Zlatenica

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ ječmenova voda ▪ ribe ▪ regrat – korenina ▪ pistacije ▪ kurkuma ▪ kvinoja ▪ leča ▪ pinjenec ▪ ingverjev čaj

Škodliva hrana ▪ maščobe ▪ sol ▪ sladkor ▪ nekatere vrste mesa ▪ fižol ▪ banane ▪ alkohol

Osnovno o zlatenici

Zlatenica je rumenozeleno obarvanje kože in beločnic z barvilom, imenovanim bilirubin. Beločnice se obarvajo zaradi visoke vsebnosti elastina, ki veže barvilo, prav tako kot koža. Kadar pride do zlatenice je vzrok temu previsoka vrednost bilirubina v krvi. Pri novorojencih je zlatenica normalen pojav, pri otrocih in odraslih osebah, pa je vzrok bolezenski. Bilirubin je normalno prisoten v rdečih krvničkah in se iz njih sprošča ob propadanju le teh. Rdeče krvničke v telesu živijo do 120 dni, po tem odmrejo, medtem pa nenehno nastajajo nove. Zaradi tega cikla je v krvi neka količina bilirubina zmeraj prisotna. Normalne vrednosti bilirubina v krvi se gibljejo med 5,1 in 17,1 µmol/l, kadar koncentracija preseže 50 µmol/l, postane zlatenica vidna tudi s prostim očesom. Bolezen je lahko dedna ali povezana z drugimi kroničnimi boleznimi. Vzroke za nastanek zlatenice podrobneje opisujemo spodaj. Pri oceni možnih vzrokov je potrebno upoštevati starost obolelega, saj so v mladosti pogostejše zlatenice zaradi hepatitisa. S starostjo narašča tveganje za zlatenico zaradi žolčnih kamnov, okvare jeter po zdravilih ter ciroze, za nastanek katere obstaja še posebej velika možnost ob prekomernem uživanju alkohola.

Simptomi in znaki

Pri vrednostih bilirubina v krvi, ki se gibljejo med 18 in 50 µmol/l je zlatenico možno zaznati le z laboratorijskimi testi. Ob testiranju se lahko pojavi zvišan bilirubin v urinu. Kadar vrednost bilirubina preseže to raven, lahko s prostimi očmi zaznamo spremembo v barvi kože ter beločnic. Le te postanejo rumenkaste barve, ki jo najlažje razločimo, če barvo primerjamo s praznim belim listom papirja. Ob sumu na zlatenico je potrebno takoj obiskati osebnega zdravnika, ki opravi preiskave urina, krvne preiskave ter jetrne teste, da določi vzrok, zakaj je do obolenja prišlo. Šele potem lahko oceni, koliko kritično je stanje in ali je potrebno ukrepati ali ne. Kadar vrednosti niso precej povišane, ukrepanje v smislu medicinske oskrbe ne bo potrebno. Za olajšanje simptomov in znakov pa lahko v tem primeru naredimo veliko tako da prilagodimo življenjski slog ter prehrano.

Vzroki

Previsok bilirubin v krvi se lahko pojavi zaradi prekomerne tvorbe le tega, ali zaradi prepočasnega oziroma blokiranega odstranjevanja bilirubina iz krvi. Glede na načine, na katere lahko pride do zlatenice, jo delimo v tri osnovne skupine: prehepatično, hepatično in holestatično. To pomeni, da se lahko pojavi vzrok pred vstopom krvi v jetra, znotraj jeter ali po izstopu iz jeter. Prehepatična zlatenica je največkrat posledica prekomernega razpada rdečih krvnih celic. Jetrni testi ne kažejo posebnosti, prav tako bilirubin ne prehaja v urin. Povezana je lahko z anemijo zaradi razpada eritrocitov. Hepatična zlatenica se pojavi zaradi motenega delovanja jetrnih celic, ki bodisi nepravilno presnavljajo bilirubin ali je moten sam prenos barvila po tkivu. Jetrni testi so pri motnji prenosa največkrat spremenjeni, medtem ko so pri nepravilni presnovi bilirubina normalni. Osnovni bolezni, ki lahko povzročita hepatični tip zlatenice sta jetrna ciroza in hepatitis. Bilirubin je pri motnji prenosa iz celic možno izmeriti tudi v urinu. Holestatični tip zlatenice je posledica okvare v izločanju žolča zaradi okvare kanalov, po katerih le ta odteka, ali zaradi zapore žolčnih izvodil. Ta se lahko pojavi zaradi žolčnih kamnov, tumorjev na žolčevodih ali zaradi številnih zdravil.

Dieta

Simptome blage zlatenice lahko omilimo s pravilno prehrano. Prav tako moramo paziti na prehrano pri zmerno hudih in hujših oblikah zlatenice, saj le na tak način telo podpremo s potrebnimi hranili. Dietna podpora se prične z enotedenskim postom s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Primerni so sok pomaranč, limon, grozdja, hrušk, korenja, rdeče pese in sladkornega trsa. Dnevno lahko izvajamo klistir s toplo vodo, da zagotovimo zadostno odstranjevanje toksinov iz telesa. Post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi lahko traja tudi dlje, vse dokler glavni simptomi ne izginejo. Po obdobju posta preidemo na sadno dieto za tri do pet dni. Uživamo vse prej naštete vrste sadja in dodamo še druge vrste, po želji. Edina vrsta sadja, ki pri tej dieti ni priporočljiva, so banane. Dnevni jedilnik po prehodu iz sadne diete na normalno prehrano izgleda nekako takole – Takoj po tem, ko se prebudimo, popijemo kozarec mlačne vode s sokom polovice limone. Za zajtrk pojemo en kos sočnega sadja, kot je jabolko, hruška, mango, papaja, grozdje ali dve pesti jagodičevja. Zraven pojemo kos polnozrnatega kruha z nekaj masla. Za malico popijemo pomarančni ali hruškov sok. Kosilo je sestavljeno iz solate, dveh polnozrnatih palačink, zelenjave kuhane nad paro z dodatkom svežega korenčka. Za konec pri kosilu popijemo kozarec pinjenca. Popoldanska malica naj bo kozarec kokosove vode ali jabolčnega soka. Ob večerji zaužijemo krožnik zelenjavne juhe, dve polnozrnati palačinki, en srednje velik pečen krompir in nekaj poparjene zelenjave, kot je na primer špinača. Preden zaspimo lahko popijemo toplo mleko z žličko meda. Naveden jedilnik je le okvir, da si lažje predstavljate razporeditev ter kombinacijo živil čez dan. Za natančnejše informacije, katera živila vplivajo na potek bolezni, berite dalje.

Hrana, ki obremenjuje jetra in s tem škoduje

Maščobe

Govorimo o konkretnih vrstah maščob, kot so ghee, maslo v velikih količinah, smetana in olja. Teh naj bi se izogibali vsaj dva tedna od ugotovitve zlatenice oziroma po potrebi tudi dlje, kasneje pa jih lahko dodamo nazaj v prehrano.

Sol

Za hitro okrevanje se je potrebno izogniti dodajanju soli v hrano. Sol upočasni okrevanje jetrnih celic, zato vsaj nekaj časa po zlatenici uživamo manj slano hrano.

 

Sladkor

Uživanje hrane z veliko sladkorja vpliva na apetit. Tako nimamo potrebe po bolj hranilnih živilih, saj nam sladka hrana ponuja le prazne kalorije. Sladkorja se izogibamo kolikor se le da, saj sicer ne podpremo zdravilnih procesov v telesu.

Nekatere vrste mesa

Vrste mesa, ki imajo visoko vsebnost nasičenih kislin, bi morale biti v času po zlatenici izključene iz jedilnika. Od mesa je priporočljivo le pusto mesto, kot je perutnina.

 

Fižol

V času zlatenice telo zaradi obremenjenega metabolizma težje izloča dušik, tako se moramo izogniti vsem živilom, ki obremenjujejo zaradi visoke vsebnosti dušika, kot je na primer fižol.

Banane

Izogibali naj bi se uživanju banan, saj je znano, da povišajo vrednosti bilirubina v krvi, kar poslabša simptome zlatenice.

 

Alkohol

Alkohol povzroča dodatno obremenitev za že tako obremenjena jetra. Večina vzrokov zlatenice zahteva popolno abstinenco od alkohola, ki mora trajati doživljenjsko.

  

Hrana, ki pomaga pri regeneraciji po zlatenici

Sadje in zelenjava

Ogljikovi hidrati, ki jih dobimo iz sadja in zelenjave se razlikujejo od tistih, ki jih dobimo z moko in ostalimi izdelki, ki vsebujejo prazne kalorije. Ogljikovi hidrati iz sadja in zelenjave niso nikoli prazni, saj je presnova le teh drugačna, prav tako pa zraven zaužijemo še vrsto vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Zaradi nizke vsebnosti maščob so najprimernejša živila, zato naj bi sestavljala od 50 do 70 odstotkov jedilnika, kadar okrevamo po zlatenici.

Ječmenova voda

Voda iz ječmen, ki naj bi jo pili večkrat dnevno, se je izkazala za učinkovito pri blaženju simptomov zlatenice. Kadar je ne moremo kupiti, si jo lahko pripravimo kar sami doma. Postopek je sledeč: eno skodelico ječmena namočimo v šestkratni količini vode in jo pustimo stati tri ure. 

Ribe

Kadar se odpovemo mesu, je dobro za zadostno mero beljakovin zaužiti ribe. Te uživamo dva do trikrat na dan. Zaradi vsebnosti omega 3, ki delujejo antioksidativno, z uživanjem rib v telo ne vnašamo velikih količin nezdravih maščob. Izogibamo se konzerviranim ribam v olju.

Regrat – korenina

Korenina regrata je znana v tradicionalni medicini kot uspešno sredstvo za lajšanje težav z jetri. Priporočljivo jo je uživati predvsem, kadar gre za težave z žolčem, saj je znano da izboljša pretok le tega. Primerna je pri vnetju žolčevodov, hepatitisu, žolčnih kamnih in zlatenici.

Pistacije

Raziskave na živalih so pokazale, da se v primeru zlatenic po zaužitju pistacij zniža vrednost bilirubina v krvi. Prav tako se izboljšajo jetrni testi na ene izmed glavnih jetrni encimov – alkalno fosfatazo, alanin aminotransferazo in aspartat aminotransferazo.

Kurkuma

V tradicionalni medicini uporabljajo kurkumo v številne zdravilne namene. Med temi tudi za zlatenico. Kurkuma deluje izrazito protivnetno.

 

Kvinoja

Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, ki so pomembne za okrevanje po bolezni in je primerna, da z njo zamenjamo druga žita. Lahko jo uživamo samostojno ali v kombinaciji s solato, primerna pa je tudi za nadev v polnjenih paprikah.

Leča

Leča vsebuje fitoestrogene, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju v primeru zlatenice.

 

Pinjenec

Ta bel napitek je pomemben za lajšanje simptomov in znakov zlatenice. Vsebuje veliko železa in kalcija, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju, predvsem kadar je sočasno prisotna slabokrvnost.

Ingverjev čaj

Zlatenica se izboljša ob enkrat dnevnem pitju ingverjevega čaja, v katerega dodamo sok četrtine limone. Ingverjev čaj z limono je vir naravnih snovi, ki razstrupljajo telo in mu pomagajo izločati toksine.

Druga priporočila

Dokler simptomi ne ponehajo mora oboleli počivati. Kadar preidemo iz diete na normalno prehrano, jemo več manjših obrokov na dan in ne velikih obrokov. Nujno je popiti zadostno količino tekočin, najbolje vode, v katero iztisnemo limone. Izogniti se moramo vsem dejavnostim ali živilom, ki bi lahko povzročale prebavne težave. K boljšemu okrevanju pripomore tudi zmerna vsakodnevna telesna dejavnost, kadar le to lahko izvajamo.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪  Action on Gilbert’s Syndrome. The Liver Diet. Dostopno 21.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.gilbertssyndrome.org.uk/2011/10/the-liver-diet/

Glavkom

Zdravilna hrana ▪ vitamin C ▪ vitamini A in B ▪ kalcij ▪ cink ▪ omega 3 maščobne kisline ▪ špinača ▪ listnato in kodrasto zelje

Škodliva hrana ▪ trans maščobne kisline ▪ nasičene maščobe ▪ sladkor ▪ alergena živila ▪ pitje v velikih količinah ▪ kava ▪ alkohol

Osnovno o glavkomu

Glavkom je bolezen oči, pri kateri se večinoma pojavi povišan pritisk znotraj očesnega zrkla. Oko je parni organ, ki je sestavljen iz dveh prostorov. Najbolj zunanji prostor leži tik za roženico in je manjši. V njem se nahajajo šarenica in za njo sprednji del leče, katere obliva očesna vodica. Očesno vodico neprenehoma proizvaja majhno tkivo levo in desno od šarenice, ki se imenuje ciliarnik. Očesna vodica je tekočina, ki vsebuje določene beljakovine in druge snovi, ter skrbi za normalen pritisk v očesu. Ob primerni količini tekočine v očesu lahko oko nemoteno deluje, saj so vsa tkiva znotraj tega pomembnega organa izpostavljena zadostni količini hranil. Pomen tekočine v očesu pa je tudi ta, da skrbi za optimalno lomljivost svetlobe, ki pada na zadnjo stran očesa, od koder se informacije prenesejo do možganov. Za dosego normalnega pritiska znotraj očesa mora očesna voda nenehno odtekati. Prav zaradi dejstva, da nastaja nenehno, se ob motnji odtekanja prične v očesu zviševati pritisk. Opisane težave se pojavijo ob glavkomu, saj pride do motenega prehoda očesne tekočine do ven, ki jo odnašajo naprej po krvi. Kadar je stanje napredovalo, se zdravi operativno s sprostitvijo zamašenih kanalov, skozi katere odteka tekočina.

Simptomi in znaki

Začetke bolezni oboleli najprej opazijo po slabšem vidu. Okrog predmetov vidijo obrise, barvaste kroge, težave z vidom so izrazite predvsem pri gledanju v mraku. Pri glavkomu se zaradi pritiska tekočine šarenica izboči, kar je vidno, če oko pogledamo od blizu. Prekomerna količina tekočine povzroči otrdelost zrkla in izgubo prožnosti. Oboleli tožijo tudi za bolečinami okrog oči, predvsem na področju obrvi, temena in lic. Pogosto so pridruženi zmerni do hudi glavoboli. Glavkom ni statična sprememba, temveč postopoma napreduje, simptomi se postopoma slabšajo. Težave z vidom postajajo čedalje večje in kadar oboleli odlaša z obiskom zdravnika se lahko pojavi slepota.

Vzroki

Dejavniki tveganja za razvoj glavkoma so slabi delovni pogoji, v smislu slabe osvetlitve delovne površine oziroma delovnega mesta. Večje možnosti za razvoj bolezni imajo ljudje, ki vodijo nezdrav življenjski stil, uživajo slabo prehrano ali nepravilno kombinirajo živila. Povezava obstaja tudi med glavkomom in uporabo zdravil za druge akutne ali kronične težave. Prav tako k nastanku bolezni pripomore večja izpostavljenost stresu oziroma stresne okoliščine. Razlog je lahko tudi fiziološki, namreč nepravilno delovanje nadledvičnih žlez , ki lahko vodi do izgube soli iz telesa ter nabiranja tekočin v tkivih. Večje možnosti za razvoj glavkoma imajo osebe s sladkorno boleznijo, prenizkim krvnim sladkorjem, aterosklerozo, težavami s srcem, alergijami ter nepravilnim delovanjem živčnega sistema.

Dieta

S pravilno prehrano pripomoremo k odpravljanju vzrokov za nastanek glavkoma. Prehrano je potrebno prilagoditi v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za kronično stanje, za odpravo katerega ni potrebna operacija, ali gre za stanje po operaciji. Prehrana naj bi temeljila na zadostnem uživanju semen, oreškov, zelenjave in sadja, s poudarkom na živila z visoko vsebnostjo vitamina C. Veliko strokovnjakov je mnenja, da se lahko povišan pritisk znotraj oči zniža z zadostnim vnosom vitamina C. Zadostne količine pri taki terapiji so dosežene z uporabo prehranskih dopolnil in morajo zaradi možnih stranskih učinkov biti izvedene pod nadzorom strokovnjaka. Pomen moramo dajati tudi živilom z veliko vsebnostjo vitaminov A in B ter določenih mineralov, kot je kalcij.

Hrana, ki škoduje zdravju oči v primeru glavkoma

Trans maščobne kisline

Uživanje trans maščobnih kislin je povezano z večjim tveganjem za povišan holesterol ter poškodbo žil po celotnem telesu. Poškodba žil lahko napreduje do te mere, da poškoduje živec, ki prenaša signale iz očesa v možgane, imenovan optični živec. Izogibamo se torej predelani hrani, slaščicam in ocvrti hrani.

Nasičene maščobe

Še ena vrsta maščob, ki naj bi se jih izogibali, če imamo večje tveganje ali že razvit glavkom, so nasičene maščobe. Najdemo jih v mesu, kot je govedina in druge vrste rdečega mesa, svinjski masti in živalskih izdelkih, kot so suhe mesnine, paštete in drugo. Uživanje nasičenih maščob je povezano z višjim indeksom telesne mase. Prekomerna teža je en izmed dejavnikov tveganja za pojav glavkoma.

Sladkor

Uživanje sladkorja vodi do nenadnega povišanja vrednosti glukoze v krvi. Visoke vrednosti glukoze vodijo do povišanja inzulina v krvnem obtoku, kar lahko sčasoma privede do nastanka rezistence na inzulin. Ta je pogosta pri sladkornih bolnikih, prekomerno težkih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Našteti dejavniki tveganja povišajo možnost nastanka glavkoma.

Alergena živila

Alergija in glavkom sta lahko povezani. Živila, ki pogosto sprožajo alergije, so tako lahko vzrok za poslabšanje ali pojav glavkoma. Takšna živila so soja, mleko in mlečni izdelki, pšenica, koruza in druge žitarice ter nekateri oreški.

Pitje v velikih količinah

Oboleli z glavkomom naj bi posegali po zdravih pijačah, predvsem vodi, nesladkanem čaju in občasno drugih napitkih, ki jih pijejo nesladkane ali naj vsebujejo zmanjšane količine sladkorja. Priporoča se pitje majhnih količin tekočine na dan, saj se ob zaužitju večje količine (dva decilitra ali več) naenkrat, dvigne pritisk znotraj očesa, to pa lahko negativno vpliva na bolezen.

Kava

Po zaužiti skodelici kave, se po celotnem telesu dvigne pritisk znotraj žilja. Poveča se tudi tlak znotraj oči, kar ob bolezni, kot je glavkom, poslabša simptome in lahko povzroči nepopravljive poškodbe na očeh.

Alkohol

Prekomerno pitje alkohola je povezano z veliko kroničnimi boleznimi. Ker so le te velikokrat pridružene ob glavkomu, se za zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja organizma pričakuje abstinenca ali res le občasno pitje zelo majhnih količin alkohola, kot je na primer deci vina na dva ali tri dni ter ne več kot tri deci vina ob enkratnem dogodku, kot so občasna praznovanja.

Hrana, ki pomaga zmanjšati simptome bolezni oziroma zniža tveganje za nastanek glavkoma

Vitamin C

Živila, ki so dobri viri vitamina C so limone, pomaranče, jabolka, kivi, grenivke in limete. Prav tako vitamin C vsebuje določena zelenjava, kot so na primer paprika, zelena listnata zelenjava in kalčki.

Vitamini A in B

Osebe z glavkomom imajo velikokrat pridruženo pomanjkanje vitaminov iz skupin A in B. Vitamin A je v maščobi topen vitamin, kar pomeni, da ga je dobro zaužiti skupaj z živili, ki imajo nekoliko višji delež maščob, da dosežemo optimalno absorpcijo. Dobri viri vitamina A so sladki krompir, korenje, temna zelena listnata zelenjava, buče, endivija, suhe marelice, paprike, ribe, jetra in tropsko sadje. Vitamin B najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, špargljih, špinači in drugi temno zeleni listnati zelenjavi, ribah perutninskem mesu, jajcih in polnozrnatih kosmičih. 

Kalcij

Ta pomemben mineral se pri nekaj primerih obolelih z glavkomom najde v premajhnih količinah. Prehranski viri kalcija so temno zelena listnata zelenjava, kitajsko zelje, tofu, brokoli, zeleni fižol, mandlji, ribe, mleko, jogurt in sir.

Cink

Veliko oseb, ki ima težave z vidom, ima v prehrani pomanjkanje pomembnega minerala, cinka. Ta mikroelement se nahaja v rumeni pegi, ki je točka najostrejšega vida. Pripomore k reakciji, v kateri iz vitamina A nastaja pigment melanin, ki ščiti oči. Zadostne vrednosti cinka poskrbijo tudi za izboljšanje vida v mraku. Cink lahko dobimo iz hrane ob uživanju pustega mesa, morske hrane, izmed katere so s cinkom bogate predvsem ostrige. Pridobimo ga lahko tudi iz fižola, oreškov, polnozrnatih živil ter mlečnih izdelkov. Priporočena dnevna doza cinka je 8 do 11 miligramov na dan za ženske ter 11 miligramov na dan za moške.

Omega 3 maščobne kisline

Omega 3, ki jih najdemo v največji meri v ribjem olju, dokazano vplivajo na zmanjšanje oksidativnega stresa v mrežnici. Ta se nahaja na zadnji strani očesa in je pomembna za dober vid. Pri boleznih oči, kot je glavkom, lahko kisikovi radikali v večji meri vplivajo na stanje tkiv. Omega 3 vplivajo na izboljšanje krvnega pretoka skozi oči, ki je ob povišanju tlaka v očeh moten.

Špinača

Špinača vsebuje visoke vrednosti antioksidantov, izmed teh predvsem dveh, imenovanih lutein in zeaksantin, ki jih najdemo tudi v očesu. Smatra se, da lahko ta antioksidanta ščitita oči pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa.

Listnato in kodrasto zelje

Raziskave potrjujejo pozitiven vpliv listnatega in kodrastega zelja na zdravje oči v primeru glavkoma. Uživanje te zelenjave vsaj dvakrat mesečno, pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek glavkoma in to celo za polovico.

Druga priporočila

V izjemno pomoč je redno izvajanje vaj za oči. Gre za različne tehnike gibanja oči, ki jih bomo na kratko orisali. Pri teh vajah gre za ponavljajoče se počasne gibe z očmi, najprej navzgor in navzdol, iz leve na desno in obratno, nato počasno kroženje z očmi v obe smeri. Po izvedbi teh vaj si izberemo točko v prostoru, na katero fiksiramo pogled ter nato premikamo glavo levo in desno. Vaje naj bi izvajali vsaj dva do trikrat dnevno za deset do petnajst minut. Za sprostitev po vajah se udobno usedemo, zapremo oči, ter jih pokrijemo z dlanmi. Tako sproščeni počivamo dve do tri minute.

Poleg vaj za oči je pomembno, da se oboleli izogibajo stresnim situacijam in se poslužujejo sprostitvenih tehnik za dosego notranjega miru. Škoduje prekomerno gledanje televizije, filmov in predolgo branje knjig, saj vse našteto povzroča očesni napor. Pomaga dovolj dolg spanec in zadostna količina odmora ter počitka čez dan, svež zrak in zmerno vsakodnevno gibanje, kot so kratki sprehodi. Kadar se odločimo za prehranske dodatke, je pomembno, da se pred jemanjem posvetujemo s svojim zdravnikom, saj lahko nekateri izmed njih vplivajo na presnovo zdravil, ki jih uživamo zaradi bolezni.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Glaucoma research foundation. Nutrition and glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.glaucoma.org/treatment/nutrition-and-glaucoma.php

▪ Greger M. Foods for glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionfacts.org/2014/12/30/foods-for-glaucoma/

Apendicitis – vnetje slepega črevesa

Zdravilna hrana ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ buče ▪ kokosova voda ▪ manj mastno mleko in mlečni izdelki ▪ sirotka in pinjenec ▪ juhe ▪ cink

Škodliva hrana ▪ konzervirana hrana ▪ veliko maščob ▪ sladkarije ▪ stročnice ▪ meso ▪ gazirane pijače ▪ alkohol

Akutno vnetje slepega črevesa se najpogosteje pojavi nenadoma in ima hiter potek. To velikokrat vodi do operacije, po kateri si moramo kar najbolje pomagati. En izmed dobrih načinov za čim hitrejše okrevanje je zdrava prehrana. Včasih potek vnetja ni tako hiter, lahko pride do blagega vnetja, ki se pozdravi samo od sebe, brez operacije. Tudi v teh primerih je pomembno, da prilagodimo svojo prehrano, saj je slepo črevo del prebavil, skozi katere potuje vsa zaužita hrana. Vnetje slepega črevesa je najpogostejše med desetim in tridesetim letom in je pogostejše v razvitih državah. Je vzrok za več kot tretjino primerov nenadne hude bolečine v spodnjem delu trebuha.

Slepo črevo je majhen del črevesa, ki leži na prehodu tankega črevesa v debelo črevo. Ima obliko na eni strani odprte cevi in je dolg od 7 do 10 centimetrov. Leži največkrat v spodnjem desnem delu trebuha, na navidezni črti, ki povezuje popek in zgornji del kolčne kosti. Sestavljen je iz mišične plasti in zunanje tkivne ovojnice, znotraj slepiča pa se nahaja tudi limfno tkivo. Funkcije slepega črevesa niso izražene v veliki meri, vendar naj bi limfno tkivo, ki se v njem nahaja, pripomoglo k čiščenju odpadnih snovi iz telesa. Po odstranitvi slepiča se zdravje telesa ne poslabša, saj njegove funkcije prevzamejo druga limfna tkiva.

 

Simptomi in znaki

Nenadno vnetje, ki ima hiter potek, se največkrat pokaže z bolečino v desnem spodnjem delu trebuha, ki se poslabša na dotik ali ob gibanju telesa. Spremlja ga lahko slabost in bruhanje. Najprej je bolečino težko locirati, saj je lahko boleč cel trebuh, šele po nekaj časa se lahko ta koncentrira na določeno točko, ki je najpogosteje na desni strani spodaj, lahko pa tudi drugje, če je slepo črevo v anatomsko nespecifični legi. Bolečina postopoma postaja hujša, poslabša jo kihanje, kašljanje in vedno manjši premiki sprožijo hude valove bolečine, zaradi česar se oboleli čim bolj izogibajo gibanju. Vnetje slepiča je pogosta težava pri otrocih, zato je potrebno otroka opazovati in zaznati znake morebitnega vnetja. Ob nezdravljenem vnetju lahko namreč pride do razlitja slepiča, ki ga spremljajo neznosne bolečine in šok. Razlitje v nekaj urah vodi v smrt, saj je v črevesu veliko bakterij, ki se ob prehodu v trebušno votlino razsejejo po trebušni votlini in povzročajo vnetje, ki ga je pogosto nemogoče zamejiti. Prav zaradi tega je potrebno ob sumu na vnetje slepega črevesa čim prej obiskati zdravnika.

Vzroki

Vzrok za vnetje slepiča je največkrat neznan. Pojavi se lahko po zaužitju določene hrane, vendar to ni pogoj in jasnega vzroka za vnetje do danes še niso našli. Dejavnik tveganja so druga obolenja črevesja, kronične bolezni, slabša imunska odpornost ter izpostavljenost stresnim razmeram. Lahko se pojavi tudi pri popolnoma zdravih posameznikih.

Dieta

Ob prvih znakih vnetja slepiča je potrebno pričeti s postom. Kadar je bolečina neznosna, takoj obiščemo zdravnika, vendar se sicer ne premikamo iz postelje. Bolj kot karkoli drugega je namreč pomemben počitek. Zaužiti ne smemo prav nič hrane, razen tega pa poskrbimo za pitje dovolj vode. Tretji dan po prenehanju simptomov oziroma po operaciji pričnemo s pitjem sadnih sokov, kar naj traja tri dni. Pijemo sokove pomaranče, limonado, jabolčnik, ananasov sok ali drugi sok, ki nam ustreza. Pazimo da s sokovi ne vnašamo v telo škodljivih snovi oziroma da izberemo sokove iz ekološke pridelave. Ob večji dehidraciji lahko pijemo kokosovo vodo, da nam povrne izgubljene mikroelemente, saj navadna voda ob dehidraciji ne zadostuje. Po dieti s sadnimi sokovi v prehrano vključimo semena, oreške, žitarice, zelenjavo in sadje.

Ob dolgotrajnih težavah, kadar vnetje traja in operacija ni potrebna, naredimo kratek post, po katerem ne sledi dieta s sadnimi sokovi, temveč dieta s polnomastnim mlekom. Pri tej dieti prvi dan zaužijemo kozarec mlačnega mleka (2 dcl) vsaki dve uri od osme zjutraj do osme zvečer. Drugi dan zaužijemo kozarec mleka na vsako uro in pol in tretji dan na vsako uro. Dieto lahko vodimo dokler simptomi ne prenehajo oziroma tudi do dva ali tri tedne. Po dieti preidemo na zdravo prehrano s poudarkom na veliko sadja in zelene listnate zelenjave. V prehrano vključimo tudi sadne in zelenjavne sokove. Najbolje se po izkušnjah izkazale mešanice zelenjavnih sokov, posebej korenčkov sok v kombinaciji s sokom rdeče pese in kumaric. Redno pitje čaja iz grškega sena se je prav tako izkazalo kot učinkovito v podpori okrevanja pri apendicitisu. Spodaj naštevamo živila, ki so primerna za uživanje po operaciji oziroma pripomorejo k okrevanju po apendicitisu, ko smo zaključili z dietami. Prav tako boste izvedeli, katerih živil naj bi se čim dlje časa po apendicitisu izogibali in zakaj.

Hrana, ki naj bi se ji po apendicitisu čim dlje izogibali

Konzervirana hrana

Za dobro okrevanje se moramo izogibati konzervansom in drugim dodatkom v prehrani. Konzervirana hrana jih vsebuje veliko. V obdobju po vnetju slepega črevesa je prav tako priporočljivo izogibanje doma vloženi hrani. Vložena hrana ima veliko sladkorja ali kisa in oboje predstavlja obremenitev za prebavila.

Veliko maščob

Hrana z visoko vsebnostjo maščob je težko prebavljiva. Ko si organizem skuša opomoči od operacije, lahko po uživanju hrane z veliko maščobami pride do driske. Izogniti se moramo ocvrti hrani, smetani, polnomastnim mlečnim izdelkom, čokoladi in sladoledu.

Sladkarije

Hrana, ki je polna rafiniranega sladkorja, ni priporočljiva za uživanje ob vnetjih, saj poveča možnosti za razsoj okužbe. Prav tako se je izogibamo po morebitni operaciji, saj je takrat možnost okužb najvišja.

Stročnice

Čeprav so stročnice ena izmed bolj priljubljenih skupin živil zaradi visoke vsebnosti beljakovin in vlaknin, lahko v prevelikih količinah vodijo do nabiranja plinov v črevesju, kar poslabša prebavo in podaljša okrevanje po vnetju slepega črevesa.

Meso

Med živila, ki potrebujejo dolgo časa za prebavo, spada tudi meso. Posebej meso, ki vsebuje veliko maščob, lahko negativno vpliva na prebavo. Če se resnično ne moremo odpovedati mesu, je potrebno izbrati pusto meso, kot je na primer perutnina, saj ima manj maščob in je med vsemi vrstami mesa nekako najhitreje prebavljivo. Namesto mesa je bolje uživati ribe.

Gazirane pijače

Izogniti se je potrebno vsem vrstam gaziranih pijač, saj po zaužitju le teh v prebavilih nastajajo plini, ki onemogočajo dobro okrevanje.

 

Alkohol

V prebavilih deluje alkohol dražilno, zato se ga moramo po posegih, kot je odstranitev slepega črevesa, izogibati.

 

Hrana, ki po prenehanju diet pomaga pri okrevanju

Sveže sadje in zelenjava

S sadjem in zelenjavo v telo vnašamo lahko prebavljiva hranila, med katerimi se skriva veliko vitaminov in mineralov, ki podprejo imunski sistem v boju proti okužbam. Prebavila se s presnovo sadja in zelenjave ne naprezajo, zato naj bi jih od vseh živil največ uživali. Nekatere vrste zelenjave je za enostavnejšo prebavo dobro nekoliko pokuhati.

Buče

Jedilne buče so odličen vir beta karotena, iz katerega se v telesu proizvaja vitamin A. Ta vitamin je za okrevanje zelo pomemben, saj pospešuje celjenje. Buče ne obremenijo prebavnega sistema, saj so lahko prebavljive. Pri muškatnih bučah odstranimo zunanji trši del.

Kokosova voda

Voda pogosto ne zadostuje za nadomestitev mineralov, ki so ključni za ohranjanje hidracije. Posežemo lahko po kokosovi vodi, ki pripomore k ohranjanju ravnovesja ključnih mineralov v telesu.

Manj mastno mleko in mlečni izdelki

Z mlekom in mlečnimi izdelki dobimo nekaj beljakovin, ki jih telo potrebuje za obnavljanje celic. Vsaj na začetku moramo posegati po manj mastnih različicah teh izdelkov, saj lahko živila z visoko vsebnostjo maščob vodijo do težav s prebavo.

Sirotka in pinjenec

Izmed mlečnih izdelkov se še posebej priporočajo tisti, ki veliko pripomorejo k urejanju črevesne flore. Sirotka in pinjenec vsebujeta snovi, ki podprejo rast dobrih bakterij v črevesju. To ne le vodi do boljše prebave, temveč podpre tudi imunski sistem, saj se kar osemdeset odstotkov le tega leži v prebavilih.

Juhe

Da pomagamo črevesju do okrevanja, je dobro uživati hrano, ki se zlahka prebavi. Izmed te lahko uživamo juhe, saj zaradi svoje tekoče oblike ne predstavljajo večjega bremena za prebavo. Paziti moramo le, da z juho ne zaužijemo preveč maščob, zato izbiramo juhe na vodni osnovi.

Cink

Na elemente v sledovih pogosto pozabljamo. Vendar v primeru, ko želimo podpreti imunski sistem, koristi, da pazimo na zadosten vnos cinka. Imunski sistem potrebuje še posebej veliko podporo po operacijah. Cink pripomore k boljši obrambi proti okužbam ter pripomore k celjenju ran. Dobri viri cinka so morska hrana, mleko, polnozrnata živila, stročnice in oreški.

Druga priporočila

K olajšanju simptomov pripomorejo tople obloge na boleč predel, ki jih polagamo na trebuh večkrat dnevno. Ob kroničnih težavah, kjer ni prisotnih toliko bolečin, lahko pomaga blaga masaža trebuha. Najpomembnejši je zadosten počitek z veliko spanca, da telesu karseda pomagamo k hitri regeneraciji. Kadar se naprezamo ali ignoriramo težave, lahko poslabšamo svoje stanje in se kaj hitro znajdemo v bolnišnici. Ne pozabimo na pitje zadostnih količin tekočine.

Po operaciji so pogoste prebavne težave, lahko se pojavi driska ali zaprtje. Po posegu ni priporočljivo, da izvajamo kakršen koli pritisk na operirano področje. Za odpravo težav, ki se pojavijo, si moramo pomagati na druge načine. K lajšanju simptomov lahko pripomorejo zdrava prehrana, pitje zadostnih količin vode, domača zdravila. Ob hujših težavah se za nasvet obrnemo na osebnega zdravnika, pogosto so za lajšanje simptomov potrebna zdravila.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Corleone J.The Best Foods to Eat After Appendix Surgery. Dostopno 17.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/333270-the-best-foods-to-eat-after-appendix-surgery/