naše celice na mestu prepleta manjših žil preide zadostna količina kisika in hranilnih snovi. V venah imamo posebne zaklopke, ki skrbijo, da kri teče le proti srcu in ne zateka v nasprotni smeri. V nogah se nahajajo ene izmed največjih ven v telesu, ki nosijo kri iz spodnje polovice telesa navzgor in morajo za to nenehno premagovati gravitacijsko silo. Tlak v žilah nog se lahko poviša zaradi različnih vzrokov, ki jih naštevamo spodaj. Prav tako kot v nogah, lahko pride do razširjenja ven tudi v požiralniku, kar vodi do različnih posledic.

 

Simptomi in znaki

Sprva se varice ne opazijo, kadar gre za varice v požiralniku, pa jih opazimo šele, ko pride do krvavite. Na nogah lahko opazimo otekline, pojavijo se lahko mišični krči in občutek teže v nogah, posebej ponoči, kar je posledica zastoja krvi. V nogah se lahko v razširjenih žilah zaradi zmanjšanega toka krvi tvorijo strdki. Ti se lahko po nastanku, kadar pride do nenadnega povečanja pretoka skozi mesto, ker se nahajajo, odluščijo in potujejo po telesu. Strdek se lahko zagozdi na različnih mestih po telesu, kadar imamo normalno zgradbo srca, se strdki iz nog zagozdijo v pljučnih kapilarah. Manjši strdki se sčasoma na mestu zagozditve raztopijo, kadar pa pride v pljuča večja količina strdkov ali en sam večji strdek, lahko pride do pljučne embolije. Kadar je to stanje nezdravljeno, lahko privede do odmrtja dela pljuč ali celo smrti. Varice požiralnika ali želodca pri bolnikih s povišanim tlakom v jetrnih žilah so lahko podlaga za obilne krvavitve, ki se kažejo s spremembo barve blata – črnim blatom ali bruhanjem krvave vsebine.

Vzroki

Razširjene vene na nogah se pojavijo po dolgem obdobju povišanega krvnega tlaka v spodnjem delu telesa. Vzrok je povečini nezadostno delovanje ven. Za nezadostno delovanje oziroma insuficienco ven obstajajo genetski dejavniki tveganja, namreč pojav je pogostejši med člani iste družine. Vensko popuščanje je lahko povezano tudi s srčno boleznijo in nezdravim življenjskim slogom. Varice požiralnika povečini nastanejo zaradi spremembe tlaka v venskem krvnem obtoku oziroma jetrnem obtoku. Vene požiralnika so na poseben način povezane z jetrnim krvnim obtokom. Skozi jetra namreč potuje velika večina krvi, preden se ta steka v desni del srca. Jetra skrbijo za čiščenje odpadnih snovi, presnovo določenih hranil, večine zdravil in delujejo kot veliko »sito« oziroma predelovalni obrat v našem telesu. Kadar se v jetrnem krvnem obtoku spremeni tlak, to vpliva tudi na vene, ki so povezane z njim, med katere spadajo vene požiralnika. Povišanje tlaka vpliva na razširjenje ven požiralnika, ki je lahko po dolgotrajno povišanem tlaku nepovratno. Dejavniki tveganja za pojav razširjenih ven so nosečnost, stoječe ali fizično naporno delo in vnetje žilja.

Dieta

S prehrano na naravni način podpremo delovanje ven in ostalih žil po našem telesu. Slaba prehrana zelo prizadene delovanje žilnega sistema, zato je pomembno, da uživamo prehrano, ki preprečuje nastanek žilnih bolezni. Kadar imamo že znake bolezni, je pravilno prehranjevanje en izmed načinov za lajšanje težav. V zelo zgodnji fazi lahko bolezen popolnoma preprečimo, vendar je v tem primeru poleg prehrane pomembno tudi zadostno gibanje in sledenje navodilom osebnega zdravnika.

Spremembo prehrane pričnemo s štiri do pet dnevnim postom s sadnim sokom ali z dieto s sadjem, ki naj traja sedem do deset dni. Po obdobju posta oziroma sadne diete se držimo določenih načel prehranjevanja. Za zajtrk popijemo oranžado ali limonado iz sveže stisnjenega sadja, kosilo naj vedno na začetku vključuje solato iz sveže sezonske zelenjave, pomešane z olivnim oljem in limoninim sokom. Večerja naj vključuje nad paro pokuhano špinačo, zelje, korenje, korenasti peteršilj, cvetačo ali druge vrste zelenjave. Iz prehrane moramo izključiti večino enostavnih ogljikovih hidratov, kot je kruh, pecivo, krompir in druga škrobna živila. Prehrana naj vključuje semena, oreške in žitarice, zelenjavo in sadje. Na začetku je nujno, da 75 odstotkov prehrane sestavlja sveža zelenjava in sadje. Kratek tridnevni post naj bi naredili vsak mesec.

Hrana, ki poslabša simptome varic

Sladkor

Dodajanje sladkorja v hrano in uživanje sladkih živil zelo slabo vpliva na zdravje žil. Namesto uživanja sladke hrane, raje zaužijmo sadje. Namesto dodajanja sladkorja v hrano, lahko raje dodamo nekaj jagodičevja, kot so zrele borovnice.

Bela moka

Moko uporabljajmo le polnozrnato, saj le tako s kalorijami dobimo tudi vlaknine, beljakovine in minerali, ki so naravno prisotni v žitaricah. Beli moki so odvzete vse naštete snovi, zaradi česar v telo večinoma prinaša le prazne kalorije.

Ocvrta hrana

Prosti radikali, ki se ustvarjajo pri presnovi maščob, posebej nezdravih maščob, ki se tvorijo ob cvrtju, poškodujejo žilno steno, dvigujejo nivo LDL holesterola in vplivajo na zakisanost telesa. Vse to vodi do nalaganja žilnih oblog, ki so podlaga za razvoj strdkov in do stanjšanja žilne stene, ki lahko vodi do popuščanja žil.

Meso

Uživanje mesa in drugih živil, ki izvirajo od živali, je povezana z večjim tveganjem za nastanek varic. Iz prehrane je tako najbolje izključiti pretežni del mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc.

Vložena hrana

Notranja obloga konzerv in plastičnih posod je pogosto polna škodljivih kemikalij, ki delujejo podobno kot estrogen v našem telesu. Visoke vrednosti estrogena so povezane z nastankom pajkastih nevusov in potencialno tudi z nastankom varic drugod po telesu.

Kava

Kofein je stimulant, ki deluje še dolgo po zaužitju, od šest do osem ur.  Vpliva na nenadno povišanje krvnega tlaka, uro po zaužitju pa lahko zaradi nezadostnega pitja tekočin vodi do padca tlaka. Spremembe krvnega pritiska lahko slabo vplivajo na žile, poleg tega pa kofein slabo vpliva na zdravje celotnega organizma.

Alkohol

Alkohol poviša krvni tlak in povzroča pospešeno bitje srca, kar obremeni žile. Varikozne vene utrpijo največ škode, saj se niso sposobne prilagoditi na povečanje pretoka. Zaradi tega se odebelijo, postanejo otečene in bolj izstopajoče.

Hrana, ki jo uživamo v primeru varic

Sveže sadje in zelenjava

Vitamini in minerali so glavne snovi, ki pripomorejo k dobremu delovanju žilnega sistema. Vitamini delujejo antioksidativno in preprečujejo nabiranje škodljivih oblog v žilah. Zadostna količina mineralov pomaga pri fizioloških procesih, ki se naravno odvijajo v našem telesu. V sadju in zelenjavi je veliko hranilnih snovi in nič praznih kalorij, kar pripomore tudi k izgubi povišane telesne teže, ki je pogosto pridružena pri razširjenih venah. Vsak obrok naj vsebuje velike količine sadja ali zelenjave. Flavonoidi, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi ščitijo žile pred obolenji.

Citrusi

Flavonoid hesperidin, ki ga najdemo v pomarančah, dokazano pripomore k zmanjšanju simptomov varikoznih ven. Poleg flavonoidov citrusi vsebujejo veliko vitamina C in vlaknin, ki ščitijo in učvrstijo žile.

Jagodičevje

Borovnice, robide in drugo jagodičevje vsebujejo zvrhano mero antioksidantov, ki zmanjšajo popuščanje žil in jih ščitijo pred škodljivimi vplivi prostih radikalov in drugih snovi, ki lahko sicer slabo vplivajo na steno žil.

Rdeča paprika

Paprike se prav tako kot grozdje glede na barvo razlikujejo po vsebnosti vitamina C in bioflavonoidov. Največ le teh vsebuje rdeča paprika, zato jo moramo pogosto vključevati v prehrano.

 

Jabolka

Pri nas zelo dostopen sadež je, pridelan na zdrav način, priporočljivo uživati vsaj enkrat dnevno. Za manjše razširjene vene oziroma pajkaste nevuse na koži uporabimo v jabolčni kis namočen kos vate, s katerim si večkrat dnevno zmasiramo prizadet predel.

Zelišča in začimbe

Kajenski poper, česen, čebula in ingver povečajo razgradnjo fibrina, ki je pri obolelih za varikoznimi venami zmanjšana. Z uživanjem teh začimb in zelišč pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek strdkov v žilah.

Grozdje

Grozdje je bogato s flavonoidi. Močnejša kot je barva grozdja, več flavonoidov vsebuje. Ekstrakt grozdnih pešk je prav tako poln flavonoidov in se uporablja za lajšanje težav z varikoznimi venami. Antioksidanti, ki se skrivajo v grozdju so dokazano učinkoviti v preprečevanju ateroskleroze, še ene izmed široko razširjenimi boleznimi žil.

Polnozrnata živila

Vlaknine zmanjšajo težave s prebavo, pripomorejo k lažjemu gibanju črevesja, kar zmanjša pritisk na žilje v nogah. Polnozrnati kosmiči, polnozrnate testenine, stročnice, leča in kokice naj bodo živila izbire, kadar nam primanjkuje energije.

Ajda

Izmed veliko vrst flavonoidov, se v ajdi nahaja rutin, ki ima veliko pozitivnih učinkov v telesu. Zmanjša tveganje za razpok kapilarnih sten, saj žile učvrsti in preprečuje nastajanje varic. Rutin deluje tudi proti tvorbi strdkov, zaradi česar v svojo prehrano pogosto vključimo ajdo.

Druga priporočila

Poleg prehrane skrbimo za splošno zdrav življenjski slog, kar vključuje zadostno gibanje, pitje zadostnih količin vode, dovolj spanca, izogibanje stresu in skrb za dobro počutje. Pijemo vsaj liter in pol vode ali nesladkanega čaja dnevno. Povijanje meč čez dan lahko koristi pri varikoznih venah nog, saj pomaga žilam ustvariti zadosten tlak, da lahko kri potuje navzgor proti srcu. Koristijo Kneippove kopeli, se pravi kopeli za noge izmenjaje s toplo in hladno vodo, ki naj bi jih izvajali dnevno. Obkladki se lahko polagajo na obolele dele nog nekajkrat čez dan, ponoči pa ob hujših simptomih in znakih koristi spanje z nogami dvignjenimi na blazino. Zadostne količine sonca, dihalne vaje in sprostitvene tehnike koristijo za razbremenitev in pripomorejo k boljšemu počutju.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Hadjbian E. How Alcohol Can Affect Your Varicose Veins. 23 Aug, 2015. Dostopno 14.9.2016 na spletnem naslovu: http://utahveins.com/relationship-alcohol-varicose-veins/

Težave s ščitnico

Zdravilna hrana ▪ jod ▪ vodna kreša ▪ morski sadeži ▪ ribe ▪ oreški ▪ polnozrnata živila ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ regrat

Škodliva hrana ▪ gluten ▪ sladkor ▪ prekomerna količina vlaknin ▪ soja ▪ zelje in druga zelenjava iz družine križnic ▪ veliko maščob ▪ natrij – kuhinjska sol ▪ kava ▪ alkohol

O ščitnici

Žleza ščitnica leži na vratu, pri odraslih tehta od 10 do 25 gramov in je sestavljena iz dveh med seboj povezanih delov. Celice ščitnice proizvajajo dva pomembna hormona, imenovana tiroksin in trijodtironin. Za proizvodnjo zadostne količine teh hormonov, moramo s prehrano zaužiti dovolj joda. Dnevna količina joda, ki naj bi ga po priporočilih Svetovne Zdravstvene Organizacije zaužili, je 150 do 200 mikrogramov. Jod, ki ga zaužijemo, se v telo absorbira preko prebavil. Najpogostejši motnji delovanja ščitnice sta hipotiroza in hipertiroza. Hipertiroza je sklop pojavov, ki so povezani s prekomernim izločanjem ščitničnih hormonov. Prekomerno delovanje ščitnice se kaže z različnimi odzivi tkiv in organov po celotnem telesu, saj ščitnični hormoni vplivajo na funkcije telesa. Hipotiroza je posledica funkcijskih ali strukturnih motenj, ki povzročijo nezadostno izdelovanje ščitničnih hormonov. Telo se trudi spodbuditi delovanje žleze, vendar ta ni sposobna izdelati zadostne količine hormonov. Težave s ščitnico zaradi pomanjkanja joda so redke, vendar jih ne gre zanemariti. Na nekaterih območjih po svetu je pojavnost teh težav med ljudmi od 5 do 6 odstotna.

Simptomi in znaki

Pri hipertirozi so oboleli nemirni, utrujeni, imajo nepravilno bitje srca, hujšajo kljub normalnemu ali povečanemu apetitu. Pridruženo je prekomerno potenje, tresenje in slabo prenašanje vročine. Koža je topla, vlažna, mehka, lasje so tanki in mehki ter izpadajo, nohti so lahko spremenjeni. Predvsem značilne so motnje srčne akcije, ki se kažejo kot pospešen in nereden utrip. Oboleli imajo lahko težave pri dviganju rok in hoji, so razdražljivi, slabo spijo, se težje koncentrirajo, lahko pa se na okolico odzivajo agresivno.

Pri hipotirozi se simptomi in znaki pojavijo šele kasneje v poteku bolezni, v začetnem stanju jo lahko odkrijejo po naključju. Oboleli so brez volje, prekomerno zaspani, utrujeni in pozabljivi. Telesna teža osebe s hipotirozo običajno narašča, jezik se odebeli, slabše prenašajo nizke temperature, pridruži pa se lahko tudi zaprtje in oteklost obraza ali drugih delov telesa. Koža je hladna, suha in zadebeljena. Bitje srca je normalno ali je frekvenca znižana, srčna funkcija je lahko oslabljena. Prav tako kot srčna funkcija je lahko oslabljena tudi funkcija pljuč. Oboleli imajo težave s spominom, zmanjšano motivacijo, koncentracijo in sposobnost racionalnega mišljenja. Lahko imajo znake depresije.

Vzroki

Glavni vzroki hipertiroze so motnje uravnavanja delovanja žleze ščitnice oziroma prekomerna stimulacija žleze, čezmerno izplavljanje shranjenih hormonov zaradi nepravilne zgradbe žleze, ali ne odzivanje žleze na regulacijo izločanja. Vzrok hipotiroze je lahko motnja v uravnavanju ščitnice ali avtoimunsko obolenje, lahko pa je vzrok nezadostnega delovanja ščitnice neznan in motnjo poimenujemo primarna hipotiroza. Testi funkcije ščitnice se izvajajo s pregledom krvi in ultrazvokom žleze.

Dieta

Prehrana pri težavah s ščitnico naj bi pomagala očistiti toksine iz telesa in skupaj z zadostno mero počitka pripomogla k lajšanju simptomov. Sadni sokovi, kot so sok pomaranče, jabolka, ananasa in grozdja so priporočljivi za uživanje vsaki dve do tri ure od osmih zjutraj do osme ure zvečer vsak dan pet dni zapored. Lahko se lotimo posta, v obdobju katerega uživamo navedene sokove. Post naj bi trajal pet dni. Po petih dneh posta v prehrano vključimo sadje in mleko, ki jih uživamo trikrat dnevno, med obroki naj bo pet ur razmaka. Dieta s sadjem in mlekom naj traja tri dni. Od sadja so primerna jabolka, ananas, grozdje papaja in drugo sočno sadje.

Polovica dnevno zaužite hrane naj bi bila sestavljena iz svežega sadja in zelenjave. Ogljikove hidrate je najbolje dobiti z uživanjem polnozrnatih živil in krompirja. Beljakovine dodamo v prehrano s siri, fižolom, grahom, lečo in oreški. Izogibamo se mesa.

Hrana, ki škoduje pri težavah s ščitnico

Gluten

Ena izmed beljakovin, ki jih najdemo v pšenici, ječmenu, rži in ovsu ter izdelkih iz teh žit, je imenovana gluten. Le ta lahko razdraži tanko črevo in ovira delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Kadar se ne moremo ali ne želimo izogniti glutenu, moramo izbrati polnozrnata živila, kar vključuje kruh, testenine in riž. Ta imajo večji delež vlaknin in ostalih snovi, ki dobro vplivajo na prebavni trakt. Zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice ne smemo jemati sočasno z živili, ki vsebujejo gluten oziroma veliko vlaknin.

Sladkor

Hipotiroidizem vpliva na zmanjšanje metabolizma, kar vpliva na celotno telo. To pomeni, da oboleli zlahka pridobivajo na telesni teži, v kolikor ne pazijo na kalorični vnos. S sladkorjem hitri vnesemo prevelike količine kalorij v telo, zato naj bi se izogibali dodajanju sladkorja k živilom in vsej sladki hrani. Količino dnevno zaužitega sladkorja moramo vsaj prepoloviti, če ne izločimo sladkorja iz prehrane popolnoma.

Prekomerna količina vlaknin

Zadostne vrednosti vlaknin v prehrani nam pomagajo pri prebavi, vendar lahko prekomerne količine povzročajo težave z zdravljenjem hipotiroidizma. Dnevne količine zaužitih vlaknin za odrasle naj ne bi presegale 35 gramov dnevno in naj ne bi bile manjše od 20 gramov dnevno. Vlaknine v večjih količinah se skrivajo v polnozrnatih živilih, zelenjavi, sadju, fižolu, grahu in ostalih stročnicah.

Soja

Prekomerne količine hormona estrogena lahko vplivajo na zmožnost učinkovite porabe ščitničnih hormonov. Soja je polna fitoestrogenov, ki lahko povečajo tveganje za nastane hipotiroidizma. Oboleli s hipotiroidizmom naj bi se uporabi soje v prehrani izogibali.

 Zelje in druga zelenjava iz družine križnic

Križnice, med katere spadajo brokoli, cvetača, belo in rdeče zelje, brstični ohrovt in kodravi ohrovt, lahko vplivajo na proizvajanje ščitničnih hormonov. To velja predvsem pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje joda. Presnova teh vrst zelenjave ima vpliv na absorpcijo joda s strani ščitnice, kar je osnovni proces, ki pripomore k normalnemu delovanju te žleze. Kuhanje zelenjave iz družine križnic načeloma zmanjša vpliv le teh na ščitnico. Na dan naj ne bi pojedli več kot 150g zelenjave iz te družine.

Veliko maščob

Maščobe spremenijo delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Prav tako lahko vplivajo na naravno proizvajanje ščitničnih hormonov. Priporoča se, da se izogibamo slabim maščobam, torej ocvrti hrani, maslu, majonezi, margarini in mastnim kosom oziroma delom mesa.

Natrij – kuhinjska sol

Hipotiroidizem poveča tveganje za visok krvni pritisk in previsoke vrednosti natrija v prehrani zato niso priporočljive. Dnevni vnos natrija naj bi bil maksimalno 1500miligramov.

 

Kava

Kofein blokira absorpcijo nadomestnih ščitničnih hormonov, kar pomeni, da zmanjšuje delovanje zdravil za ščitnico. Osebe, ki jemljejo zdravila v času pitja kave imajo neurejene vrednosti ščitničnih hormonov.

Alkohol

Uživanje alkohola vpliva na nivo ščitničnih hormonov v telesu in zmožnost ščitnice, da le te proizvaja. Ima toksični učinek na ščitnico in zmanjša učinek ščitničnih hormonov v telesu. Oboleli za boleznijo ščitnice se naj v popolnosti izognejo pitju alkohola.

Hrana, ki podpre delovanje oziroma zdravljenje bolezni ščitnice

Jod

Jod v prehrani je bistven za pravilno delovanje ščitnice. Živila, ki vsebujejo jod so šparglji, korenje, česen, čebula, oves, ananas, polnozrnati riž, paradižnik, vodna kreša in jagode.

 

Vodna kreša

Kreša je en izmed najbogatejših virov joda izmed vseh živil. Uživanje vodne kreše pripomore k urejanju funkcije ščitnice in preprečuje nastanek bolezni ščitnice. Iz kreše lahko izdelamo tudi mazilo, ki pomaga proti oteklinam povezanih s slabšim delovanjem ščitnice.

Morski sadeži

Školjke, alge in ostali morski sadeži so eni izmed najbogatejših naravnih virov joda. Priporoča se jih uživati vsaj enkrat tedensko, kadar imamo težave, ki bi lahko bile posledica nepravilnega delovanja ščitnice.

Ribe

Omega 3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, kot so losos, postrv, skuša, tuna in sardine, so odgovorne za pozitiven vpliv na naše zdravje. Nezdravljen hipotiroidizem lahko poveča tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj, saj se povečajo vrednosti LDL v krvi. Omega 3 pripomorejo k znižanju ravni LDL, zmanjšajo vnetje, podpirajo imunski sistem in znižajo tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj. Poleg omega 3 ribe vsebujejo veliko selena, ki prav tako pomaga zmanjševati vnetje.

Oreški

Oreški so dober vir selena, ki se večinoma shranjuje v ščitnici. Dodamo jih lahko k solatam ali jih uživamo samostojno. Brazilski oreški, makadamijevi oreški in lešniki vsebujejo še posebej visoke vrednosti tega minerala, ki podpira normalno delovanje ščitnice. Zaradi visoke vsebnosti maščob moramo paziti na vnos, kar se tiče brazilskih oreškov zadostujeta en ali dva dnevno, drugih oreškov pa moramo zaužiti približno za majhno pest, da zadostimo potrebam telesa po selenu.

Polnozrnata živila

Zaprtje pogosto spremlja hipotiroidizem. Težave s prebavo se lahko precej zmanjšajo ob uživanju polnozrnatih živil.

 

Sveže sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava ima nizko količino kalorij, vendar vsebuje visoko hranilno vrednost. Borovnice, češnje, sladki krompir in paprika vsebujejo še posebej visoke vrednosti antioksidantov, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčnih bolezni.

Regrat

Listi regrata so zelo priporočljivi za uživanje v obliki solat, če trpite za boleznimi ščitnice. Liste lahko pripravite tudi v kombinaciji z ghee maslom in topel pripravek polagate na otečene predele vsak dan v obdobju dveh tednov.

Druga priporočila

Dnevno oblaganje vratu s hladnim obkladkom za 20 do 30 minut se je izkazalo kot učinkovito pri lajšanju simptomov. Oboleli naj veliko počiva, se zmerno giblje, vendar naj z gibanjem ne pretirava. Kadar želimo povečati dnevno količino gibanja to storimo postopoma in počasi. Nikoli ne smemo izčrpati telesa, saj lahko to privede do zapletov. Potrebno je narediti vse, kar je v naši moči, da se izogibamo stresu in stresnim situacijam. S kajenjem je potrebno prenehati, saj so dokazali jasno povezavo med kajenjem in poslabšanjem simptomov bolezni ščitnice. Kajenje z ostalimi oblikami odvisnosti je lahko tudi dejavnik tveganja za nastanek težav s ščitnico.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Thompson D., Jones N. 9 Foods to avoid with hypothyroidism. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-avoid/#02

▪ Theobald M., Marcellin L. 7 Hypothyroidism-Friendly Foods to Add to Your Diet. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-eat/

Vročina

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ piščančja juha ▪ banane ▪ riž ▪ jabolka ▪ zeliščni čaji ▪ bazilika ▪ grško seno (smiljka, sabljasti triplat) ▪ kajenski poper

Škodliva hrana ▪ meso ▪ sladkarije ▪ hrana z veliko maščob ▪ procesirana hrana ▪ ocvrta hrana ▪ alkohol

Telesna temperatura je temperatura telesnega jedra, ki jo ureja poseben termoregulacijski center v možganih. Ta vzdržuje ravnotežje med tvorbo in porabo toplote. Toplota nastaja večinoma v mišicah in jetrih, izgubljamo pa jo povečini skozi kožo in pljuča. Pri odraslih med 18 in 40 leti, je povprečna telesna temperatura, ki jo izmerimo v ustih, zjutraj 36,8 stopinj Celzija. Med četrto in šesto uro popoldne se telesna temperatura pri istih osebah dvigne na povprečno vrednost 37,2 stopinje Celzija. Odstopanja za približno polovico stopinje navzgor ali navzdol so normalna. Kadar merimo temperaturo rektalno, je ta normalno nekje za polovico stopinje višja.

O povišani telesni temperaturi oziroma vročini govorimo, kadar je temperatura izmerjena v ustih zjutraj nad 37,2 stopinje Celzija in popoldan nad 37,7 stopinj Celzija. Ženske v rodnem obdobju imajo prva dva tedna menstruacijskega cikla nekoliko nižjo telesno temperaturo kot zadnja dva tedna, kar je posledica hormonskih sprememb med samim ciklom. Povišana telesna temperatura je normalna v dneh krvavitve.

Vročina je pogost pojav v vseh starostnih obdobjih. Najpogosteje je znak, da se telo bori z okužbo, te pa so po navadi nenevarne in se hitro pozdravijo. Najpogostejši mit, ki kroži med ljudmi je ta, da je potrebno vsako povišano temperaturo zbijati z zdravili. Temu ni tako. V primeru okužbe je povišana telesna temperatura v pomoč imunskemu sistemu, ki se bori proti mikrobom. Znano je namreč, da vročina pripomore k hitrejšemu nastajanju določenih celic, ki so potrebne za boj proti mikroorganizmom. V krvni sliki se zazna večje število belih krvnih celic, kadar imamo vročino. Le te so del imunskega sistema, zato je pomembno, da se ob okužbi izločajo v večjem številu. Kadar vročino zbijemo, ni povišanja števila belih krvnih celic, zato je pomembno, da je ne zbijamo prehitro. Zbijanje temperature je dovoljeno le, kadar ta traja zelo dolgo časa in je oseba zaradi vročine popolnoma nezmožna funkcionirati.

Simptomi in znaki

Vročina se največkrat začne z rahlim tresenjem, glavobolom in bolečinami po telesu. Opazimo povečano žejo in pomanjkanje energije. Pogosto se skupaj z vročino pojavijo splošno slabo počutje, nemoč v mišicah, utrujenost, povečano potenje, omotica, povišan srčni utrip, suhe ali razpokane ustnice in suha koža, slabša koncentracija in razdražljivost. Lahko sta pridružena slabost in bruhanje. V redkih primerih se lahko zgodi, da se temperatura dvigne prehitro ali na previsoko vrednost. Opažamo delirij oziroma zmedenost pri obolelem, stanje pa se le še slabša, saj temperatura ne upada. V teh primerih je nujno zbijanje telesne temperature, priporočljivo je čimprej obiskati svojega osebnega zdravnika.

Vzroki

Povišana telesna temperatura se lahko pojavi zaradi veliko različnih vzrokov. Najpogosteje spremlja okužbe z mikrobi in je pomembna zaradi pospešitve okrevanja. Lahko se pojavi tudi pri drugih stanjih, kot so razne kronične vnetne bolezni, na primer astma, akutno poslabšanje revmatske bolezni ali drugih avtoimunskih boleznih. Pogosto spremlja tudi nenadna poslabšanja rakavih bolezni.

Dieta

Vročinsko stanje je naravni obrambni mehanizem telesa. Prav zaradi tega moramo paziti, da telo podpremo v prizadevanju po ozdravitvi. En izmed načinov podpore imunskega sistema in ostalih zdravilnih procesov v telesu je zdrava prehrana. Za prehranjevanje izbiramo zdrava živila, brez gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, umetnih gnojil in ostalih sredstev, ki se uporabljajo pri pridelavi ter predelavi.

V primeru vročine pričnemo s postom, v obdobju katerega uživamo pomarančni sok pomešan z vodo. V kozarec mlačne vode stisnemo sok ene pomaranče in svežo mešanico pijemo čez dan na vsaki dve uri. Mešanica pomarančnega soka z vodo pripomore k povečanju energije, podpre imunski sistem in olajša ter pospeši okrevanje. Dnevno lahko izvajamo tudi klistir, saj se skozi prebavila izloča največ odpadnih snovi. Kljub temu, da se priporoča post, pa moramo poslušati svoje telo. Kadar imamo potrebo po hrani, naj ne bi stradali svojega telesa. Post torej izvedemo le, kadar nimamo teka. Po padcu temperature in zmanjšanju resnosti simptomov preidemo na dieto s sadjem. Na dieti s sadjem uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, hruške, pomaranče, ananas, breskve, melone ali druge vrste sadja. Dobro je, da na tej dieti uživamo več vrst sadja in ne le eno ali dve različni vrsti. V času diete pijemo nesladkano limonado ali vodo. Nato postopoma preidemo na dobro uravnoteženo prehrano, v kateri ne sme manjkati sadja in sveže ali le malo pokuhane zelenjave. Prehod naredimo približno po dveh dneh diete.

Hrana, ki poslabša vročinsko stanje

Meso

Prebava mesa vodi do proizvajanja velikih količin energije, saj se meso presnavlja dolgo časa. Predvsem to velja za rdeče meso, svinjino in govedino. Lažje prebavljive vrste mesa, kot so perutnina in ribe, niso škodljive v obdobju vročine.

Sladkarije

Sladkor je gorivo za celice, zaradi katerega le te hitreje proizvajajo energijo, ki se oddaja v obliki toplote. To pomeni, da prekomerno uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, ki jih v veliki meri najdemo v slaščicah in sladki hrani, škoduje organizmu, posebej v obdobju povišane telesne temperature.

Hrana z veliko maščob

Presnova maščob porabi zaloge določenih mikroelementov in snovi, ki jih potrebujemo za okrevanje. Prav tako nezdrave maščobe znižajo pH vrednost krvi in poslabšajo simptome vročine. Prebava maščob tvori velike količine toplote v telesu in tako dvigne telesno temperaturo.

Procesirana hrana

Aditivi, konzervansi in ostale škodljive snovi, ki jih najdemo v velikih količinah v procesiranih živilih, obremenjujejo prebavo in telo. Tako se energija porablja za presnovo teh kompleksnih živil, namesto, da bi se vsa usmerjala v premagovanje vročine.

Ocvrta hrana

Ocvrta živila ne vsebujejo nobenih hranilnih vrednosti, le prazne kalorije in veliko škodljivih maščob. Če se jim že tako zaradi škodljivosti ne izogibamo, se jim v obdobju vročine resnično moramo.

Alkohol

Alkohol zaustavi normalno fiziološko funkcioniranje telesa med vročino. Povzroča breme za metabolizem, ki se med vročino bori za zaustavitev okužbe.

 

Hrana, ki pripomore k hitrejšemu okrevanju

Sadje in zelenjava

Uživanje veliko sadja in zelenjave pripomore k hitrejšemu okrevanju. Izbiramo vrste, ki vsebujejo velik odstotek tekočin in vitamina C.

 

Piščančja juha

Poleg zagotavljanja zadostnega vnosa tekočin, s piščančjo juho zaužijemo tudi veliko hranil. Uživanje piščančje juhe pomaga zmanjšati simptome gripe in prehlada, kadar jo kombiniramo z zelenjavo pa postane dober vir antioksidantov, ki podprejo imunski sistem. Beljakovine, ki se nahajajo v piščančji juhi pripomorejo k hitrejšemu obnavljanju telesnih celic in s tem pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

Banane

Banane vsebujejo veliko energije, vlaknin in kalija. Kalij je še posebej zaželen v prehrani, kadar sočasno z vročino trpimo za drisko. V tem primeru se znižajo vrednosti tega minerala v telesu in ga je dobro nadomeščati. Najlažje to naredimo z uživanjem dveh banan dnevno.

Riž

Za energijo brez škodljivih dodatkov posezimo po rižu. Ta je že dolgo časa znan v tradicionalni medicini kot dobro živilo v primeru vročine. Ajurveda govori celo o tem, da riža naj ne bi uživali pozimi, saj v telesu deluje načeloma tako, da odvaja odvečno telesno temperaturo in jo torej znižuje.

Jabolka

V jabolkih se skrivajo velike količine vitamina C, vendar le, če so ta pridelana na zdrav način. Namreč jabolka so tudi ena izmed najbolj obdelanih sadežev, kar se tiče pesticidov in ostalih škodljivih snovi, kadar so pridelana na konvencionalen način. Sicer vsebujejo zdrava jabolka povečini celo več vitamina C kot konvencionalno pridelane limone.

Zeliščni čaji

Pitje velike količine tekočin je priporočljivo v primeru vročine, saj se zaradi povečanega potenja, uriniranja in velikih količin sluzi iz telesa izloča več tekočin kot običajno. Nadomeščanje tekočin je še posebej nujno, kadar sta pridruženi tudi driska ali bruhanje. V tem primeru bomo morali poseči tudi po oralnih rehidracijskih praških.

Bazilika

Listi bazilike so eno izmed najučinkovitejših domačih zeli za lajšanje vročine. Zdravilni pripravek naredimo tako, da 12 gramov listov bazilike damo v pol litra prekuhane vroče vode in jih pustimo stati od pet do deset minut. Poparek pijemo skupaj z mlekom, medom in ščepcem kardamoma.

Grško seno (smiljka, sabljasti triplat)

Čaj iz grškega sena je močan pripravek v boju proti vročini. Telo očisti toksinov in pomirja vnetje. Kadar se grško seno namoči v vodi, začne izločati gosto snov, ki ob stiku s sluzjo le to raztaplja in redči. Zaradi tega je še posebej primeren v primeru okužb.

Kajenski poper

Pekoča začimba, ki izhaja iz osrednje in južne Amerike se že več tisočletij uporablja v zdravilne namene. Lajša vnetje žrela, okužbe dihalnega sistema in niža telesno temperaturo. Poleg tega pripomore k izboljšanju prebave in vsebuje številne koristne snovi, kot je vitamin C in karoten. Z začimbo ni priporočljivo pretiravati, v primeru zelo povišane temperature, pa se mu moramo izogibati.

Druga priporočila

Na zatilje oziroma okrog glave lahko ovijemo mrzle obkladke, prav tako jih lahko položimo na druge dele telesa, kot so stegna ali meča. Mlačne kopeli se priporočajo pri višji temperaturi, kadar z obkladki ne zmoremo uravnavati vročine in le ta še naprej raste. V primeru hitrega porasta telesne temperature se lahko pri majhnih otrocih pojavijo vročinski krči. Vzrok temu je nezrel center za uravnavanje telesne temperature. Po študijah velja, da se nevarnost za vročinske krče ne zmanjša, če temperaturo zbijamo, saj vzrok ni povišana temperatura sama po sebi, temveč nenaden porast le te. Otroci zato naj ne bodo preveč oblečeni, kadar imajo vročino in ko ugotovimo, da vročina narašča, je dobro, da pripravimo mlačno kopel. Počitek je bistven, kadar prebolevamo vročino. Prav tako moramo redno zračiti prostor, v katerem se nahajamo in se vsaj enkrat dnevno za par minut dovolj oblečeni sprehoditi na svežem zraku. Če se lotimo hitrega zbijanja temperature smo si naredili medvedjo uslugo. Telo namreč v tem primeru ne preboli okužbe, temveč jo le zavremo. V primeru vročine zaradi kroničnih bolezni se za dodatna priporočila obrnite na svojega osebnega zdravnika.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ What to Eat When You Have Fever. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.newhealthguide.org/What-To-Eat-When-You-Have-A-Fever.html .

Astma

Zdravilna hrana ▪ kozje mleko ▪ med ▪ vitamin B6 ▪ selen ▪ sadje in zelenjava ▪ česen ▪ čebula

Škodliva hrana ▪ enostavni ogljikovi hidrati ▪ rafinirane maščobe ▪ živalske maščobe in meso ▪ riž ▪ banane ▪ kravje mleko in mlečni izdelki ▪ leča ▪ predelana živila ▪ kava

Osnovno o astmi

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, pri kateri pride do zoženja le teh in posledično do težav z dihanjem. Zoženje dihalnih poti je najbolj izraženo zgodaj zjutraj in lahko tekom dneva spontano popusti. Povečini so za sprostitev dihalnih poti potrebna zdravila, ki delujejo na mišice in jih sprostijo ter redčijo sluz in ji omogočajo lažji prehod navzven. Bolezen se začne zdraviti kmalu po diagnozi in zdravljenje se lahko nadaljuje do konca življenja. Astma se lahko sčasoma umiri ali popolnoma preneha, kar je odvisno od genetike in življenjskega sloga obolelega. Po oceni ima astmo približno deset odstotkov Slovencev.

Bolezen delimo na dve obliki. Pri alergijski astmi so vzročni dejavniki alergeni iz okolja, ki poslabšajo vnetje v dihalih. Ugotovitev točnega vzroka je pri tej obliki astme na mestu, saj se po izogibanju tem alergenov okolja simptomi astme povečini pomirijo. Izpostavljenost veliki koncentraciji alergenov lahko povzroči hudo ali celo smrtno poslabšanje astme. Oblika alergijske astme je tudi bolezen zaradi izpostavljenosti alergenom na delu, ki se imenuje poklicna astma.

Druga oblika astme je tako imenovana intrinzična oblika, pri kateri ne moremo ugotoviti direktnega vzroka oziroma alergena, saj je mehanizem nastanka le te nekoliko drugačen. Vnetje poteka pri obeh oblikah enako, stanje pa se poslabša, kadar imamo sočasno virusno obolenje, kot je na primer prehlad. Obe obliki astme se zdravita na enak način in z enakimi zdravili.

Simptomi in znaki

Pri astmi se pojavijo značilni simptomi in znaki, kateri so občutek težkega dihanja, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu, hlastanje za zrakom in druge težave z dihanjem. Dihalne poti so zožene zaradi nabiranja sluzi in spazma mišic v steni dihalnih poti. Pojavi se več težav s samim vdihom, kot izdihom, kar povezujejo s tem, da se ob vdihu mišice dihalnih poti krčijo, ob izdihu pa sprostijo. Oseba ima zaradi tega lahko občutek dušenja, kar lahko po dolgem obdobju težav vpliva tudi na psihično stanje obolelega. Težave se zvečer poslabšajo, predvsem pa so simptomi izraženi med spanjem, kar lahko vodi do pogostih zbujanj in s tem zaradi utrujenosti še poslabša splošno počutje obolelega.

Vzroki

Vzrok zoženja dihalnih poti pri alergijski astmi je preodzivnost na določen dražljaj ali skupino dražljajev iz okolja. To so lahko dim, vremenske spremembe, določena živila, zdravila, parfumi in ostale dražilne snovi, ki smo jim kot posamezniki izpostavljeni. Najpogostejši alergen je hišni prah, sledijo pa mu določene vrste cvetnega prahu, živalska dlaka, glive in insekti. Živila, ki pogosto povzročajo alergijsko astmo so pšenica, jajca, mleko, čokolada, grah, krompir in govedina. Pri nekaterih osebah je vzrok za astmo lahko čustvene narave. Ugotovili so namreč, da obstaja povezava med astmo in čustveno nestabilnostjo oziroma močno potrebo po ljubezni s strani staršev ali drugih oseb. Genetika prav tako igra pomembno vlogo, saj je pogostost pojavljanja astme pri otrocih staršev, ki oba trpita za astmo, kar 75 procentov. Dejavnik tveganja za nastop astme je nepravilna prehrana oziroma podhranjenost, kar strokovnjaki razlagajo s pomanjkanjem določenih hranil v telesu.

Dieta

Moderna medicina zna le lajšati simptome in ne pozna zdravila za astmo. S prehrano lahko stimuliramo slabšo funkcijo ekskretornih organov in pravilna prehrana pripomore k pospešenemu izločanju toksinov iz telesa. Tako lahko omilimo simptome bolezni, znani pa so tudi primeri oseb, ki so s pravilno prehrano svoje stanje ozdravile. Začetek prehranske podpore naj bi bil tri do pet dnevni post, v katerem uživamo le limonado z medom. Priporočajo se vsakodnevni klistirji, da pospešimo izločanje toksinov preko črevesja. Po tem nekajdnevnem postu lahko postopoma dodajamo druga živila v prehrano. Začnemo s sadjem, zelenjavo in sadnimi oziroma zelenjavnimi sokovi. Nato dodamo še ostala živila, ki pripomorejo k lajšanju simptomov in jih naštevamo spodaj. Druga možnost je, da po obdobju posta ostanemo še nekaj dni na sadni dieti, priporočeno je trajanje od pet do sedem dni. Izbiramo sadje, ki ne vsebuje škodljivih snovi, kot so pesticidi, umetna gnojila in druge snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi oziroma predelavi in shranjevanju sadja. Pravilna prehrana pri astmi vključuje omejeno količino enostavnih ogljikovih hidratov in nezdravih maščob, ki vodijo v zakisanost telesa. Zaželena so živila, ki v telesu delujejo bazično, kot so sadje, zelenjava, kalčki in semena. Izogibali naj bi se živilom, ki povzročajo odebelitev sluzi, kot so riž, sladkor, leča in smetana.

Hrana, ki škodi, ker poslabša simptome bolezni

Enostavni ogljikovi hidrati

Že večkrat smo omenili, da so enostavni ogljikovi hidrati težavni, saj povzročajo zakisanost telesa, ljudje pa jih dnevno uživamo resnično preveč. Med enostavne ogljikove hidrate prištevamo belo moko, sladkor, riž, krompir, in izdelke iz naštetih živil. Poleg tega, da so prisotni skoraj v vseh kupljenih jedeh, vsebujejo predelani ogljikovi hidrati še razne dodatke, ki dodatno obremenijo naše telo.

Rafinirane maščobe

Osebam z astmo se odsvetuje uživanje hrane bogate z rafiniranimi maščobami, saj je dokazano, da povzročajo povečanje vnetja v dihalnih poteh. Visoka vsebnost maščob v prehrani lahko vpliva tudi na zdravila, ki jih uporabljajo astmatiki, kot je albuterol (Ventolin).

Živalske maščobe in meso

Prehrana, ki vključuje veliko mesa, posebej vrste, ki vsebujejo povečan odstotek maščob, kot je govedina in svinjina, povzroča pogostejše napade astme in poslabša simptome. Za optimalno urejenost bolezni se zato priporoča vegetarijanska prehrana.

Riž

Napadi astme se lahko poslabšajo in pogosteje pojavljajo zaradi uživanja riža. Riž lahko tudi povzroči sam napad astme, zato ga še posebej izpostavljamo kot potencialno škodljivo živilo.

 

Banane

Prav tako kot riž in ostali enostavni ogljikovi hidrati lahko tudi banana poslabša napade astme. Vse dejavnike tveganja je zato najbolje izločiti iz prehrane in jih zelo postopoma dodajati nazaj v prehrano, da ugotovimo, ali vplivajo na našo bolezen.

Kravje mleko in mlečni izdelki

Kravje mleko vsebuje proteine in maščobe, ki lahko ob rednem uživanju spodbujajo nastajanje goste sluzi. To se sicer ne pokaže pri vseh obolelih za astmo, vendar so našli povezavo med pitjem kravjega mleka in poslabšanjem simptomov astme pri kar nekaj odstotkih obolelih za astmo. V primeru, da obstaja sum na slabšanje simptomov, je potrebno kravje mleko za nekaj časa odstraniti iz prehrane, da potrdimo povezavo.

Leča

Obstajajo poročanja o alergičnih reakcijah na lečo zato je potrebno biti še posebej pazljivi, kadar uživate to živilo in imate alergijski tip astme.

 

Predelana živila

V predelanih živilih se skriva mnogo snovi, ki lahko vodijo v poslabšanje simptomov astme. Le ta niso priporočljiva, veliko bolje je uživati doma pripravljene jedi, saj predelana živila slabo vplivajo na celotno zdravstveno stanje organizma.

Kava

Dokazano je, da kava sicer deluje podobno kot teofilin, ki je znan bronhodilatator, torej olajša dihanje, lahko tudi do štiri ure po zaužitju. Zakaj ga torej dajemo v skupino škodljivih živil? Zaradi dejstva, da slabo vpliva na celokupno zdravje organizma in dolgoročno slabo vpliva na simptome astme. Odločitev za uživanje pa je seveda v domeni vsakega posameznika.

Hrana, ki podpira organizem na poti do zdravja

Kozje mleko

Problematika proteinov v kravjem mleku je privedla do nasvetov za izločitev le tega iz prehrane astmatikov. Prav tako pa se je sočasno ugotovil pozitiven vpliv kozjega mleka na zdravje dihal. Kozje mleko ima manjše molekule proteinov in maščob kot kravje in se zato prebavi približno šestkrat prej. Medtem, ko se kravje mleko lahko prebavlja tudi do tri ure, se namreč kozje prebavi v nekje polovici ure. Povzroča veliko manj sluzi, kot kravje mleko, saj je vnetni odziv pri astmi ob pitju kozjega mleka zmanjšan.

Med

Med vsebuje mešanico eteričnih olj in sproščanje le teh pripomore k lažjemu in globljemu dihanju. Pomaga kadar med vonjamo, ga jemo ali ga pijemo raztopljenega v vodi, lahko pa tudi v kozjem mleku. Med naj bi bil dobro uležan, zato se priporoča uporaba leto dni starega medu.

Vitamin B6

Pred časom so našli povezavo med pomanjkanjem vitamina B6 in astmo. Zaužitje 50 miligramov tega vitamina dvakrat dnevno naj bi veliko pripomoglo k umiritvi simptomov, kar se kaže tudi na zmanjšanju piskanja v pljučih in pogostosti astmatičnih napadov.

Selen

Nizke vrednosti selena v telesu so dejavnik tveganja za razvoj astme in drugih kroničnih bolezni. Najpogosteje priporočena dnevna doza selena je 200 mikrogramov. Največ ga vsebujejo polnozrnata živila, ribe, meso in jajca.

Sadje in zelenjava

Ljudje, ki uživajo veliko sadja in zelenjave imajo manjše možnosti za nastanek astme. Ena izmed pozitivnih sestavin, ki poleg vitaminov in mineralov pripomorejo k izboljšanju simptomov, so rastlinski flavonoidi. Ti imajo močno antioksidativno delovanje in so zaželeni tudi pri drugih kroničnih boleznih.

Česen

Česen ima veliko pozitivnih lastnosti, ki se s pridom uporabljajo za lajšanje mnogo različnih zdravstvenih težav. Lajša tudi simptome astme in pomaga znižati možnost dodatnih okužb, ki so pri obolelih za astmo pogostejše. Uživamo ga toplo neobdelanega.

Čebula

Čebula se že stoletja uporablja za lajšanje simptomov astme. Deluje na zmanjšanje produkcije sluzi in redčenje le te. Deluje tudi na mišice v dihalnih poteh in povzroča njihovo sproščanje ter s tem olajša prehod zraka skozi pljuča.

Druga priporočila

Kadar se ugotovi, da katero koli živilo povzroča astmo, se ga je potrebno izogibati. Pomaga lahko gibanje na svežem zraku, pitje dovolj tekočin ter vsakodnevno izpostavljanje soncu vsaj 15 minut. S kajenjem je potrebno prenehati, saj vpliva na še večje zoženje dihalnih poti in lahko povzroča astmatične napade. Dihalne poti se sprostijo ob toplih večernih kopelih, v katere dodamo nekaj morske soli in eterična olja smreke oziroma bora. K lažjemu dihanju ponoči pripomorejo tudi borovi vršički, ki jih postavimo na nočno omarico. Joga pozna posebne vaje, ki jih izvajamo ob težavah z dihali oziroma so primerne posebej za astmatike. S temi vplivamo na dihala in so priporočene, da še lažje zadihamo.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Infant feeding and asthma prevention. Dostopno  12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.asthmahandbook.org.au/prevention/primary/infant-feeding.

▪ American thoracic society. High-fat meals a no-no for asthma patients. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-05/ats-hma051010.php

Prehla

Zdravilna hrana ▪ vitamin C ▪ česen in čebula ▪ jagodičevje ▪ piščančja juha ▪ jogurt ▪ žitarice ▪ ingver ▪ med ▪ kurkuma

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ bela moka ▪ rafinirane maščobe ▪ predelane mesnine ▪ sladkarije ▪ alkohol ▪ kava

Osnovno o prehladu

Vnetja zgornjih dihal so ena izmed najpogostejših obolenj. Pojavljajo se skozi vso leto, najpogosteje pa v prehodnem obdobju, se pravi jeseni in spomladi. Pogoj za nastanek prehladnega obolenja je slabša imunska odpornost, ki se pojavi, kadar je telo podvrženo določenim stresnim situacijam. Tako lahko razložimo, zakaj se več prehladov pojavlja, ko končamo kak pomemben projekt ali se po dolgem napornem obdobju naenkrat znajdemo v postelji. Tudi prehod iz toplega na hladno vreme in obratno predstavlja stres za telo. V tem času smo še posebej občutljivi na mikrobe iz okolja in pogosto ne moremo narediti veliko za to, da se izognemo obolenju.

Najpogostejši povzročitelji prehladnih obolenj so virusi. Tako je napačno razmišljati, da bomo pač uporabili antibiotik, če bo potrebno, saj se viroza z uporabo teh zdravil ne pozdravi. Za viroze ne poznamo zdravil, razen sledenja priporočilom ki dokazano pomagajo, kamor vključujemo tudi zdravo prehrano. Res je, da če vztrajamo predolgo brez potrebnih ukrepov, se lahko okužba zaplete, dodatno se pojavi še bakterijska infekcija in takrat pristanemo na antibiotiku, saj smo zamudili obdobje, ko bi se lahko pozdravili brez zdravil.

 

Simptomi in znaki

Simptome prehlada čutimo že veliko prej, preden se znajdemo v postelji. Kadar smo v stiku z lastnim telesom, hitro začnemo opažati povečano utrujenost, nepripravljenost za običajno opravila, težave s spanjem, napetost v predelu, kjer se »kuha« okužba, pomanjkanje sline, glavobol, nemoč v mišicah, boleč občutek v žrelu, zamašen nos, izcedek iz nosu, kašelj in druge simptome. Pri različnih osebah se začetni znaki prehlada lahko zelo razlikujejo med seboj, vendar pa se pri določeni osebi simptomi večinoma ponovijo ob naslednjem prehladu. To pomeni, da če se dobro opazujemo, zelo hitro zaznamo napoved prehladnega obolenja in se s takojšnjimi ukrepi lahko izognemo zapletom. Da je obolenje postalo zapleteno in se je najverjetneje pridružila tudi bakterijska okužba, vemo po dolgem poteku brez ozdravljenja, spremembi barve izcedka oziroma izpljunka, slabšem splošnem počutju in morda še višjo telesno temperaturo, kot smo jo imeli na začetku prehlada. V primeru, da nimamo dobrega občutka glede zdravljenja doma, obiščemo osebnega zdravnika.

Vzroki

Povzročitelji prehlada so najpogosteje virusi iz skupine respiratornih sincicijskih virusov (RSV). Pri večini odraslih ti virusi povzročajo prehlad, lahko so pa nevarni za nekatere skupine otrok, kot so dojenčki do tretjega meseca starosti, nedonošenčki, ter dojenčki s prirojeno napako srca ali pljuč. Težji potek okužbe se lahko pojavi tudi pri starejših od 65 let in ostalih odraslih z veliko kroničnimi boleznimi, med katerimi so za težji potek posebej dovzetni ljudje s kronično boleznijo pljuč. Ob daljšem poteku obolenja se lahko virusni pridruži tudi bakterijska okužba. Bakterije, ki nas v tem primeru napadejo, so pogosto tiste, ki jih tudi sicer najdemo v našem telesu in v času, ko smo zdravi, ne povzročajo težav. Ko je naš imunski sistem oslabljen, te bakterije dobijo priložnost, da povzročijo obolenje, saj se proti njim šibek organizem le stežka bori.

Dieta

Dober pregovor pravi, da prehlad, zdravljen z zdravili, traja teden dni, kadar ga ne zdravimo z zdravili, pa sam od sebe mine v sedmih dneh. Zdravila so sicer v redkih primerih potrebna, vendar praktično nikoli, kadar se pravočasno lotimo drugih ukrepov. Glavna podpora za zdravljenje prehlada je zdrava prehrana. Na začetku obolenja je dobro, da en do dva dni ne zaužijemo hrane. Takrat je tudi čas, ko nam po navadi hrana ne tekne, zato je dobro, da poslušamo svoje telo. Potrebno je paziti na zadostno količino popitih tekočin. Večkrat dnevno se priporoča popiti skodelico mlačne vode, v katero stisnemo limono in dodamo čajno žličko medu. Pri prehladu koristi tudi ananasov sok. Dvodnevnemu postu sledi dieta s sadjem, ki jo izvajamo tri dni. Za uživanje se priporoča jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas, breskve, melone ali katero koli drugo sočno sadje. Po petih dneh preidemo na prehrano, ki naj vključuje semena, oreške, žitarice, zelenjavo in sadje. Zadostiti moramo potrebam telesa po vitaminih in mineralih, ki jih v obdobju prehlada potrebujemo v večjih količinah, kot sicer.

Hrana, ki poslabša prehlad

Sladkor

Enostavni ogljikovi hidrati pripomorejo k nenadnemu dvigu krvnega sladkorja, kar je dober pogoj za dodatno razrast škodljivih bakterij v telesu.

 

Bela moka

Podobno kot prekomerne količine sladkorja, tudi bela moka podpira okužbo in se je moramo zaradi tega v največji možni meri izogibati. V prehrano jo lahko v zmernih količinah dodamo šele, kadar simptomi prehlada izzvenijo.

Rafinirane maščobe

Kadar smo prehlajeni se pH naše krvi giblje v mejnem območju kislega. To pomeni, da telo v tem obdobju teži k zakisanosti, ki jo lahko zlahka poslabšamo z uživanjem rafiniranih maščob. Namesto teh izberimo raje zdrave, hladno stiskane rastlinske maščobe.

Predelane mesnine

V mesnih izdelkih, ki so predelani, najdemo ogromno aditivov in drugih snovi, ki nam lahko kvečjemu škodijo, kot koristijo, kadar smo prehlajeni. Izognimo se torej uživanju hrenovk, klobas ali podobnih izdelkov in namesto tega uživajmo pusto perutninsko meso.

Sladkarije

V sladkarijah ni le sladkor, temveč tudi bela moka in koktajl škodljivih dodatkov, ki poleg trajnosti slaščic pripomorejo tudi k trajnosti našega prehlada. Izognimo se jim v velikem loku.

 

lkohol

Alkohol pripomore k zakisanosti telesa, privede do dehidracije in vpliva na zgoščevanje sluzi. To oteži prehod skozi dihalne poti, kar lahko ogrozi naše zdravljenje. Slabo vpliva tudi na prebavo in tako nima niti enega pozitivnega učinka v obdobju prehlada.

Kava

Kava je en izmed glavnih dejavnikov zakisanosti našega telesa. Zaradi zaviranja anti diuretičnega hormona pa pripomore tudi k večjemu izločanju tekočine iz telesa, kar vodi do dehidracije.

 

Hrana, ki pripomore k izboljšanju simptomov in znakov prehlada

Vitamin C

Glavni izmed vitaminov, ki naj bi jih zagotavljali telesu v obdobju prehlada, je vitamin C. Le ta ščiti pred nadaljnjimi okužbami in na naravni način spodbuja naš imunski sistem. Veliko ga vsebujejo citrusi, zelena listnata zelenjava, kalčki in sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje in druge vrste. Dnevna doza vitamina C, ki naj bi jo zaužili se giblje med 1000 in 2000mg.

Česen in čebula

Česen v kombinaciji s čebulo deluje antibakterijsko, saj vsebuje naravne snovi, ki zavirajo rast škodljivih bakterij na mestu vnetja. Snov, ki se skriva v česnu, se imenuje alicin in deluje ne le proti bakterijam, temveč tudi proti virusom. Kadar imamo vnetje v žrelu se dobro izkaže čebula, saj ob zaužitju tvori film na površini vnete sluznice in pripomore k celjenju le te. Česen in čebulo uživamo v sveži obliki samostojno ali kot dodatek k solati.

Jagodičevje

Jagodičevje vsebuje veliko vitaminov, med katerimi se skriva tudi vitamin C ter mineralov, ki jih potrebujemo za hitrejše okrevanje. Jagode, robide, maline, kosmulje, ribez, borovnice in drugo jagodičevje, ki ga lahko v sezoni najdemo, se priporoča uživati sveže. Kadar nimamo na voljo svežega sadja, lahko otajamo zamrznjeno, saj se po zamrznjenju v sadju ohrani približno sedemdeset odstotkov snovi, kar vključuje vitamine.

Piščančja juha

Juha iz piščančjega mesa pomiri vnetje sluznic in je lahka za prebavo. Vsebuje cistin, to je beljakovina, ki pomaga razredčiti sluz, kar pripomore k sprostitvi zamašenih dihalnih poti. Ena izmed sestavin piščančje juhe je tudi karnozin, ki ima sposobnost podpreti organizem celo v obdobju prebolevanja gripe.

Jogurt

Osemdeset odstotkov našega imunskega sistema se nahaja v črevesju. To je razlog, zakaj mlečni izdelki z bakterijskimi kulturami pripomorejo k izboljšanju že potekajočega prehlada. Bakterije v črevesju izločajo pomembne snovi, ki podprejo imunski sistem v borbi proti zunanjim mikrobom, zato jih moramo imeti v mislih, kadar želimo s prehrano podpreti telo v boju proti prehladu.

Žitarice

Po obdobju, ko nam ne tekne nobena vrsta hrane, lahko v prehrano dodamo žitarice. Te na enostaven in zdrav način telesu dovedejo energijo, pripomorejo pa tudi k izboljšanju prebave, kadar imamo pridružene prebavne motnje. Dobro je izbirati čim več polnozrnatih živil, saj te s številnimi snovmi in ovojnico, ki vsebuje veliko vlaknin, podprejo tudi dobre bakterije v našem črevesu.

Ingver

Začimba, ki je že leta znana kot dober borec proti okužbam, je ingver. Ta pripomore k hitrejšemu izločanju sluzi in deluje lokalno antimikrobno. Še večji učinek ima, kadar ga uživamo skupaj z medom.

Med

Kljub temu, da je med večinoma sestavljen iz sladkorjev, so ti neškodljivi za zdravje v obdobju prehlada. Med je eno izmed boljših živil, kadar se lotevamo boja s prehladom, saj obloži sluznice, redči sluz in pripomore k hitrejšemu celjenju okužbe.

Kurkuma

Kurkuma je razen svojega delovanja na srce močna tudi kadar gre za prehlad. S snovjo, ki je podobna tisti, ki jo najdemo v papriki – kurkumin, deluje v podporo imunskemu sistemu.

 

Druga priporočila

Kadar zbolimo, je dobro, da se okrevanja lotimo na zdrav način. Ta vključuje veliko počitka, pitja tekočin, zračenja sobe, v kateri se nahajamo in zdravo prehrano, o kateri ste si lahko veliko prebrali. Pitje tekočin je pomembno, da zadostimo potrebam telesa, ki se trudi ozdraveti z izločanjem več sluzi. Kadar imamo povišano temperaturo, se veliko tekočine izgublja tudi s potenjem. Splošnega pravila glede količine tekočin, ki jih dnevno potrebujemo v obdobju prehlada, ni. Dehidracija se pojavi hitro, najpogosteje jo opazimo tako, da opazujemo ustnice. Če so te suhe ali razpokane, je potrebno piti več tekočin.

Zračenje je vsaj toliko pomembno kot ostali načini za izboljšanje simptomov. Vsaj enkrat na dve uri naj bi na stežaj odprli okna in prostor deset minut zračili. Tako se zrak v prostoru zamenja, poleg zraka pa navzven potujejo tudi bacili, ki se nabirajo v njem. Ti se namreč največkrat prenašajo ravno po zraku. Počitek je pomemben, da se sprostimo in naspimo, saj se med spanjem telo regenerira nekaj krat hitreje kot sicer. Ležanje v postelji je tako neizogibno, če želimo kar najhitreje ozdraveti. Kadar zaradi obveznosti zanemarjamo počitek se lahko kaj hitro znajdemo na antibiotikih zaradi dodatne bakterijske okužbe in si podaljšamo zdravljenje.

Bolezen poslabšajo vplivi iz okolja, kot so dim, smog in kajenje. Tako je potrebno v obdobju prehlada s kajenjem prenehati in se vsakodnevno sprehajati na svežem zraku, vsaj pol ure dnevno.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Souper broth! An old wives’ tale? No, chicken soup really CAN fight a cold, say scientists. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.dailymail.co.uk/health/article-2252167/Souper-broth-An-old-wives-tale-No-chicken-soup-really-CAN-fight-cold-say-scientists.html#ixzz4K1unNnPW .

 ▪ Ginger-Turmeric Cold & Flu Elixir. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://freshly-grown.com/ginger-turmeric-cold-flu-elixir/ .

Podhranjenost

Zdravilna hrana ▪ vitamin D ▪ vitamin B6 ▪ kalcij ▪ magnezij ▪ rastlinska olja ▪ oreški ▪ sadje ▪ mleko in mlečni izdelki

Škodliva hrana ▪ ocvrta hrana ▪ bela moka in sladkor ▪ predelana živila ▪ vnaprej pripravljene solate ▪ kava in pravi čaj ▪ alkohol

Podhranjenost je vedno večji problem v svetu, ki se opaža ne le pri vse več starostnikih, temveč tudi mladostnikih, pojavi pa se lahko v kateri koli starostni skupini. Pomanjkanje hranil in pomembnih mikroelementov vpliva na osnovne fiziološke procese v telesu, zato je vzrok številnih bolezenskih procesov. V poplavi informacij glede debelosti oziroma prevelike telesne teže in nasvetih, kako znižati težo, se kaj hitro izgubimo. Izgleda, kot da se prav nihče ne obremenjuje s prenizko telesno težo, čeprav lahko le ta predstavlja včasih celo večje težave, kot debelost.

Podhranjenost se lahko kaže v dveh oblikah. Ena izmed teh je pretežno pomanjkanje hranil, ki rezultira v prenizki telesni teži. Druga izmed dveh oblik je pomanjkanje osnovnih mikroelementov, ki kljub zadostni telesni teži vodi v razvoj različnih bolezenskih stanj. Prenizka telesna teža je relativna in se določa za vsakega posameznika posebej, glede na njegovo idealno telesno težo. Pri izračunu idealne telesne teže se upošteva telesna konstitucija, telesna višina in spol. Velja, da ima posameznik zmerno prenizko telesno težo, kadar se le ta nahaja med dvajset in deset procenti nižjo vrednostjo od idealne telesne teže. Hudo znižana telesna teža je več kot dvajset odstotkov nižja od idealne telesne teže. Podhranjenost zaradi prenizke telesne teže je resen zdravstveni problem, največ posameznikov s prenizko telesno težo je med starostniki in mladostnicami.

 

Simptomi in znaki

Pri podhranjenosti zaradi prenizke telesne teže se lahko že zgodaj pojavijo omotica, šibkost v mišicah in fizična slabost ter slabša odpornost na okužbe. Kasnejši zapleti, ki ne nastanejo takoj, so srčno žilne bolezni, krvavitve v možganih, vnetje ledvic in bolezni dihal, kot je pljučnica. Še izraziteje morajo na optimalno telesno težo paziti nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, ki pri prenizki telesni teži pogosto potrebujejo tudi prehranske dodatke.

Vzroki                    

Glavni vzrok prenizke telesne teže pri starostnikih je premajhen kalorični vnos. Starostniki zaužijejo premalo kalorij zaradi znižanega občutka lakote ali različnih bolezenskih stanj oziroma kroničnih bolezni. Prenizka telesna teža, ki se pojavi pri mladostnikih, med katerimi izstopajo najstnice, je posledica idealov družbe. Najstnice, ki začenjajo iskati svojo vlogo v družbi, se želijo zavestno ali podzavestno prilagoditi idealom, kar naj bi vodilo do višje samozavesti. Najpogostejši bolezni, ki se pojavita, sta anoreksija in bulimija. Pri slednji ne gre nujno za znižano telesno težo, ta je lahko normalna. Pojavijo pa se pomanjkanja hranil in nekatera bolezenska stanja, ki vodijo v drugačne vrste zapletov. Poskusi, da bi pridobile na samozavesti, se za najstnice povečini ne iztečejo dobro. Težava namreč ni v močni želji po hujšanju temveč leži razlog v ne sprejemanju lastnega telesa. S tem v mislih se moramo težav pri mladostnicah lotevati ne le s pravilno prehrano, temveč tudi na psihični ravni. Pomanjkanje mikrohranil je druga oblika podhranjenosti, ki povzroča številne zaplete, katere zlahka spregledamo. Povzročena je predvsem z enolično, predelano in pretirano toplotno obdelano hrano, ki je kalorično prazna, s prenizko vrednostjo vitaminov in ostalih pomembnih hranil, ki naj bi jih uživali v izogib zdravstvenim zapletom. Tudi pojavnost raka je povezana z znižano telesno težo, le ta pa lahko vpliva na nastanek te bolezni, ali je z njo povzročena. 

Dieta

Prehrana ima pri podhranjenosti pomembno vlogo. Ni pomembno le, da zadostimo osnovnim dnevnim kaloričnim potrebam telesa, temveč tudi, da izbiramo hranila, ki vsebujejo za nas pomembne snovi. Kljub morebitnim težavam zaradi prenizke telesne teže, naj se oseba izogiba prenajedanju. Telesna teža se lahko povrne na normalno raven brez pretiravanja s količino energije iz hrane, saj je pomembno, da je pojemo le nekaj več, kot je dnevno porabimo. Bolje je, da jemo pogosto in takrat majhne količine hranljivih živil. Priporočajo se tri malice dnevno med glavnimi obroki, ki naj bodo zajtrk, kosilo in večerja. Vodo naj bi uživali po ure pred oziroma pol ure po jedi, da poskrbimo za normalno nasičenost prebavnih sokov. Če se podamo na nivo izračunov kalorij, naj bi za pridobivanje telesne teže dnevno zaužili približno 500 kcal več, kot jih porabimo. Dnevna poraba kalorij je odvisna od življenjskega sloga in dela, ki ga opravljamo in se lahko enostavno izračuna s pomočjo formul, ki jih najdemo na spletu.

Hrana, ki škoduje ob znani podhranjenosti telesa

Ocvrta hrana

Slabe maščobe nastajajo ob cvrtju živil. Te sicer pripomorejo k nabiranju telesne teže, vendar pa ne pripomorejo k napolnitvi zalog vitaminov in mineralov v telesu. Kvečjemu vodijo v porabo le teh, saj se pri presnovi porabljajo velike količine antioksidantov, ki jih potrebujemo za druge procese v organizmu.

Bela moka in sladkor

Standardni škodljivi enostavni ogljikovi hidrati tudi v primeru podhranjenosti naredijo več škode, kot koristi. Sicer pripomorejo k nabiranju telesne teže, vendar gre to na račun zdravja. Prav tako povzročajo zakisanost telesa, ki je lahko podlaga številnim drugim bolezenskim stanjem.

Predelana živila

Energetska bomba na račun zdravja so tudi predelana živila. Vnaprej pripravljene jedi in razni prigrizki, ki jih lahko kupimo, odpremo in pojemo, so polni konzervansov in dodatkov za ohranjanje časa trajanja le teh. Posegajmo raje po zdravi, doma skuhani hrani, kateri ni potrebno dodajati snovi za vzdrževanje trajnosti.

Vnaprej pripravljene solate

Vnaprej pripravljene solate so lahko mamljiva malica, vendar moramo vedeti, da se v vodi topni vitamini iz zelenjave hitro izločijo ter izgubijo svojo vrednost. Posebej pri procesu pranja je potrebno paziti, da operemo cele liste zelenjave in jih šele potem narežemo na koščke, saj jih sicer z odvečno vodo splaknemo v odtok. V vodi topni vitamini so med drugim vitamini skupine B.

Kava in pravi čaj

Kofein in tein vodita v dehidracijo in povzročata zakisanost telesa, nervoznost in nespečnost. Vse našteto poslabša psihično in fizično zdravje, zaradi česar se moramo uživanju kofeina in teina izogibati.

Alkohol

Čeprav vsebuje veliko energije, je alkohol slaba izbira, kadar se borimo s podhranjenostjo. Ne le, da vpliva na znižanje nivoja vitaminov skupine B in drugih mikroelementov, vodi tudi v dehidracijo, kar še dodatno slabo vpliva na zdravje telesa.

Hrana, ki podpre organizem in mu pomaga do optimalne prehranjenosti

Vitamin D

Najboljši viri vitamina D so mleko, jetra in ribje olje. Poleg živil lahko vitamin D dobimo z izpostavljanjem soncu. Neaktivna oblika tega vitamina se v aktivno spreminja po prehodu skozi ledvice, zato je delovanje ledvic pomembno. Pri boleznih, ki prizadenejo delovanje ledvic je morda potrebno razmišljati o nadomeščanju D vitamina.

Vitamin B6

Prenizek kalorični vnos lahko vodi v pomanjkanje vitaminov skupine B. To lahko povzroča ostale spremembe v telesu, kot je nezadostno proizvajanje želodčne kisline, kar še dodatno obremeni prebavo. Želodčna kislina je odgovorna za presnovo živil ter absorpcijo hranljivih snovi, vitaminov in mineralov. Pomembno je, da skrbimo za zadosten vnos vitaminov skupine B, predvsem vitamina B6. B vitamini se nahajajo v polnozrnatih žitaricah in kosmičih, melasi, oreških, soji, jajcih in maslu.

Kalcij

Iz prehrane dobimo kalcij z uživanjem mleka, jogurta in ostalih mlečnih izdelkov. Kalcij se nahaja tudi v zelenjavi in sadju, vendar ga je iz živalskih virov nekoliko lažje absorbirati. Viri kalcija so od zelenjave špinača, pesa in ostale korenovke, vodna kreša, listi rdeče pese, kitajsko zelje, por, muškatna buča, brokoli, zelena, peteršilj, zelena listnata solata, korenje in tudi druge vrste zelenjave, ki vsebujejo sicer male količine tega minerala. Od sadja so viri kalcija pomaranče, kiviji, limete, klementine, robide, limone, maline, grenivke, papaja, guava in jagoda. Nekaj ga lahko dobimo z uživanjem gob, soje, polnozrnatih živil in jajc.

Magnezij

Ta pomemben mineral lahko pridobimo iz zelene listnate zelenjave, to je špinače, peteršilja, korenastega peteršilja, radiča in listov rdeče pese. Te vrste vsebujejo velik procent magnezija glede na ostale vrste zelenjave. Najbolje je, da jih uživamo v obliki solat ali le blago pokuhane in ne pretirano toplotno ali kako drugače obdelanih, saj tako izgubijo hranilno vrednost.

Rastlinska olja

Olja, pridobljena iz rastlin so bogat vir esencialnih maščobnih kislin in vitamina E. Izbiramo olja iz ekološke pridelave, hladno stiskana in nerafinirana, saj imajo ta višjo hranilno vrednost.

 

Oreški

Zaradi visoke hranilne in energetske vrednosti so oreški primerni za malico. Če želimo v dnevno bilanco vnesti nekaj več zdravih maščob, jih uživajmo vsaj enkrat dnevno, samostojno ali kot dodatek drugim jedem.

Sadje

Sadje je bogato z zdravimi ogljikovimi hidrati, ki ne praznijo, temveč polnijo zaloge mineralov in vitaminov v telesu. Izbiramo energijsko bogato sadje, kot so na primer banane, fige, datlji, avokado, jabolka, hruške in druge vrste.

Mleko in mlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki so dober vir beljakovin, ki jih potrebujemo za izgradnjo mišic. Beljakovine so poleg ogljikovih hidratov in maščob pomemben vir energije in naj bi jih uživali v zadostni meri, sestavljale naj bi petnajst do dvajset odstotkov dnevne prehrane.

Druga priporočila

Napetost in stres pomembno prispevata k porabi kalorij. Pri napetosti se napnejo mišice in te porabijo pretežni del dnevne energije, ki naj bi pokrila potrebe za osnovne fiziološke procese. Izogibanje stresu je zato velikega pomena, k čemur lahko pripomorejo sprostitvene tehnike. Izogibati se je potrebno tudi kajenju, saj le to ustavlja fiziološke procese v telesu in vodi v zakisanost telesa ter je dobra podlaga za razvoj rakavih obolenj.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Pripomoček za računanje BMI in dnevno porabljenih kalorij. Dostopno 9.9.2016 na spletu: http://nutritiondata.self.com/tools/calories-burned.

▪ Galgani J, Ravussin E. Energy metabolism, fuel selection and body weight regulation. Int J Obes (Lond). 2008 Dec; 32(Suppl 7): S109–S119.

Stres

Zdravilna hrana ▪ vitamini A ▪ vitamini B ▪ kalcij ▪ kalij ▪ magnezij ▪ jogurt in pinjenec ▪ melasa ▪ kalčki

Škodliva hrana ▪ bela moka ▪ sladkor ▪ meso v prevelikih količinah ▪ pekoča hrana ▪ sol v prekomernih količinah ▪ kofein ▪ alkohol

Praktično ni človeka, ki se ne bi občasno spopadal s stresom. Za nekatere so obdobja stresa že toliko pogosta, da se nanje navadijo in le stežka najdejo čas za sprostitev. Mnogi ljudje mislijo, da je stres nekako normalen in je pač del življenja. Vendar to mišljenje odraža naravnanost človeka na prilagajanje situacijam, tudi če te niso v sozvočju s tem, kar si sami želimo. Stres se pojavi šele, ko pridemo v situacijo, za katero se realno nismo odločili sami. Teh je lahko v modernem svetu seveda veliko, vendar so vsekakor v odvisnosti s tem, kako vsakodnevno delujemo.

Izraz stres je povzet iz fizike oziroma mehanike in predstavlja sposobnost prenašati velike količine napora oziroma mehaničnih sil. Ta definicija sicer zveni tako, da si jo lahko predstavljamo na več različnih načinov, tudi tako, da čim več kot prenesemo obremenitev, tem boljši smo. To je nekako postalo celo prepričanje v družbi, saj smo bolj uspešni, bolj napredni, bolj eno in bolj drugo, kadar imamo »trdo kožo« ki vse prenese. Vprašati pa se moramo pomembno vprašanje. Namreč koliko življenj bomo živeli in kako kvalitetno bo to eno, ki ga imamo na voljo? Tudi če verjamete v reinkarnacijo, se najbrž strinjamo, da je živeti neuglašeno življenje popolnoma brez smisla.

Reakcij na stres je veliko in vsak se po svoje odziva na preobremenjenost. Pri sebi je potrebno najti vzroke za to, da smo pod stresom in razmisliti, kaj lahko naredimo v sami situaciji ali izven nje, da se bomo počutili bolje.

Znaki, da nas premaguje stres in bolezenski simptomi

V vsem tempu, ki nas sili v funkcioniranje na deset tisoč obratih, se le redko vprašamo ali smo pod stresom. Za odgovor na to vprašanje si moramo najprej razjasniti znake in simptome, ki se pojavijo, kadar smo pod prevelikim pritiskom. Reakcije telesa na stres so posledica fizioloških procesov. Možgani in celotni živčni sistem postanejo prekomerno aktivni, sredi samega stresnega dogajanja se razširijo zenice, upočasni se prebava, v mišicah se poviša napetost in srce hitreje ter močneje črpa kri po telesu. Med samim stresnim dogajanjem se spremeni tudi hormonska slika, hormoni, kot je na primer adrenalin, se sprostijo v krvni obtok, kar sproži sproščanje glukoze iz jeter in poveča potenje. Vse naštete spremembe so posledica tako imenovane boj ali beg reakcije, ki je načeloma naravni obrambni mehanizem. Ta reakcija nas brani pred nevarnostjo. V davnih časih, na primer, je pomagala našim prednikom ubežati pred kakšnim plenilcem. Dandanes, ko so se življenjske razmere spremenile, naj bi ljudje zaživeli manj stresno, bolj izpopolnjujoče življenje, vendar se po navadi dogaja ravno obratno.

Vzroki za stres

Kaj je vzrok, da tako pogosto zapademo v boj ali beg reakcijo? Vzrokov je več, razlikujejo se od človeka do človeka. Najpogostejši razlogi, da ljudje zapademo v stres pa so sledeči: naporen odnos z nadrejenim ali podrejenim, otroki ali partnerjem, zastoji v prometu in sama vožnja, predolgi delovni čas ali brezposelnost, preveč ali premalo denarja, dolgotrajno rutinsko delo ter strah pred prihodnostjo. Kar je skupnega vsem vzrokom je to, ugotavljajo strokovnjaki, da so dejansko le stresni dejavniki. Vzrok leži globlje v nas in je povezan s potlačevanjem lastnih čustev. Družba namreč zahteva funkcioniranje posameznika na določenem nivoju, ob tem pa nas v otroštvu pozabi naučiti nečesa najpomembnejšega – biti v stiku s samim sabo. Stres lahko vzamemo kot rdeči alarm, da morda želimo kakšno situacijo prilagoditi ali spremeniti, da bo bolj ustrezala temu, kar želimo sami. Ob vsem tem pa moramo paziti tudi na zdravje fizičnega telesa, kar med drugim storimo tudi z zdravo prehrano.

Dieta

Prehrana podpre organizem v boju s stresom, s pravilnim prehranjevanjem lahko preprečimo ali pripomoremo k ozdravitvi s stresom povzročenih bolezni. Optimalna dieta v boju proti stresu je sestavljena iz zadostnih količin semen, oreškov in raznovrstnih žitaric, zelenjave, sadja in mlečnih izdelkov. Pomaga lahko, da škodljiva olja zamenjamo za bolj zdrava in uživamo žličko medu na dan. V stresnem obdobju se ne lotevamo diet, ki zahtevajo uživanje enolične prehrane. Kadar kljub zdravi prehrani ugotovimo, da na primanjkuje določenih mikroelementov, premislimo o uporabi naravnih prehranskih dodatkov.

Hrana, ki škoduje

Bela moka

Enostavni ogljikovi hidrati imajo nizek glikemični indeks. To pomeni, da se v telesu hitro absorbirajo, čemur sledi hiter dvig krvnega sladkorja. Po nenadnem dvigu le tega, ki je za telo na nek način šok, sledi nov šok, povzročen z nenadnim padcem krvnega sladkorja. Nihanja glukoze v krvi preprečimo, če namesto bele moke uživamo živila iz polnozrnate moke.

Sladkor

Velike količine zaužitega sladkorja vodijo v neurejenost nivoja krvnega sladkorja, debelost in so dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Sladkor v telesu povzroči stres, saj se spremeni izločanje inzulina iz trebušne slinavke, kar negativno vpliva na naše zdravje.

Meso v prevelikih količinah

Prevelike količine mesa so tesno povezane s pojavnostjo srčno žilnih obolenj in raka. Praktično vsi vsejedci uživajo prevelike količine mesa, ki je v starih časih veljalo bolj kot živilo za praznični čas. Za uživanje se priporoča pusto meso, pripravljeno brez škodljivih maščob in pogostost uživanja od dva do maksimalno tri krat tedensko.

Pekoča hrana

Velikokrat se po uživanju pekočih živil pojavijo težave z želodcem. Vsebina lahko tudi zahaja v požiralnik in zaradi nadraženosti sluznice povzroča pekočo bolečino za prsnico. V obdobju stresa je sluznica prebavil, predvsem želodca, bolj občutljiva, zato se izogibajmo pekočih jedi.

Sol v prekomernih količinah

Preveliko dodajanje soli v jedi je dejavnik tveganja za povišan krvni tlak ter srčne bolezni. Srce je ob povišanem tlaku bolj obremenjeno, v obdobju stresa je zato potrebno paziti na normalne količine soli v prehrani, ali celo zmanjšati uživanje le te.

Kofein

Kava in nekatere gazirane pijače vsebujejo velike količine kofeina, prav tako se ta skriva v raznih energijskih pijačah. Že dolgo je znano, da kofein povzroča nervoznost, palpitacije oziroma nepravilno bitje srca.

Alkohol

Pogosto pitje alkohola izprazni zaloge vitaminov iz telesa, predvsem vitamine iz skupine B. B vitamini skrbijo za normalno delovanje živčevja in so torej v telesu zaželeni, predvsem v obdobjih stresa.

Hrana, ki podpre organizem v boju s stresom – mikroelementi

Vitamini A

Vitamin A se skriva v zeleni in rumeni zelenjavi. Ima antioksidativne lastnosti in tako skrbi za optimalno obnavljanje telesnih celic ter znižuje vplive škodljivih molekul na telo.

 

Vitamini B

Dobri viri vitaminov skupine B so indijski oreški, zelena listnata zelenjava, kvas, kalčki in banane. Iščemo predvsem živila z veliko pantotenske kisline (vitamin B5), saj ta deluje na nadledvične žleze in imunski sistem. Zadostne količine tega vitamina skupaj z zadostnimi količinami vitamina A preprečujejo pojav bolezni, ki so povzročene s stresom.

Kalcij

Normalen nivo kalcija pripomore k zmanjšanju napetosti. Pomanjkanje tega minerala vodi v povečanje nervoznosti in napetosti. Kalcij pridobimo s prehrano z uživanjem jajc, mlečnih izdelkov, mandljev in soje.

Kalij

Nezadostne količine kalija v telesu lahko poslabšajo našo sposobnost, da se borimo s stresom. Pomanjkanje kalija v prehrani je redko, vendar večja verjetnost, da je prisotno ob uživanju nezdrave prehrane. Kaže se lahko z znižanim krvnim sladkorjem, omotico, nespečnostjo in občutkom kratke sape. Dobri viri kalija so oreški in polnozrnata živila, nahaja pa se tudi v zelenjavi.

Magnezij

Za preprečevanje srčnih bolezni in zmanjševanje nezdravih vplivov stresa je nujno, da uživamo dovolj magnezija. Ta pripomore k zmanjšanju razdražljivosti, vzdraženosti našega živčevja in preprečuje pojav duševnih bolezni. Poleg tega poveča absorpcijo kalcija in kalija. Najdemo da v večini vrst sadja, zelenjavi, semenih, suhih datljih in slivah.

Jogurt in pinjenec

Potrebe po urejeni flori v prebavilih so v stresnem tempu življenja povišane. Pomaga nam lahko uživanje jogurta in pinjenca, ki vsebujeta nekatere za nas ključne bakterijske kulture in ostale snovi, ki podprejo imunski sistem našega organizma. Poleg podpore dobrih bakterij v prebavilih, z jogurtom uživamo tudi vitamine A, D in B, ki jih vsebuje.

Melasa

Melasa vsebuje železo in vse zgoraj naštete mikroelemente, ki se priporočajo za uživanje v obdobjih povečanega stresa. Ena čajna žlička na dan zadosti skoraj četrtini vseh telesnih potreb po teh mineralih. Uživanje melase se priporoča predvsem, kadar imamo dokazano slabokrvnost. Več kot žlička na dan ni priporočljiva, saj lahko privede do težav s prebavo, kot je na primer zaprtje.

Kalčki

Že zgoraj smo omenjali kalčke, ki se v prehrani absolutno svetujejo, kadar se spopadamo s stresom in tudi sicer. Kalčki so bogat vir kalcija, poleg tega pomagajo zmanjšati simptome pridruženih stanj, kot so migrena, nespečnost in krči v obdobju menstruacije.

Druga priporočila za premagovanje stresa

Kajenje ni priporočljivo, saj vdihovanje cigaretnega dima povzroča napetost, razdražljivost in nespečnost.  Prav tako je kajenje dejavnik tveganja za večino vrst raka. Redno ukvarjanje s športom ščiti pred boleznimi, ki so povezane s stresom in skrbi za zdravje fizičnega telesa. Med telesno dejavnostjo se miselno sprostimo, pomembno pa je, da z njo ne pretiravamo, saj lahko sicer povzročimo utrujenost in pomanjkanje določenih hranil v telesu, kar poslabša začetno stanje. Prav toliko, kot je pomembna fizična dejavnost je pomemben tudi zadosten počitek. Čas za dejavnosti si moramo dobro organizirati, prav tako pa poskrbeti za zadostno količino spanca in sprostitvenih dejavnosti. Kombinacija fizično napornih športov s sprostitvenimi tehnikami, kot je na primer joga, tai chi, qigong, meditacija, lahko deluje optimalno. Poleg naštetih priporočil pomislite, kako lahko poenostavite obveznosti dneva, čemu se lahko odpoveste, katera opravila združite, kje optimizirate čas, da vam ne bo vsak dan predstavljal neznosnega napora. Kadar preveč stvari jemljete nase, poskusite najti koga, ki vam lahko pomaga pri opravkih.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Global status report on noncommunicable diseases 2014. Dostopno 9.9.2016 na spletu: http://www.who.int/nmh/publications/ncd-status-report-2014/en/

▪ IARC Monographs evaluate consumption of red meat and processed meat. Dostopno 9.9.2016 na spletu: https://www.iarc.fr/en/mediacentre/pr/2015/pdfs/pr240_E.pdf

Alergije

Zdravilna hrana ▪ C vitamin ▪ vitamini skupine B ▪ vitamin E

Škodliva hrana ▪ mleko in mlečni izdelki ▪ oreščki ▪ jagode ▪ jajca ▪ žitarice ▪ ribe in morska hrana ▪ čokolada ▪ zelje ▪ krompir ▪ paradižnik ▪ aditivi in konzervansi

V smislu prekomernega odziva na dražljaj iz zunanjega okolja poznamo dva različna načina. Eden izmed teh je preobčutljivost, drugi pa alergija. Preobčutljivost na določen dejavnik iz okolja so lahko na primer prebavne motnje ob zaužitju mleka v primeru preobčutljivosti na laktozo oziroma laktozne intolerance. Kadar se pogovarjamo o alergiji, je odziv telesa veliko burnejši, kot pri preobčutljivosti. V pogovornem jeziku velikokrat poimenujemo alergija vse odzive na določeno snov iz okolja, ne glede na to, ali gre za blago ali hudo reakcijo.  

Simptomi in znaki

V sklopu alergije se odzove predvsem imunski sistem, kar privede do različnih simptomov in znakov po celotnem telesu. Nenadni odziv poteka zelo hitro in s številnimi simptomi istočasno. Zelo pogosto se po koži pojavijo izpuščaji in otekline, sluznice se zadebelijo, izločki iz oči, nosu se povečajo, oči so pordele. Zraven oteklin in izpuščajev po koži se lahko pojavi tudi srbečica. Huda reakcija lahko vodi do oteženega dihanja ali tudi do oteženega požiranja zaradi otekanja sluznic in jezika. Zelo huda reakcija lahko po nekaj minutah vodi v smrt zaradi zadušitve.

Preobčutljivostne reakcije lahko potekajo drugače od zgoraj opisanih simptomov. Izmed številnih simptomov se lahko pojavi en sam ali več njih skupaj. Simptomi vključujejo ponavljajoč se glavobol, migrene, omotico, razdražljivost, nervozo, depresijo, bolečine v živcih, kihanje, vnetje očesne veznice, izpuščaje po koži, zaprtje, bolečine za prsnico, izcedek iz nosu, prebavne težave, drisko, razjedo želodca, astmo, povišano telesno težo, povišan krvni tlak, težave z dihanjem, otekline po obrazu in okrog oči. Našteti simptomi se lahko pojavljajo le občasno, ali so trajni. Tako na primer ob nenehnem uživanju določenih snovi oziroma pri bivanju v okolici določenih alergenov, simptomi nikoli ne prenehajo. Stanje ni nujno stabilno, simptomi se lahko slabšajo, se jim pridružijo novi ali vodijo do hujših težav z zdravjem.

Vzroki

V zadnjem času v strokovnih krogih vse pogosteje potekajo razprave glede prezgodnjega uvajanja določenih živil v prehrano dojenčka. Prav tako se govori o hipotezi, ki predvideva, da je prekomerno sterilno okolje odlična podlaga za razvoj alergij v otroških ali odraslih letih. Alergije se najpogosteje pojavijo ob stiku s cvetnim prahom, hišnim prahom, kozmetičnimi proizvodi, živalsko dlako, strupenimi rastlinami ter določenimi zdravili. Vedno pogostejši vzrok alergijam je stik z različnimi živili. Do prekomernega odziva organizma pride zaradi določenih beljakovin, ki se nahajajo v različnih živilih. Reakcija na te snovi je lahko nenadna ali odložena za nekaj ur, dni ali celo tednov. Najpogostejši alergeni se skrivajo v pomarančah, mleku, jajcih, pšenici, ribah, čokoladi, zelju, krompirju, paradižnikih in jagodah. Nekatere osebe lahko utrpijo alergično reakcijo zaradi aditivov, konzervansov, pesticidov, antibiotikov, anorganskih gnojil in ostankov drugih škodljivih snovi v živilih. Problem torej niso samo živila sama po sebi, temveč tudi način pridelave, predelave in shranjevanja le teh. Vzrok alergiji oziroma podobnim simptomom so lahko tudi sončna svetloba, stres ali čustveni pretresi. Vzrok alergičnim oziroma preobčutljivostnim reakcijam v veliko primerih ostane neznanka, nujno ni niti, da težave pripišemo preobčutljivosti. Številni simptomi se namreč velikokrat pripisujejo kakšnemu drugemu stanju, ali se označijo kot bolezni brez znanega vzroka.

Dieta

Bistvo pri prehranjevanju, kadar se želimo izogniti preobčutljivostnim reakcijam, je najti alergen. Pozorni moramo biti na uživanje živil, kadar se pojavijo simptomi in najti vzrok reakciji. To je lažje, če se odziv organizma pojavi kmalu po uživanju. Dlje, kot traja, da se razvije simptom, težje je najti vzrok. Kadar mislite, da je preobčutljivostna reakcija povezana s hrano, je najbolje pisati dnevnik zaužite hrane. Ne smemo pozabiti tudi na uživanje tekočin, zato v dnevnik zabeležite tudi popite sokove oziroma napitke. Zapiske je dobro urediti po dnevih in urah, da lahko nato lažje povezujete odziv z določeno snovjo. Kadar se pojavi možna povezava, izključite sumljivo živilo iz prehrane za nekaj dni ali tednov ter opazujte svoje telo. Če niste prepričani, živilo ponovno zaužijte po nekaj časa in če se pojavi enaka reakcija, ste najverjetneje našli vzrok. Občutljivost na doložena živila dokazujejo v alergoloških ambulantah. V primeru, da gre za otroka, ki je vključen v varstvo ali javno šolstvo, vam bodo po dokazu snovi izdali potrdilo, na osnovi katerega lahko zaprosite za spremembo prehrane. Alergijskih in preobčutljivostnih reakcij na živila je pri otrocih vedno več.

Kadar ugotovimo prehranski vzrok preobčutljivosti, je potrebno le tega iz prehrane izključiti. Poleg tega je priporočljivo pomagati organizmu, da se ponovno postavi na noge, saj je preobčutljivost pogosto povezana s slabšim zdravstvenim stanjem celotnega organizma.

Hrana, ki lahko povzroča preobčutljivost

Mleko in mlečni izdelki

Mlečni izdelki, kot so sir, jogurt, smetana, sladoled, skuta, so skupaj z mlekom kot takšnim, pogost povzročitelj alergičnih reakcij. Mleko se nahaja tudi v kremnih juhah, določenih pekovskih izdelkih in sladicah, kot tudi v mesninah, nekateri konzervirani hrani in tudi v izdelkih, ki jih oglašujejo kot brezmlečne.

Oreščki

Skoraj vse alergije, povzročene zaradi uživanja oreščkov, lahko pripišemo uživanju arašidov. Ti so prisotni ne le v samostojni obliki, temveč so dodani v številna živila, zato je ob alergiji na arašide potrebno pozorno prebrati sestavine na embalaži, posebej kadar gre za sladka živila. Od oreščkov povzročajo lahko alergične reakcije tudi lešniki, mandlji, indijski oreščki, orehi in pistacije ter olja, pridobljena iz oreščkov.

Jagode

Jagode so med najpogostejšimi sadeži, ki povzročajo alergijo. Po navadi se alergija na jagode ugotovi že v zgodnjih otroških letih, saj so reakcije največkrat hitre, praktično takoj po zaužitju jagod. V zelo redkih primerih se alergija ne odkrije, ko je reakcija bolj skrite narave. Tako je potrebno, kadar smo izključili vse druge potencialne alergene, pomisliti tudi na ta sadež.

Jajca

Alergija na jajca ni redka. Jajčne beljakovine so dodane živilom kot emulgatorji, zato se je potrebno pozanimati o pomenu E-jev na ovitkih živil. Ne smemo pozabiti na skrite vire jajčnih beljakovin, kot so majoneza, solatni prelivi, francoski toast, vaflji, testenine in nekatere juhe.

Žitarice

Soja je ena izmed najpogostejših žitaric, ki povzročajo alergije. Sledi ji pšenica, ki je skupaj z drugimi žitaricami, ki vsebujejo gluten, vedno bolj izpostavljena v negativni luči.

 

Ribe in morska hrana

Morska hrana in ribe povzročajo blage alergične reakcije, ki pogosto ostanejo prikrite. Potrebno je pomisliti na vse vrste rib, tudi konzervirane, ribje juhe, solate in solatne prelive, kot tudi jedi z morskimi sadeži.

Čokolada

Večina alergičnih reakcij ob uživanju čokolade se pripisuje sestavinam, ki so v njej, kot so mleko, oreščki, soja, mlečni izdelki ali dodatki. Redka je alergija na kakav, vendar je možna. Kadar lahko brez težav uživamo vse sestavine čokolade, ob zaužitju le te pa nastane problem, se lahko vzrok skriva v prekomernem odzivu organizma na kakav. Prah kakavovih zrn se skriva tudi v beli čokoladi, zato se je ob dokazani alergiji na le tega, potrebno izogibati vsem vrstam čokolade.

Zelje

Alergija na zelje je redka. Lahko pa se kljub temu pojavi in ni nujno, da so simptomi blagi. Alergeni v zelju so beljakovinski encimi, ki so normalno prisotni v tej zelenjavi.

 

Krompir

Krompir vsebuje med drugim tudi pet različnih potencialnih alergenov. To so molekule, ki ob zaužitju in dovzetnosti organizma, lahko vodijo do alergične reakcije. Tudi krompirjev škrob je lahko vzrok reakcijam. Le temu se je zaradi vsesplošne prisotnosti v živilih zelo težko izogniti in moramo biti pri izločanju iz prehrane zelo pozorni.

Paradižnik

Alergične reakcije po zaužitju paradižnika so povečini hitre. Razvijejo se v nekaj sekundah po zaužitju paradižnikov ali jedi, ki vsebujejo ta sadež. Posameznik z alergijo na paradižnik je bolj dovzeten za alergične odzive na druge rastline, ki so sorodne s tem sadežem. To so krompir, tobak in jajčevci.

Aditivi in konzervansi

Čeprav so aditivi in dodatki v živilih še pred nedavnim veljali za redke povzročitelje alergij, je na novo odkritih oseb z alergijo na te sestavine živil vedno več. Žal se zaradi zagotavljanja trajnosti prehranskih proizvodov konzervansi na široko uporabljajo. Medtem, ko lahko najdemo veliko naravnih snovi, ki delujejo na podoben način, pa proizvajalci raje posegajo po cenejših, sintetičnih različicah le teh.

Hrana, ki lahko pomaga v primeru alergij

C vitamin

Vitamini skupine C, znani tudi kot bioflavonoidi so priporočeni, saj postopoma okrepijo celice imunskega sistema, ki se borijo proti tujkom. Tako se lahko vzpostavi normalno odzivanje na zunanje okolje oziroma se zmanjša moč le tega. C vitamin v velikih količinah vsebujejo citrusi, paprika, temno zelena listnata zelenjava, kivi, brokoli, jagodičevje, paradižnik, grah, jabolka in papaje. Priporočen dnevni vnos je 60mg C vitamina.

Vitamini skupine B

B vitamini, posebej pantotenska kislina, ob rednem uživanju pripomorejo k lajšanju alergičnih simptomov. Živila, ki so dobri viri vitaminov skupine B, so žitarice, perutnina, stročnice, mleko in mlečni produkti, zelena listnata zelenjava, brokoli, šparglji, pomaranče, rdeče meso, jajca, avokado, sladki krompir in gobe. Dnevno priporočene vrednosti se razlikujejo glede na to, katerega izmed skupine B vitaminov želimo nadomestiti.

Vitamin E

E vitamin je izredno močan v boju zoper alergije, kar so dokazale številne študije. Odlični viri vitamina E so zelena listnata zelenjava, oreščki, semena, avokado, morski sadeži, ribe, rastlinska olja, brokoli, buče in sadje. Dnevno je priporočeno zaužiti 20mg vitamina E.

Druga priporočila

Kadar ugotovite ali sumite na alergijo, povzročeno s prehrano, je najbolje obiskati zdravnika za potrditev in nadaljnjo diagnostiko. Vse vrste alergij namreč niso enake, potrebno pa je tudi gledati na celotno zdravstveno stanje organizma, kar najbolje obvlada vaš zdravnik.

Podpreti velja celoten organizem, saj alergija povečini ni omejena le na en del telesa. V ta namen se priporoča vodenje zdravega življenjskega sloga, ki vključuje gibanje, pazljivost pri prehrani ter izogibanje alkoholu, kajenju in ostalim oblikam odvisnosti.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

 

Karies

Zdravilna hrana ▪ surova zelenjava ▪ redkvica ▪ sir ▪ kalcij ▪ vitamin D ▪ hrana v kosih ▪ proso ▪ sezam ▪ čebula ▪ jabolka ▪ limona in limeta ▪ kardamom

Škodliva hrana ▪ sladkor in škrobna živila ▪ predelana hrana ▪ polnozrnata živila ▪ kisla hrana ▪ sokovi in gazirane pijače

Zdravilna hrana

▪ surova zelenjava

▪ redkvica

▪ sir

▪ kalcij

▪ vitamin D

▪ hrana v kosih

▪ proso

▪ sezam

▪ čebula

▪ jabolka

▪ limona in limeta

▪ kardamom

 

Škodljiva hrana

▪ sladkor in škrobna živila

▪ predelana hrana

▪ polnozrnata živila

▪ kisla hrana

▪ sokovi in gazirane pijače

Zobje so prvi člen v prebavni verigi, saj so prvi, ki prihajajo v stik z zaužito hrano. Večina ljudi se zaveda pomena zdravih zob, saj je dandanes manj bolezni zaradi ne umivanja ali neustrezne skrbi za zobe. Vendar umivanje ni edino, kar pomaga ohranjati zobe, temveč je pomembna tudi drugačna skrb, v obliki pravilne prehrane. Zaradi spremenjenega režima prehranjevanja smo si ljudje nakopali precej zdravstvenih težav glede na stanje nekaj desetletij nazaj. Večina izmed nas pozna osnove dobre ustne higiene, o pravilni prehrani vemo po drugi strani le malo.

Karies je glavni vzrok izpadanja zob. Povezan je z bakterijskim vnetjem v ustni votlini in vodi do napredujočega propadanja mineralnih delov zob. Prizadene predvsem sklenino, ki je najbolj zunanji del zoba, ter dentin, ki leži plast pod njo. Ti dve zunanji plasti varujeta notranji del zoba, v katerem se nahaja mehki del z žilami in živci. Notranji del oziroma zobna pulpa je torej okrog in okrog zavarovana z dvema plastema trdne snovi. Kadar se pojavi karies, začneta zaščitni plasti izgubljati svojo trdnost. Njuna struktura se poruši in pride do zmehčanja, kar je podlaga za naselitev škodljivih bakterij. Te napredujejo v notranjost in kadar dosežejo sredino, v kateri se nahajajo živci, se pojavi zobobol.

Simptomi in znaki

Znaki kariesa se pričnejo kazati že veliko prej, preden pride do občutnih simptomov. Redni obiski pri zobozdravniku so zato vsekakor pomembni. Zobozdravnik lahko stanje zob oceni preden se pojavijo hujše poškodbe in vam predlaga najboljše rešitve. Najkasneje takrat, kadar so opazni prvi znaki kariesa, se je potrebno lotiti sprememb prehrane. Začetni simptomi kariesa so občutljivost na tople in hladne tekočine oziroma jedi ter neprijeten občutek ob pritisku na zob pri grizenju. Kasneje, ko bakterije napredujejo globje v zobe se lahko pojavijo abscesi ob koreninah zob, prisotne pa so tudi bolečine. Kadar se zdravljenja lotimo prepozno, je potrebno puljenje, saj se sicer okužba lahko razširi naprej po telesu. V primeru hudih težav s kariesom je potrebno v prvi vrsti obiskati zobozdravnika.

Vzroki

Dva glavna vzroka, ki pripeljeta do razpadanja zob, sta neprimerna nega ter nepravilna prehrana. Kadar smo torej skrbni in si v zadostni meri umivamo zobe, lahko kljub temu pride do kariesa. Delčki hrane, ki se zataknejo v medzobne prostore, so primerno mesto za razvoj bakterij. Te na mestu razrasti zaradi presnove proizvajajo stranske snovi, ki so kislega značaja. Kisline razmehčajo najprej površino zoba. Zaradi majhnih pok, ki so lahko normalno prisotne v zobeh, se kisline prebijajo globje v zobno površino. Kadar kislina preide skozi sklenino, ki je najtrši del zoba, prodira globje in končno doseže tudi notranjost, kjer se nahajajo žile in živci. Tukaj lahko nastane absces, ki je gnojno vnetje. Kadar je to prehudo, se mora zob izpuliti, saj je zaradi prisotnosti žil nevarnost razsoja bakterij po krvi.

Dieta

Nezdrava prehrana, ki prizadene zunanje dele zob, je sestavljena iz predelanih živil, ki so preveč sladka in premalo trdne konsistence. Grizenje je pomembno, kadar želimo ohranjati trdoto zoba, saj pripomore k obnavljanju le te. Bolj trdno hrano kot grizemo, bolj se zobje čvrsto usidrajo v dlesni, sama struktura zoba pa je prav tako trdnejša. Prehrana igra bistveno vlogo za zdravje naših zob. Karies in zaplete, ki se razvijejo zaradi razpada zob, lahko preprečimo v popolnosti, če uživamo pravilno prehrano. Prav tako lahko s pravilno prehrano preprečimo nastanek bakterijskih okužb v ustni votlini.

Kadar se želimo pravilno prehranjevati je pomembno ne le to, kaj jemo, temveč tudi kdaj jemo. Stalni mali prigrizki spreminjajo pH ustne votline, tako je le ta nezaščitena pred vdorom mikroorganizmov. Resnost obolenj zob je sorazmerno povezano s številom prigrizkov čez dan. Kadar jemo slaščice, jih je potrebno užiti ob obrokih in ne med njimi.

Hrana, ki škoduje zdravju zob

Sladkor in škrobna živila

Sladkor se s svojo strukturo v ustih spremeni v lepljivo snov, ki se oprime površin zob in brez ščetkanja je potrebno počakati veliko časa, predno se s pomočjo sline dokončno izloči iz ustne votline. Škrobna živila prav tako kot sladkor pripomorejo k hitrejšemu propadanju zob. Škrob se v ustih pomeša z encimom amilazo, ki se nahaja v slini. Mešanica tvori kislo tekočino, ki povzroča erozijo sklenine.

Predelana hrana

Številni aditivi, konzervansi in drugi dodatki, ki jih najdemo v predelanih in vnaprej pripravljenih živilih, se v stiku s telesnimi tekočinami spremenijo v kisline.  Te v ustni votlini niso zaželene. Prav tako škodljivi kot sladkor so nadomestki sladkorja, ki so celo dokazano bolj škodljivi za zdravje, kot beli rafinirani sladkor.

Polnozrnata živila

Uživanje polnozrnatih živil ima na zobe enak učinek, kot če bi uživali velike količine fruktoznega sirupa. Vsebujejo namreč sladkorje, ki se naravno nahajajo v žitih, kot tudi kisline, ki vežejo minerale nase in preprečujejo njihovo absorpcijo v telo.

Kisla hrana

Kislo okolje v ustni votlini je podlaga za razvoj slabih bakterij, ki vplivajo na nastanek kariesa. Kisline, ki se naravno nahajajo na primer v zelenjavi in sadju niso škodljive. Škodi predvsem dodajanje kisa in uživanje veliko vloženih živil, ki vsebujejo kis.

Sokovi in gazirane pijače

V sokovih se skriva ogromno sladkorjev in ostalih snovi, ki obložijo zobe in na površini povzročajo kislo podlago za razvoj bakterij. Gazirane pijače, predvsem koka kola, vsebujejo med drugim tudi fosfate, ki vodijo v razkroj sklenine zaradi raztapljanja le te. Prav tako fosfati spremenijo presnovo kalcija v telesu in so povezani z osteoporozo.

Hrana, ki ohranja zdrave zobe

Surova zelenjava

Pomembni mikroelementi, ki se nahajajo v zelenjavi, pripomorejo k zmanjšanju propadanja zob.  Minerali in vitamini, ki jih dobimo z rednim uživanjem zelenjave, so magnezij, beta karoten in vitamin C.

Redkvica

Izmed zelenjave, ki jo lahko najdemo po vrtovih, je za zmanjševanje zobnih oblog in preprečevanje okužb, primerna redkvica. Žvečimo kar celo, lahko jo ob uživanju pomakamo v nekaj soli, saj tudi sol deluje protibakterijsko.

Sir

Določene vrste sira preprečujejo padce pH v ustni votlini, ki so predpogoj za nastanek kariesa. Izmed teh so priporočljivi čedar, švicarski sir, mocarela, Brie, Monterey Jack, Dor Blue in gavda.

 

Kalcij

Pomemben mikroelement, kadar govorimo o zdravju zob in dlesni, je kalcij. Nahaja se v mlečnih izdelkih, obogatenih napitkih iz žit, ribah, mandljih, temni zeleni listnati zelenjavi in mleku. Včasih je veljajo, da je glavni vir kalcija mleko, vendar to ne drži. Dovolj ga lahko dobimo iz prehrane tudi v primeru veganskega načina prehranjevanja.

Vitamin D

D vitamin pomaga absorbirati kalcij v telo. Dobimo ga s sončenjem, nahaja pa se tudi v mleku, obogatenih sojinih in riževih napitkih in ribah.

 

Hrana v kosih

Znano je, da hrana, nasekljana na manjše koščke, prej škodi kot koristi zobem. Kašasta hrana je v bistvu slaba za celoten prebavni trakt. Dlesni se obnavljajo, kadar se ob grizenju ustvarja trenje s koščki hrane in so zato čvrstejše. Prav tako uživanje cele zelenjave ali sadja pripomore k čiščenju nabranih ostankov hrane na površini zob in s tem ohranja zobe čiste. Hrana v kosih je naravna zobna ščetka.

Proso

Proso je pomembno živilo zaradi vsebnosti visokih količin B vitaminov, kalcija, železa, magnezija in cinka. Poleg naštetih vitaminov in mineralov vsebuje škrob in zdrave maščobne kisline, ki jih telo potrebuje za energijo. Uživanje prosa ne le pripomore k zdravju zob, temveč celotnega organizma.

Sezam

Semena sezama so izredno bogat vir kalcija. Le ta sestavlja ovojnice zob in je pomemben v njihovi izgradnji.

 

Čebula

Zadnje raziskave kažejo, da tri minutno žvečenje surove čebule zadostuje za preprečevanje zobnih obolenj, saj se tako odstranijo vse bakterije v ustih. Kadar že pride do vnetja v ustni votlini, pripomore čebula k zmanjšanju simptomov in pomirja vnetje.

Jabolka

Redno uživanje jabolk preprečuje nastajanje kariesa. V njih se skrivajo sestavine, ki skrbijo za zdravje zob. Eno jabolko po obroku deluje prav tako dobro kot zobna ščetka. Kislina, ki jo vsebujejo, podpre izločanje sline iz žlez slinavk. Če košček jabolka dobro prežvečimo, deluje protibakterijsko in s tem ponuja naravno zaščito zob.

Limona in limeta

Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pripomorejo limone in limete k čiščenju zobnih oblog. Sok iz njih učvrsti dlesni in zobe ter preprečuje vnetja na meji med dlesnimi in zobmi. Sok svežih limon ali limet naj bi uživali dnevno.

Kardamom

Že stari Egipčani so uporabljali semena kardamoma za čiščenje zob. Žvečenje te starodavne začimbe pripomore k zmanjšanju zobnih oblog. Pri uporabi v kuhanih jedeh deluje kot digestiv in stimulira prebavo.

Druga priporočila

Poleg prehrane je najpomembnejša dobra ustna higiena. Najbolje je, da si zobe krtačimo po vsakem obroku, a je bistveno, da jih krtačimo dovolj dolgo. Hitro ščetkanje je izguba časa, saj zobje sicer izgledajo čisti, vendar se v resnici nahaja na površinah in v medzobnih prostorih še veliko oblog. Pravilno ščetkamo tako, da najprej očistimo grizne površine z vodoravnimi potegi. Ščetine zobne krtačke se dotikajo zob pod kotom devetdeset stopinj. Zunanje površine nato pokrtačimo s krožnimi gibi, notranje pa s potegi od dlesni vstran, navzgor oziroma navzdol proti ustni votlini. Celoten čas umivanja naj bi bil tri minute. Za preprečitev okužb, naj bi najmanj vsake tri mesece zamenjali zobno krtačko. Pomembno je, da redno obiskujemo svojega zobozdravnika, saj sprotna sanacija zob prepreči napredovanje bolezni. Obiski pri zobozdravniku naj bi si sledili na vsakih 6 mesecev.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Curzon MEJ and Pollard MA. Nutrition and Dental Caries in Europe. International Dental Journal. 1994;44:599-612

▪ Lingstrom P., van Houte J. and Kashket S. Food Starches and Dental Caries. Critical Reviews in Oral Biology and Medicine. 2000;11(3):366-80