Bolezni dvanajstnika

Zdravilna hrana ▪ blago začinjene jedi ▪ čičerika ▪ leča ▪ vlaknine ▪ med ▪ pinjenec

Škodliva hrana ▪ sveže pečen kruh ▪ živalska hrana ▪ mleko ▪ močne začimbe ▪ kava ▪ alkohol

Dvanajstnik je del tankega črevesa, ki se nahaja takoj za želodcem. Vanj se stekajo hrana, ki prispe iz želodca, žolčne poti in izvodila trebušne slinavke. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in prebavnimi encimi, prične se prebava maščob. Te se s pomočjo žolčnih kislin spreminjajo v manjše kapljice, ki se lažje absorbirajo v telo in uporabijo za izgradnjo številnih snovi, pomembnih za normalno delovanje telesa.

Tako kot drugi deli naše prebavne poti, lahko zboli tudi naš dvanajstnik. Najpogostejša obolenja, ki so znana veliko osebam, so razjede dvanajstnika in kronična vnetja dvanajstnikove sluznice. Ob razjedah je prisotna značilna bolečina, medtem ko vnetja povzročajo neprijetne občutke ter spremembe v poteku prebave. Bolezni dvanajstnika so precej pogoste, zato si v nadaljevanju spodaj preberite, kako lahko k izboljšanju stanja pripomoremo s pravilno prehrano.

Simptomi in znaki

Kadar pride do obolenja dvanajstnika se težave največkrat kažejo na prebavilih. Najhujše so ob razjedi in sicer v obliki močnih bolečin, ki obolelega takoj opozori, da je potrebno obiskati zdravnika. Vnetne spremembe dvanajstnika se lahko kažejo na številne načine. Največkrat pride do napetosti v predelu žličke, napihnjenosti, težav s prebavljanjem maščob, spremenjene konsistence blata ali drugih splošnih simptomov.

Ko gre za psihosomatsko obolenje imamo velikokrat pridružene simptome, kot so utrujenost, razdraženost ali nemir. Poznamo vrsto drugih simptomov, ki prav tako kažejo na prisotnost psihične preobremenitve, vendar jih je potrebno ciljno iskati za kar je najpogosteje potrebna pomoč strokovnjakov s tega področja, kot so na primer psihoterapevti.

Alarmantni znaki, ob katerih bi morali vsi oboleli takoj poiskati najbližjo zdravniško pomoč so močne bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki ne popustijo ob jemanju zdravil za urejanje kisline in so stalne ter zelo močne. Razjeda lahko namreč prebije steno dvanajstnika in ogroža življenje posameznika. Kljub močni bolečini pa se ne smemo prehitro prestrašiti, saj povečini ta ni povezana z resnostjo razjede, kar pomeni da je lahko razjeda kljub neznosnim bolečinam majhna in življenjsko nenevarna. Pomoč je potrebno poiskati tudi ob morebitnem dolgotrajnem bruhanju, posebej kadar je v izbruhanini pomešana kri ali je le ta podobna kavni usedlini, zaprtju, ki traja nenavadno dolgo glede na normalen režim odvajanja ter opazne krvavitve na blatu, ki je lahko rdeče ali kot oglje črne barve.

Vzroki

En izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje razjed dvanajstnika je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija povzroča vnetja želodčne sluznice in zaradi višjih nivojev izločene kisline iz želodca vpliva tudi na zdravje dvanajstnika. Drug izmed zelo pogostih razlogov je redno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina.

Kronično oziroma dlje časa trajajoče vnetje dvanajstnika je lahko povezano tudi s psihičnim stresom. Bolezni, ki se pojavijo zaradi psihičnih vzrokov, imenujemo psihosomatske. To so motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki imajo osnovo v psiholoških preobremenitvah. Tako lahko določene osebe na večje obremenitve odreagirajo s telesnimi simptomi. Da bi se psihosomatska motnja razvila morajo biti prisotni določeni pogoji, kot so stresni način življenja, neustrezna prehrana, redno jemanje zdravil za lajšanje preobremenitev ali poseganje po drugih vrstah snovi (alkohol, droge …) z namenom obvladovanja stresnih situacij.

Dieta

Prehrana pri obolenju dvanajstnika je enaka zdravi uravnoteženi prehrani. Kadar se poslabšajo simptomi bolezni je potrebno kljub izbiri zdravih živil, iz prehrane izločiti tista živila, ki vam povzročajo težave. Najpogosteje povzročajo težave živila, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline. Priporočljivo je paziti tudi na čas obrokov, saj je pomembno, da jemo redno in pogosteje, se pravi več manjših obrokov na dan. Kadar dlje časa ne jemo in občutimo lakoto, se namreč sproži izločanje večje količine želodčne kisline, zato je pomembno, da vzdržujemo redno prehrano.

Načeloma veljajo priporočila, da iz prehrane umaknemo vse jedi in dodatke v hrani, ki spodbujajo nastanek želodčne kisline. To so mesne juhe, konzervansi, pekoče začimbe, hrana z veliko soli, pečene in ocvrte jedi, pikantni ali mastni siri, kava, gazirane in alkoholne pijače ter druga živila, ki so odvisna od vsakega posameznika. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi jedi, ki dražijo želodčno sluznico. To so groba surova zelenjava, marmelade, orehi, lešniki, prekajeno meso, paštete, ribe iz pločevink, sveže pečen kruh. Osredotočamo se predvsem na uživanje beljakovinsko polnih jedi, predvsem tistih, ki so lahko prebavljive. To so mladi siri, skuta, mehko kuhana jajca, mlečni izdelki z manj maščobe in nesladkane pijače z dodatkom mleka.

Če mleko slabo prenašate, ga lahko redčite s čajem, vodo ali pa ga ob popolnem neprenašanju izločite iz prehrane. Namesto tega lahko v prehrano dodate beljakovine rastlinskega izvora, kot so tofu, sejtan ali priloge iz kuhane čičerike, leče, fižola ter drugih visoko beljakovinskih rastlin. Hrano v kuhinji je priporočeno pripravljati s postopki, kot so kuhanje, dušenje v lastnem soku ali pečenje z minimalno količino olja oziroma maščob. Hrana naj bo primerne temperature, saj je odsvetovano uživanje tako premrzlih kot tudi prevročih jedi.

Hrana, ki pri večini ljudi slabo vpliva na potek obolenja dvanajstnika

Sveže pečen kruh

Sveže pečeni pekovski izdelki škodujejo sluznici želodca in črevesju. Kruh, ki ga uživate, naj bo star en dan. Namesto kruha lahko uživate prepečenec ali polnozrnate kekse z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

Živalska hrana

Beljakovine povišajo izločanje želodčne kisline, kar je bolj značilno za beljakovine živalskega izvora. Rastlinska živila se tako izkažejo za primernejše, kadar obstaja razjeda v dvanajstniku, saj povzročijo vsaj 30 % upad v proizvodnji želodčne kisline.

Mleko

Dieta, ki so jo včasih uporabljali za zdravljenje razjed v prebavnem traktu, je vključevala uživanje mlečnih napitkov. To se je pokazalo za slabo, saj se kislost v želodcu po zaužitju mleka poviša. Beljakovine iz mleka in kalcij namreč stimulirajo proizvodnjo želodčne kisline.

Močne začimbe

Močno začinjene jedi slabo vplivajo na bolezni dvanajstnika, saj je težava v tem, da spodbujajo izločanje želodčne kisline. To velja predvsem za pekoče začimbe, kot so rdeča paprika, čili in poper.

Kava

Pitje kave sicer ni dejavnik tveganja za nastanek bolezni dvanajstnika, kar velja tako za razjede kot tudi za vnetje v tem področju črevesa. Ima pa pitje kave vpliv, ko že nastopi bolezen, tako lahko poslabša bolečine, povzroči diarejo ali neprijeten občutek v prebavilih.

Alkohol

Prekomerno pitje škoduje v vsakem primeru, kadar pa imamo obolenje dvanajstnika, lahko tudi že najmanjša količina zaužitega alkohola povzroči neželene posledice. Še posebej škoduje žganje oziroma koncentriran alkohol, ki lahko zelo poslabša stanje v primeru razjede. Posledice so lahko, ob nekoliko večji količini alkohola, celo smrtne.

Hrana, ki večini ljudi pomaga ublažiti simptome bolezni

Blago začinjene jedi

Prva pazljivost pri prehrani ob znani bolezni dvanajstnika naj bo namenjena uporabi začimb pri kuhanju. Te naj bodo blage in v manjših količinah, saj lahko le na tak način zagotovimo, da se bo bolezen zazdravila po naravni poti.

Čičerika

Zaradi zadostnega vnosa beljakovin v telo v času bolezni, bomo morali paziti na večje uživanje rastlinske beljakovinske hrane. V ta namen je vsestransko uporabna čičerika, ki jo lahko pripravimo na številne načine. Dobra je kot namaz, priloga ali dodatek k solati oziroma drugim jedem.

Leča

Tako kot že prej omenjena čičerika, lahko tudi z uživanjem leče pridobimo veliko beljakovin. Te so v obdobju bolezni pomembne, saj jih v tem času pospešeno izgubljamo. Leča vsebuje številne druge mikroelemente, ki bodo pozitivno vplivali na potek obolenja. Še posebej je priporočljivo uživati rdečo oziroma lečo oranžne barve.

Vlaknine

Za primerno celjenje ran oziroma vnetij prebavnega trakta je dobro uživati zadostne količine živil z visoko vsebnostjo vlaknin. To so oves, ječmen in polnozrnata živila, sadje in zelenjava. Vlaknine skrbijo za normalen prehod blata skozi črevesje, saj nase vežejo vodo, zaradi česar preprečujejo zaprtje in zastajanje blata ter ugodno vplivajo na krčenje črevesnih sten. 

Med

Med vsebuje protivnetne snovi, ki vplivajo na hitrejšo celjenje vnetnih procesov. Da lahko učinkuje, ga moramo uživati surovega, kot namaz, dodatek k mlačni pijači ali drugim jedem, ki morajo biti primerne temperature. Segret nad 40 stopinj Celzija začne med izgubljati svoje zdravilne lastnosti, zato je skrb za primerno temperaturo jedi zelo pomembna.

Pinjenec

Uživanje pinjenca je ena izmed najbolj učinkovitih in poceni rešitev, ki ugodno vplivajo na vnetje dvanajstnika. Za še boljše delovanje lahko pinjencu dodamo kumino v prahu. Priporočeno je pitje 2 do 3 – krat dnevno po en deciliter.

Druga priporočila

Ob znanih težavah z dvanajstnikom je potrebno čim prej opustiti kajenje. Le to namreč draži želodec in spreminja izločanje sluzi ter želodčne kisline. Tako je sluznica prebavil veliko bolj izpostavljena slabim vplivom iz okolja. S prenehanjem kajenja spremenimo dinamiko delovanja prebavil, ne glede na čas trajanja oziroma ne glede na to, kako dolgo že kadimo. Tudi po desetletjih se s prenehanjem kajenja začnejo v telesu dogajati spremembe na bolje, ki pripomorejo k boljšemu splošnemu telesnemu zdravju.

Pitje tekočin se svetuje šele po obroku, saj tako ne moti prebavnega procesa. Od pijač so primerne mlečne pijače, nesladkani sadni sokovi, nesladkan čaj, voda, kompoti, mineralne vode. Sladke gazirane pijače so močno odsvetovane, saj dražijo želodčno sluznico in v telo prinašajo veliko škodljivih snovi, ki jih ni priporočljivo uživati tudi ko smo popolnoma zdravi.

 

Viri

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:90.

▪ Home remedies for duodenitis. Dostopno 6.3.2017 nas spletnem naslovu: https://www.organicfacts.net/home-remedies/home-remedies-for-duodenitis.html.

▪ Kumar N.  Do chilies influence healing of duodenal ulcer?  BMJ 288:1803-4, 1984.

▪ Ippoliti AF The effect of various forms of milk on gastric-acid secretion. Studies in patients with duodenal ulcer and normal subjects. Ann Intern Med 1976 Mar;84(3):286-9. 

▪ Brooks FP Effect of diet on gastric secretion. Am J Clin Nutr 1985 Nov;42(5 Suppl):1006-19. 

▪ McArthur KE Soy protein meals stimulate less gastric acid secretion and gastrin release than beef meals. Gastroenterology. 1988 Oct;95(4):920-6. 

▪ Pounder R.  Helicobacter pylori and NSAIDs: the end of the debate? Lancet 358:3-4, 2002.

Zgaga

Zdravilna hrana ▪ pusto meso ▪ ribe ▪ manj kisle jedi ▪ polnozrnata živila ▪ beljakovinska hrana

Škodliva hrana ▪ mastna hrana ▪ čokolada ▪ orehi ▪ začimbe ▪ paradižnik ▪ sadni sokovi in gazirane pijače ▪ kava ▪ alkohol

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) po domače poimenovana zgaga je bolezen, za katero trpi veliko ljudi. Gre za težave, ki prizadenejo okrog 40 odstotkov ljudi vsaj enkrat na mesec. Približno 10 odstotkov ljudi trpi za dolgotrajnimi težavami z zgago, ki lahko vodijo tudi do številnih zapletov.

Simptomi in znaki

Zgaga se kaže kot neprijeten občutek za prsnico ali kot pekoče tiščanje, ki traja več dni in se lahko širi navzgor v vrat. Po jemanju zdravil, ki urejajo nivo kisline (kot je na primer hidrotalcit), težave povečini prenehajo. Odvisne so od obrokov, tako se po obroku povečini nekoliko umirijo, razen kadar uživamo živila, ki vzdražijo želodčno sluznico. Takšna živila lahko v veliki meri poslabšajo zgago in jih naštevamo spodaj. Zgago občutimo predvsem kadar ležimo, saj kislina zateka nazaj v požiralnik, kar je manj izrazito ob sedenju. Pridruženo je lahko spahovanje, neprijeten zadah oziroma okus po kislem ali grenkem v ustih ali celo hripavost. Kadar pride zaradi zgage do hripavosti, moramo obiskati svojega izbranega zdravnika.

Pazljivo! Tiščoče bolečine za prsnico lahko zamenjamo za srčne težave. Posebej to velja za nenadno nastalo bolečino, ki jo občutimo prvič v življenju in se lahko stopnjuje, njena jakost pa je neodvisna od obrokov. Kadar se ob naporu bolečina izrazito poslabša in ob ležanju ni bistveno spremenjena, moramo v najkrajšem možnem času obiskati zdravnika , ki bo opravil dodatno diagnostiko.

Vzroki

Znanih je več različnih vzrokov, ki lahko posledično privedejo do zgage. Lahko gre za oslabljeno protirefluksno bariero na prehodu požiralnika v želodec, kjer se nahaja gladka mišica, imenovana sfinkter, ki meri od 3 do 4 cm v dolžino. Ta krožno stiska konec požiralnika in vzdržuje višji tlak na tem območju, kar preprečuje vračanje vsebine nazaj iz želodca v požiralnik. Ta mišica ima pomembno vlogo tudi kadar kašljamo, dvigujemo bremena ali naredimo stojo na glavi, saj je takrat tlak na prehodu iz požiralnika v želodec nekajkrat povišan. Naravno se sfinkter sprosti od 2 do 6 krat v eni uri, da dovoljuje prehod zraka, ki se nabere v želodcu oziroma zmanjša tlak v prebavnem traktu. Tega dogajanja ljudje zavestno ne zaznamo in traja le nekaj sekund, po čemer se mišica ponovno stisne. Pri obolelih za zgago se takšno sproščanje sfinktra dogaja večkrat v eni uri in traja dlje časa. Takšno obnašanje našega varuha pred vračanjem želodčne vsebine nam povzroča, da se le ta vrne v požiralnik ali celo vse do našega žrela.

Drugi vzroki za nastanek zgage so še podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšana odpornost želodčne sluznice in zunanji vzroki, kot so mastna hrana, kajenje ali določena zdravila. Podaljšano praznjenje požiralnika lahko nastane zaradi motenj živčne prevodnosti ali drugih bolezni požiralnika. Zmanjšana odpornost želodčne sluznice je lahko prehodna, na primer ob prehladnem obolenju ali dolgotrajnejša, na primer zaradi kroničnih vnetnih procesov v telesu. Želodčni vzrok je na primer čezmerno izločanje želodčne kisline. Od zdravil moramo pomisliti na nitrate, antiholinergike, beta blokatorje in kalcijeve antagoniste, ki lahko vplivajo na simptome zgage.

Dieta

Prehrane, ki preprečuje ali zmanjša povratek želodčne kisline, povečini ni težko upoštevati. Zavedati se moramo, da je vsak človek drugačen, zato enostavnih navodil, ki bi veljala za vse, preprosto ni. Upoštevati je torej potrebno lastno telo in ugotoviti, katera so tista živila, ki sprožajo neprijetne občutke. Vsa namreč ne vplivajo pri vsakem človeku enako na izločanje želodčne kisline. Prehrano nato prilagajamo glede na lastne izkušnje. Spodaj navajamo najpogostejša živila, ki pri večini ljudi (ne pa vseh) slabo ali dobro vplivajo na izločanje kisline.

Hrana, ki škoduje

Mastna hrana

Hrana s povečano vsebnostjo maščob vpliva na praznjenje želodca in sicer le to upočasnjuje, kar pomeni, da obrok dlje časa ostane v želodcu. Kadar obrok ne potuje naprej po prebavnem traktu z običajno hitrostjo, ima več časa možnost, da preide nazaj v požiralnik. Prav tako visoka vsebnost maščob v hrani povečuje število sproščanj sfinktra, kar direktno vodi do olajšanega prehoda želodčne vsebine v požiralnik. Poslovimo se od ocvrte hrane, sira in drugih polnomastnih mlečnih izdelkov, mastnim kosom mesa in uporabi škodljivih maščob v kuhinji.

Čokolada

V čokoladi se po navadi nahaja kar nekaj snovi, ki lahko sprožijo zgago. To je žalostna novica za vse ljubitelje čokolade, ki jo bodo morali najverjetneje opustiti, kadar trpijo za zgago. Od vseh snovi se izpostavljata kofein in teobromin, ki povečata zatekanje kisline v požiralnik. Kot že zgoraj omenjeno, škodi tudi visoka koncentracija maščob, ki jih najdemo v čokoladi. Kakav brez ostalih dodatkov sam po sebi sproža zatekanje kisline, zato tudi prava, grenka čokolada ne koristi, kadar trpimo za zgago.

Orehi

Medtem ko večina oreškov ne povzroča težav osebam, ki imajo zgago, to ne velja za orehe. Ti vsebujejo kar nekaj maščob, ki lahko pripomorejo k daljši prebavi. Prav tako je simptomov več, kadar gre za starane ali pražene orehe. Kljub temu, da večina ljudi orehov ne prenaša najbolje, pa obstajajo izjeme, pri katerih le ti celo izboljšajo simptome. Ta učinek se pripisuje visoki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin, ki deluje protivnetno in pomaga pri prebavi.

Začimbe

Veliko pekočih začimb ali pa tudi blažjih, ki pri zdravih ljudeh ne sprožijo simptomov zgage, lahko vpliva na želodčno sluznico. Ta nato izdela večje količine kisline, kar sproži zgago. Sami moramo ugotoviti, katere so tiste začimbe, ki nam škodijo, zagotovo pa je priporočljivo, da se izogibamo vseh pekočih začimb.

Paradižnik

Kljub temu, da vsebujejo veliko zdravega likopena, ki deluje kot antioksidant, so paradižniki žal tudi polni kislin. Le te so pogosti sprožilci težav pri osebah, ki trpijo za zgago.

 

Sadni sokovi in gazirane pijače

Gazirane pijače so en izmed najpotentnejših povzročiteljev zgage. Mehurčki iz pijač se v želodcu naberejo in ga razširijo, kar poveča pritisk znotraj želodca in povzroči uhajanje vsebine nazaj skozi sfinkter v požiralnik. Sadni sokovi pogosto vplivajo na želodčno sluznico, posebej če pijemo sok iz manj zrelih sadežev ali so ti pridelani na nezdrav način. Citrusi lahko povzročijo težave zaradi naravno visoke vsebnosti kislin.

Kava

Kavi se ne rabimo odpovedati, vendar moramo upoštevati nekaj nasvetov. Nikakor je ne smemo piti na prazen želodec, pravzaprav je naj ne bi pili tudi vsaj pol ure po obroku. Popiti smemo le eno kavno skodelico kave dnevno, saj lahko večje količine ali pitje skozi cel dan sproži nastanek zgage. Tudi kadar nimamo drugih dejavnikov tveganja za nastanek zgage, je lahko prekomerno pitje kave vzrok, da imamo težave s tem neprijetnim obolenjem.

Alkohol

Alkohol deluje direktno in posredno na zatekanje kisline. Direktno lahko zgago sproži pivo zaradi vsebnosti plinov, vino, ki vsebuje večje koncentracije kislin, ter žgane pijače, ki dražijo želodčno sluznico. Vse alkoholne pijače niso direktni sprožilci zgage, lahko pa ob popiti večji količini vplivajo na sprostitev sfinktra na prehodu iz požiralnika v želodec in s tem omogočijo lažji prehod želodčne vsebine v napačno smer.

Hrana, ki pomaga

Pusto meso

Zaradi večje količine maščob, ki je lahko prisotna v mesu, se moramo prehranjevati z manj mastnimi različicami. Pusto piščančje meso in meso drugih vrst perutnine ter rib naj ne bi vplivalo na poslabšanje simptomov zgage.

Ribe

Pečene ali kuhane ribe so povečini dovoljene. Moramo le paziti, da jih ne uživamo ocvrtih v olju, saj se tudi dobre maščobe, i se skrivajo v njih na ta način spremenijo v škodljive.

 

Manj kisle jedi

Naravne kisline, ki so prisotne v nekaterih živilih lahko ob stiku z našo želodčno sluznico privedejo do težav. Zato izbirajmo raje manj kisla živila, kar velja tako za sadje, zelenjavo in že pripravljene kuhane jedi. Od sadja lahko izberemo banane, melone ali drugo sladko sadje. Od zelenjave izberimo zeleno zelenjavo, kot so brokoli, šparglji, zelena, grah, saj vsebujejo manj kislin.

Polnozrnata živila

Izberimo polnozrnat kruh in druge izdelke iz polnozrnate moke. Ti vsebujejo nepredelane vlaknine in druge rastlinske snovi, ki pomagajo vzdrževati normalno prebavo in vplivajo na zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Pazimo, da ne podležemo reklami, saj vsa živila, ki so označena kot polnovredna, niso narejena iz resnično nerafinirane polnozrnate moke.

Beljakovinska hrana

Hrana z veliko vsebnostjo beljakovin povečini vsebuje manjšo vsebnost maščob. Tako lahko brez škodljivih učinkov uživamo na primer beljake, medtem ko lahko rumenjaki slabo vplivajo na simptome zgage. Oreški, ki so naravni vir beljakovin in načeloma vsebujejo kar precejšnji delež maščob, pri zgagi večini ljudi naj ne bi povzročali težav.

Druga priporočila

Kadar imate znane težave z zgago in kadite, je potrebno razmisliti o prenehanju le tega. Kajenje vpliva na izločanje sline iz številnih žlez slinavk, ki se nahajajo v ustni votlini in zraven nje. Zaradi zmanjšanega izločanja sline pride do zmanjšanja varovalne funkcije sluznice, ki se nahaja na notranji strani vzdolž požiralnika ter obdaja želodčno steno. Sluznica trpi pomanjkanje tekočin ter hranilnih snovi in zato ne opravlja svoje funkcije, kot bi jo morala.

Prav tako lahko ublažimo simptome zgage na nekaj drugih načinov. Ob ležanju dvignemo vzglavje, kar velja tudi za spanje čez noč. Po obroku ne ležimo vsaj eno uro. Držimo se dietnih priporočil, ki so navedena zgoraj. Aktivno zmanjšamo prekomerno telesno maso, kar je lahko pravzaprav ključnega pomena. Izogibamo se nošenju zelo tesnih oblačil, ki povzročajo velik pritisk v trebušni votlini (npr. korzet). Kadar jemljemo več zdravil za lajšanje kroničnih težav, se posvetujemo z zdravnikom, ali bi katero izmed zdravil lahko vplivalo na simptome zgage.

 

Viri

▪ Mlakar B. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=gerb&pog=index

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994: 89-90.

▪ Orel J. Kodele M. Bolnikom pri refluksni bolezni in vnetju požiralnika. Ljubljana: Klinični center, Klinika za torakalno kirurgijo, 1993.

▪ 7 foods that cause acid reflux. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.health.com/health/gallery/0,,20443643,00.html#more

▪ Foods that fight heartburn. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/digestive-disorders/features/foods-that-fight-heartburn#1

▪ Top 10 heartburn foods. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heartburn-gerd/features/top-10-heartburn-foods#1

Žolčni kamni

Zdravilna hrana ▪ zelenjava ▪ sadje ▪ pecivo z manj maščob ▪ vlaknine ▪ grenka živila in žveplo ▪ zdrave maščobe

Škodliva hrana ▪ mastno meso ▪ ribe ▪ konzervirana živila ▪ kvašeno testo ▪ polnomastno mleko ▪ veliko jajc ▪ suho sadje ▪ močne začimbe

Bolezni žolčnega sistema so številne in po pojavnosti precej pogoste. Vključujejo tako genetske nepravilnosti, ki se pojavijo že ob rojstvu ali kmalu po njem, nepravilno anatomsko lego organov ter druge od življenjskega sloga neodvisne spremembe. Vse do sedaj naštete težave pa so v populaciji vseeno redkeje prisotne. Najpogostejše težave, ki se pojavljajo z žolčnikom, so namreč žolčni kamni. Le ti so velik zdravstveni in tudi ekonomski problem današnjega sveta. Za žolčnimi kamni zboli med 10 in 20 odstotkov ljudi do 40. leta. Od 40. do 65. leta je pogostost žolčnih kamnov nekaj manj kot 30 odstotkov in narašča s starostjo. Pri otrocih se kamni v žolčniku pojavijo zelo redko.

Glavna funkcija žolčnika je izdelovanje, shranjevanje in sproščanje žolča v prebavni trakt. Dnevno se v jetrih ustvari med 800 in 1000 mililitrov žolča. Le ta teče v žolčnik, kjer se shrani do trenutka, ko ga za prebavo potrebujemo. Nekaj žolča pa teče direktno v prebavno cev, to je približno 20 procentov.

Simptomi in znaki

Žolčni kamni so prisotni pri veliko ljudeh in so lahko popolnoma brez simptomov. Pri določeni osebi se lahko nalagajo vrsto let in jih odkrijemo šele naključno pri določenih slikovnih preiskavah. Prav tako je manj verjetno, da bo kamen, ki je prisoten dlje časa, povzročil hude težave. Simptomatika je drugačna pri hitro nastalih ali številnih kamnih, ki lahko zaradi lege žolčnika in žolčevodov zamašijo žolčne poti. Žolč lahko zato zastaja, glede na mesto zapore pa so lahko poleg žolčnika prizadeti tudi drugi organi, predvsem jetra in trebušna slinavka. Kadar se pojavi bolečina zaradi zastalega kamna v žolčnih poteh občutimo zelo hude bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki so povečini krčevite in jih komaj zmoremo prenesti. Veliko ljudi poroča, da še nikoli niso imeli tako hudih bolečin. Njihovo vsakodnevno delovanje je zmanjšano ali nemogoče, zaradi česar se pogosto že takoj na začetku obolenja odločijo za obisk pri zdravniku. Skupaj z bolečinami lahko porumenijo koža in beločnice, kar kaže na zastoj žolča in izzveni ob zdravljenju. Lahko se sočasno pojavi srbečica po koži.

Vzroki

Poznamo več tipov žolčnih kamnov. V osnovi gre za holesterolske ali pigmentne kamne. Za holesterolskimi kamni pogosteje obolevajo ženske in sicer do dvakrat pogosteje, saj le ti pojavljajo v povezavi s hormoni in nosečnostjo. Pigmenti kamni se med spoloma pojavljajo enako pogosto. V nosečnosti se kamni pojavijo pogosteje zaradi vpliva nosečniških hormonov, ki povzročajo zmanjšano gibanje in s tem praznjenje žolčnika. Hormonska kontracepcija in jemanje estrogenov v obdobju po menopavzi poveča izločanje holesterola v žolču, kar spodbuja nastanek kamnov. Dejavniki tveganja za nastanek žolčnih kamnov so debelost, sladkorna bolezen, bolezni terminalnega ileuma ali operacija zadnjega dela tankega črevesa. K nastanku kamnov pripomore tudi hujšanje oziroma vnos nizke količine kalorij s hrano. Pri četrtini oseb, ki pospešeno hujšajo, se v štirih mesecih razvijejo žolčni kamni.

Dieta

Kadar nenadno zbolimo in so težave povezane z žolčnikom ali žolčnimi potmi, je pomembno, da se držimo izjemno stroge diete. Ta na začetku temelji na postu, ki naj traja dva do tri dni. Ko se po nekaj dneh stanje izboljša, je potrebno paziti na uživanje lahkih jedi in predvsem kuhanih živil. V tej fazi pridejo v poštev juhe, kuhani ovseni kosmiči, pire krompir, pol posneto mleko, kuhane testenine ali druga hitro prebavljiva manj mastna živila. Pri kuhanju in pripravi jedi je potrebno uporabiti manj maščob, sladkorja in soli. Za pitje pridejo v poštev razredčeni sadni sokovi, čaj ali voda. Po zmanjšanju bolečin zaradi obolenja žolčnika, lahko v prehrano počasi uvedemo blažjo žolčno dieto. To je prehrana, ki vsebuje krompir, kuhano meso, do 3 žlice maščob dnevno. Potrebno se je izogibati kvašenim jedem ter težki hrani. Po približno enem tednu dni lahko oboleli preide na prehrano, ki dolgoročno poskrbi za preventivo pred ponovnimi obolenji žolčnega sistema. Prehrana mora biti uravnotežena, kar pomeni, da je dovolj pestra, vsebuje zadostno količino beljakovin, veliko zelenjave in sadja. Raje kot velik obrok na dan, se uživa več manjših obrokov, ki so lahko pogostejši kot sicer. Kljub vsem dobronamernim napotkom pa je potrebno upoštevati svoje telo in se tako izogniti vsaki hrani, ki morda sproži nelagodje.

Hrana, ki škoduje zaradi vpliva na delovanje žolčnega sistema

Mastno meso

Kamni začnejo v žolčniku nastajati, kadar je holesterola v žolču več, kot je topilna sposobnost žolčnih soli. To pomeni, da moramo v obdobju nastanka težav in tudi preventivno, v izogib ponovnemu pojavu težav, paziti na vnos manj mastnih živil. To velja predvsem za živalsko hrano, saj je v mesu, jajcih in drugih jedeh, ki vsebujejo živalske sestavine, še posebej veliko holesterola. Od mesa se takoj po bolezni ne priporoča nobene vrste, kasneje, ko težave izzvenijo, lahko na jedilnik dodamo pusto mesto, kot je na primer perutnina.

Ribe

Glede na način priprave oziroma konzerviranja rib, le te povečini vsebujejo velike količine maščob. Še posebej to velja za ocvrte ribe ali konzerve, kjer so ribe shranjene v olju. Določene osebe lahko sicer dobro prenašajo nekatere vrste rib, pripravljenih brez maščob, vendar se je v obdobju bolečin in težav zaradi žolčnih kamnov, teh vseeno dobro izogibati nekaj časa.

Konzervirana živila

Posebno opozorilo velja za konzervirano hrano, kjer je prisotnih veliko maščob. Prav tako se je potrebno izogibati vseh konzerv, ki vsebujejo večje količine škodljivih dodatkov za vzdrževanje dolgega roka uporabnosti živil. Aditivi lahko s svojim škodljivim vplivom na prebavo namreč povečajo verjetnost za ponovni nastanek obolenja žolčnika.

Kvašeno testo

Ob težavah zaradi zastalega žolča se lahko pojavijo določene prebavne motnje, ki jih povečini spremlja občutek napihnjenosti. Zaradi že prisotnih motenj, si jih ne želimo še poslabšati, tako se moramo izogibati vsega, kar bi lahko pripomoglo k slabši prebavi. Kvas je ena izmed sestavin, ki se ji moramo izogniti v velikem krogu. Spodbuja namreč nastajanje plinov v črevesju, ki pritiskajo na vse strani in stiskajo ostale organe trebušne votline.

Polnomastno mleko

Ob bolezni, ki prizadenejo izločanje žolča, je potrebno zmanjšati vnos maščob. Kadar kupujemo mleko zato izberimo raje pol posneto vrsto mleka. Enako velja tudi za druge mlečne izdelke.

 

Veliko jajc

Jajca so bogat vir holesterola. Prekomerno uživanje le teh zato draži žolčnik in poslabša zdravstveno stanje, kadar imamo težave zaradi kamnov. Na teden užijmo le do pet jajc in ne več kot eno na dan.

Suho sadje

Suho sadje ima v primeru obolenj žolčnika in žolčevodov slab učinek na sam potek obolenja. Morda to zveni nekako proti intuiciji, vendar je razlaga povsem preprosta. Suho sadje ima namreč premalo vode glede na suho snov in zaradi tega tudi preveliko koncentracijo sadnih sladkorjev.

Močne začimbe

Močne začimbe lahko razdražijo črevesno steno in preprečujejo normalen potek prebave. Kadar imamo težave z izločanjem žolča se te še bolj izrazijo kot sicer. Ko težave izzvenijo tako ne pozabimo na kuhanje z blagimi začimbami in izogibanje močnim začimbam še vsaj en mesec po bolezni.

Hrana, ki pripomore k izboljšanju stanja ter varuje pred ponovitvijo bolezni

Zelenjava

Dnevni vnos zelenjave je potrebno povečati, saj le ta vsebuje veliko vlaknin, ki pripomorejo k izboljšanju prebave.

 

Sadje

Uživajmo veliko sadja. Najbolj je priporočljivo zaužiti ekološko pridelana jabolka, saj imajo ta izjemno velik učinek na zniževanje holesterola v krvi. Prav tako so za zniževanje krvnega holesterola dobri citrusi.

Pecivo z manj maščob

Kot smo že omenili, se je potrebno pri dieti zaradi žolčnih kamnov izogibati predvsem maščobam. Nanje kaj radi pozabimo, ko je na mizi kak dišeč kos peciva. Peciva vsebujejo različno vsebnost maščob, največkrat veliko preveč za žolčnik, kadar je ta prizadet zaradi kamnov. Peciv, ki jih nismo spekli sami doma in ne vemo koliko maščob vsebujejo, se tako raje izogibajmo.

Vlaknine

Visok vnos vlaknin zagotavlja in stimulira izločanje žolčnih soli ter prekomernih količin holesterola iz telesa. Živila, ki naj bi jih torej uživali v zadostni meri so na primer ovseni kosmiči, lanena semena ter jedi pripravljene iz polnozrnate moke.

Grenka živila in žveplo

Grenčine, ki se skrivajo v endiviji ali radiču stimulirajo izločanje žolča. Prav tako je priporočljivo uživati živila, ki vsebujejo vezano žveplo, kot so česen, kalčki, zelje, čebula, brokoli, cvetača.

Zdrave maščobe*

V obdobju nastanka bolezni in še nekaj tednov po obolenju, se je potrebno vsem maščobam v prehrani izogibati v največji možni meri! Maščobam se seveda ni potrebno za zmeraj in v celoti izogniti. Po obdobju dveh do treh tednov lahko z upoštevanjem drugih navedenih prehranskih priporočil v svojo prehrano postopoma dodajamo zdrave maščobe. To so na primer hladno stiskano deviško olivno olje, laneno olje, oreščki, semena, avokado.

Druga priporočila

Za vzdrževanje normalne prebave je potrebno piti zadostne količine tekočin. Priporočajo se predvsem tekočine brez sladkorja, kot je nesladkan čaj ali voda. Če pozabimo piti čez dan, si pomagajmo s triki, kot je na primer ta, da zjutraj natočimo dva litra vode v steklenice ali vrč, ki jo moramo popiti čez dan. Kadar smo zdoma, si vedno natočimo vodo za na pot. Najbolje jo je shraniti v steklenicah, saj voda v plastenkah spremeni svoje lastnosti. Zeliščni čaji po nekaterih virih pripomorejo k izboljšanju jetrne funkcije. V ta namen se priporoča ingverjev čaj z limono, meta, zeleni čaj ali regrat.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:119 – 121.

▪ Programsko dietetski oddelek; Žolčna dieta. Ljubljana: Klinični center, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, 2007.

Afte

Zdravilna hrana ▪ kurkuma ▪ čebula ▪ z vitaminom B bogata živila ▪ žajbelj ▪ zelenjava in začimbe ▪ brusnični sok ▪ sok aloe vere ▪ probiotiki

Škodljiva hrana ▪ pekoča hrana ▪ slana hrana ▪ trda hrana ▪ kisla živila

Afte so najpogostejša bolezenska sprememba ustne sluznice, saj se pojavijo pri okrog petini vseh ljudi. Prvič se povečini pojavijo že v otroštvu in puberteti, nekoliko pogosteje pri deklicah in mladih ženskah, najverjetneje zaradi hormonskih sprememb.  Afte so boleče plitve razjede v ustih, ki lahko potekajo v sklopu stomatitisa, ali pa so omejene na eno do nekaj manjših oziroma večjih mest, brez drugih znakov vnetja v ustni votlini. Pojavijo se na dlesnih, notranji strani lic, ustnem nebu ali jeziku. Sprva so večinoma barve sluznice, kasneje lahko na robovih postanejo sivkaste do bele barve. Glede na velikost jih lahko razdelimo v tri skupine. Manjše afte merijo do deset milimetrov premera, se pojavljajo v 80 odstotkih in izginejo same, po sedmih do desetih dneh. Velike afte merijo v premeru več kot 10 milimetrov, potrebujejo več časa, da izginejo, to je od deset do trideset dni. Po zacelitvi lahko zaradi velikih aft ostanejo brazgotine na sluznici. Tretja skupina aft so herpetiformne afte, ki se pojavijo v obliki številnih manjših razjed oziroma ulkusov. Povečini so posamične razjede manjše od treh milimetrov, a jih je veliko in skupaj lahko tvorijo večje razjede. Za zdravljenje herpetiformnih aft potrebujemo od sedem do deset dni.

Znaki in simptomi

Afte minor oziroma male afte se pojavljajo na lični ali ustnični sluznici. Dan pred nastankom aft se lahko pojavi zbadajoč do pekoč občutek. Mesto nastanka razjede je najprej rdeče in boleče, kasneje pa se pojavi okrogla ranica s pravilnimi robovi, ki je povečini sprva rumene in nato rdeče barve. Majhne afte so zelo boleče. Velike afte so globlje od manjših in trajajo en mesec ali več. Celjenje je počasno, lahko se pojavijo brazgotine. Afte, ki so podobne herpesu, se imenujejo herpetiformne.

Vzroki

Afte so nenevarne, saj se zacelijo povečini same, brez posebnih ukrepov. Po navadi niso vzročno povezane z virusnim ali bakterijskim povzročiteljem, zato se ne morejo prenašati med ljudmi na enak način kot okužbe. Vzroki nastanka so lahko ranice v ustih, stres, slabši imunski sistem in hormonske spremembe. Razjede se pri nekaterih osebah pojavljajo pogosteje tudi po določenih živilih. Takšna živila so arašidi, mandlji, čokolada, kava, jagode, sir, pšenična moka in začinjena hrana. K nastanku lahko pripomorejo znižane vrednosti določenih vitaminov in mineralov, kot so vitamin C in B ter železo in cink.

Dieta

Kadar je afta že razvita, se je potrebno izogibati močno začinjeni hrani ter pekočim jedem. Celjenje je lahko moteče tudi ob uživanju zelo slanih jedi, saj le ta poslabša bolečino in draži vneto sluznico. Izogibati se moramo pretrdi hrani, da ne povzročamo mehaničnega draženja oziroma pritiska na razjedo, prav tako pa moramo paziti pri ščetkanju, da si ne poškodujemo sluznice na mestu aft.

S prehrano si lahko pomagamo tako, da uživamo živila, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem. Da zagotovimo zadostno količino vitaminov in mineralov, moramo uživati sveže sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina C. Temno zelena, rdeča, rumena sadje in zelenjava ter jajčni rumenjak vsebujejo vitamin A. Vitamin E pridobimo z uživanjem hladno stiskanih rastlinskih olj, žitaric, kalčkov, oreškov ter semen buč in sončnic. Folno kislino najdemo v zeleni listnati zelenjavi, preostale vitamine skupine B pa v žitaricah, mesu in mleku. Selen, ki je v telesu mineral v sledovih, vendar pomemben pri vnetjih, se skriva v ribah, rakih, mesu, ostrigah, sadju, otrobih, ječmenu in kvasu. Cink, ki je prav tako pomemben protivnetni mineral, pa lahko pridobimo z uživanjem dovolj polnozrnatih žit, sira, pšeničnih kalčkov, mesa in kvasa.

Hrana, ki koristi

Kurkuma

Kurkumin, ki se skriva v tej nekoliko manj znani začimbi, deluje protivnetno in skrajša čas celjenja ran. Če je bolečina huda, si lahko afto namažete z nekaj medu, ki mu lahko primešate kurkumo. Kurkuma sicer deluje tudi zaščitno na srčno-žilni sistem in je zaradi svojega okusa primerna za začinjanje različnih jedi (npr. mesa, juhe ..). Kurkumin najdemo tudi v papriki, predvsem rdeče barve.

Čebula

Kadar bolečina ni prehuda, lahko na afto položimo košček čebule. Kljub začetnemu pekočemu občutku, čebula poskrbi za hitrejše celjenje aft. Uživanje sveže čebule velikokrat ni mogoče, kadar je aft veliko, vendar jo lahko pomešamo z drugo hrano, da zamaskiramo njeno delovanje direktno na razjedo. Čebula namreč vsebuje veliko snovi, ki delujejo proti vnetju in pomaga hitreje prebroditi obdobje aftoznih sprememb v ustih.

Z vitaminom B bogata živila

Pomanjkanje vitaminov iz skupine B lahko prispeva k pogostejšemu nastajanju aft v ustni votlini. Manjše primanjkljaje vitaminov in mineralnih snovi najlažje in brez škodljivih stranskih učinkov pridobimo iz živil.

Žajbelj

To skorajda čudežno zelišče, ki raste tudi v našem okolju, je v pomoč pri vrsti vnetnih težav. Še posebej blagodejno vpliva na vnetne spremembe v ustni votlini, tudi kadar so prisotne afte. Iz žajblja pripravimo tekočino za izpiranje, ki jo naredimo podobno kot čaj. V dva decilitra vrele vode vsujemo približno zvrhano čajno žličko na koščke narezanega žajblja (ali suhega zdrobljenega zelišča) in mešanico vremo tri minute. Po vrenju tekočino precedimo in počakamo, da se ohladi. Tekočino, ki naj bo sobne temperature, uporabimo za grgranje oziroma izpiranje ust tri do petkrat dnevno.

Zelenjava in začimbe

Nekatere vrste zelenjave in začimb so še posebej priporočljive za uporabo, ko se pojavijo afte. To so zelena, bazilika, sveže korenje in koriander.

 

Brusnični sok

Sok brusnic je znan zaradi svojega protivnetnega učinka, predvsem kadar gre za vnetje urinarnega trakta. Prav tako dobro pomaga pri težavah s sluznicami, kot so afte ali ranice. Najbolje je piti večje količine soka, na primer od polovice do enega litra dnevno. Pri nakupu pazimo, da je sok zdravju neoporečen, se pravi, da je pridelan, predelan in hranjen brez uporabe škodljivih snovi.

Sok aloe vere

Aloe vera je rastlina, ki v svoji notranjosti hrani velike zaloge vode. To stori z uporabo posebnih predelkov in specifično strukturo listov, ki preprečuje uhajanje tekočine iz nje. Raste namreč v predelih z manj vode, zato te posebne prilagoditve potrebuje za preživetje. Skupaj s sokom iz aloe vere pridobimo tudi celice, ki vsebujejo nekatere koristne snovi. Nekatere izmed njih delujejo proti okužbam in pospešujejo celjenje ran. Sok aloe vere lahko uporabimo tudi za splakovanje ustne votline, predvsem kadar imamo na voljo gostejši sok.

Probiotiki

Kadar želimo dvigniti delovanje imunskega sistema, ni nikoli odveč paziti na center vsega dogajanja, to je črevesje. Če je naš cilj podpreti delovanje črevesnih bakterij, moramo poskrbeti za njihovo optimalno prehrano. To najbolje storimo z uživanjem probiotikov. Izberemo lahko kar nam ustreza, na primer sirotko, pinjenec, jogurte z bakterijskimi kulturami ali drugo.

Hrana, ki škoduje

Pekoča hrana

Pekoč občutek po uživanju najljubše mehiške jedi v ustih še kar vztraja nekaj časa. Tako lahko zaradi pekoče hrane nadražimo sluznico in povečamo bolečine, kadar gre za boleče aftozne spremembe. Pekoča hrana je v obdobju aft na spisku prepovedanih jedi.

Slana hrana

Prekomerna uporaba soli v prehrani tako ali tako ni priporočljiva, kadar pa imamo še spremembe na sluznici, pa soljenje raje odložimo za nekaj časa. Slani prigrizki in druga hrana, ki vsebuje velike količine soli, vpliva na sluznico in ji preprečuje hitro celjenje. Tako lahko ne le podaljšamo čas celjenja aft, temveč stanje celo poslabšamo.

Trda hrana

Trdi koščki hrane lahko poškodujejo tudi zdravo sluznico. Ob spremembah na sluznici, kot so afte, je koža na prizadetem področju tanjša in bolj občutljiva na mehanske dražljaje. Tako s trdimi koščki hrane lahko zaradi trenja nastane še večje število razjed v ustni votlini ali se poveča premer že nastalih. Izogibajmo se torej žvečenju pretrdih živil ki bi lahko vplivala na celjenje aft.

Kisla živila

Kadar gre za afte, želimo dvigniti pH ustne votline, saj le to pomaga pri celjenju sprememb. Kadar jemo prekislo hrano ne le razdražimo prizadeto mesto, ampak tudi nižamo pH ustne votline, kar povzroča večje ali manjše nelagodje. Če želimo omiliti bolečine in pomagati telesu pri celjenju aft, izbirajmo raje hrano, ki v prebavnem traktu deluje bazično. Vzrok za nastanek aftoznih razjed je lahko tudi gastritis oziroma zatekanje kisline. V tem primeru je dobro na splošno paziti na razmerje kislih proti bazičnim živilom, saj je prehrana modernega človeka bolj nagnjena k živilom, ki zakisajo telo.

Druga priporočila

Določenim osebam pomaga grgranje tople vode s soljo ali uporaba paste, ki je mešanica sode bikarbone in malo vode. Jedilna soda namreč deluje bazično in zmanjšuje kislost v ustni votlini. Vsekakor je potrebo takšno mešanico uporabljati le določen čas in nato z uporabo prenehati, saj je soda bikarbona zelo močno bazična. Za blažitev bolečine lahko uporabite hladno čajno vrečko (na primer žajblja, kamilice, mete ali drugih zelišč) ali uporabite leden obkladek. Za umiritev si je pogosto potrebno vzeti nekaj časa zase, saj veliko ljudi opaža, da se jim afte pojavijo po koncu kakšnega napornejšega oziroma stresnega obdobja. Če imate navado grizenja nohtov ali vaše roke nenehno romajo v usta, v obdobju aft prenehajte s temi navadami. Z njimi lahko namreč še dodatno razdražite razjede ali celo povzročite dodatne okužbe z mikrobi, ki jih je na rokah ogromno.

Viri

▪ Afte in kako se jih znebiti v čim krajšem času. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: https://www.bodieko.si/nadlezne-afte-kako-se-jih-znebiti-v-cim-krajsem-casu

▪ Kristina Vrtačnik, mag. farm. Afte. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnaljubljana.si/si/farmacevti-za-vas/farmacevti-za-vas/clanek/afte

▪ Znebite se aft na naraven način! Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://vizita.si/clanek/bolezni/znebite-se-aft-na-naraven-nacin.html

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

Stomatitis

Zdravilna hrana ▪ sokovi iz svežega sadja ▪ zelenjava ▪ pinjenec ▪ kokosovo olje ▪ glutamin

Škodliva hrana ▪ meso in mesni izdelki ▪ sladkor ▪ vložena hrana ▪ procesirana hrana ▪ ocvrta hrana ▪ pravi čaj in kava

Stomatitis je izraz, s katerim označujemo vnetje ustne sluznice. Sluznica je najbolj površinski del ustne votline, ki ščiti spodnje plasti pred vplivom snovi, ki jih zaužijemo ter mikroorganizmov, ki skozi usta vstopajo v naše telo. Vnetje sluznice se pojavi, kadar je vpliv navedenih dejavnikov toliko močan, da je obrambna sposobnost le te zmanjšana. V ustni votlini se na področju sluznice lahko tvorijo razjede, ki bolijo ter vplivajo na kvaliteto vsakodnevnega življenja. Obolenje lahko prizadene ljudi vseh starosti in je pogost razlog obiskov pri zdravniku. Čeprav je stanje največkrat nenevarno in težave izzvenijo same po sebi, se okrevanje pospeši s skrbjo za pravilno prehrano. Preden pa začnemo raziskovati škodljiva in koristna živila, si poglejmo, kako prepoznati stomatitis in zakaj se lahko pojavi.

Simptomi in znaki

Ob vnetju v ustni votlini se pojavijo praktične težave, ki se tičejo uživanja hrane in pitja. Vneta področja na sluznici so lahko precej boleča in neprijetno je, kadar tja zaide kakšno bolj kislo ali začinjeno živilo. Pri stiku s hrano, se bolečina povečini ojača, nato pa zaradi učinkovanja sline sčasoma popusti. Ob hudem vnetju je včasih nemogoče uživati hrano, prav tako je lahko v skrajnem primeru oteženo požiranje tekočin. Bolečina je lahko prisotna ob govoru. Največkrat je pridruženo povečano izločanje sline, obložen jezik, živo rdeča barva ustne votline, zmanjšan apetit, slab zadah, lahko pa se pojavi tudi bruhanje po zaužitju hrane. Pojavi se lahko blaga vročina, zaprtje ali utrujenost. Vnetje v ustih se lahko vidi kot rdečina, razjede, mehurčki ali bele obloge.

Vzroki

Ustna sluznica se lahko vname iz različnih vzrokov. Najpogosteje pride do vnetja zaradi nepravilnega delovanja prebavil, slabe ustne higiene ali nepravilnega prehranjevanja. V teh primerih se lahko pojavljajo afte, neovisno od mikroorganizmov v ustih. Vzroki vnetij v ustni votlini so lahko tudi bakterije ali virusi. Izmed virusov so pogosti povzročitelji iz rodu Herpes simplex, najpogosteje tip 1. Pri otrocih so možne okužbe z drugimi tipi, kot so coxsackie virusi oziroma vrste enterovirusov ter drugi. V ustih se ob okužbi z virusi največkrat pojavijo mehurčki, ki lahko nato počijo in se zabrazgotinijo, ali iz razjed nastanejo belo obložene spremembe. Bakterije, ki so lahko vzrok vnetju v ustni votlini prihajajo iz rodov Streptococcus in drugih. Redek vzrok vnetja, ki pa ga ne smemo zanemariti, je okužba z glivami rodu Candida. Vnetje ustne votline lahko poteka tudi v sklopu nekaterih krvnih bolezni.

Dieta

Oseba, ki trpi za stomatitisom, težko uživa hrano. Stanje je lahko tako resno, da je možno le pitje hladnih nesladkanih tekočin. Ob hudem vnetju je morda potrebno zdravljenje z zdravili ter pitje po požirkih. Bolečina je ob blažje potekajočem vnetju sicer prisotna predvsem ob uživanju kislih, vročih ali precej začinjenih jedi, zato se je le tem potrebno izogibati. Začasne prilagoditve v hranjenju je potrebno izvajati do zacelitve aft oziroma razjed, kadar so le te prisotne. Nato je po zacelitvi potrebno uvesti dolgoročne spremembe, ki bodo preprečevale nastanek ponovnih vnetij.

Da telesu nudimo optimalne pogoje za obrambno zmožnost pred vnetji, je dobro, da nekaj dni izvajamo dieto s sokovi. Tri do pet dni zapored pijemo pomarančni sok, najbolje sveže stisnjen, razredčen z vodo v razmerju 50:50. To mešanico pijemo na vsaki dve uri čez cel dan. Kadar pomarančnega soka ne prenašamo dobro, lahko pijemo tudi korenčkov sok, prav tako redčen z vodo v enakem razmerju. Po obdobju nekaj dni uvedemo dieto s svežim sadjem, ki naj prav tako traja od tri do pet dni. Uživamo jabolka, grozdje, grenivke, pomaranče, hruške, ananas, breskve, papaje in druge vrste svežega sadja. Po obdobju diete s sadjem, prehrano obogatimo z oreški, semeni, žitaricami in zelenjavo. Poudarek mora biti na svežem sadju, polnozrnatih žitaricah, sveži ali le blago pokuhani zelenjavi, kalčkih. Vsaj nekaj časa se je potrebno izogibati mesu, kavi in pravemu čaju, beli moki in izdelkov iz nje, slaščicam, vloženi hrani ter procesiranim jedem. Prav tako ne uživamo gaziranih pijač, sladoleda in drugih sladkih živil.

Kadar želimo preprečiti pojavnost ponovnih težav, lahko pred jedjo popijemo eno čajno žličko sveže stisnjenega limoninega soka. Ta ritual bo pripomogel k izboljšanju delovanja želodca in pomagal preprečiti nastajanje vnetij v ustih. Da preprečujemo zastajanje mikrobov v ustih je priporočljivo večkrat dnevno grgrati v vodi razredčen limonin sok (20ml limoninega soka in 100ml tople vode). Drug recept za domačo tekočino za grgranje je, da v kozarec tople vode zmešamo žličko soli in jedilne sode. Seveda pa je dobro, da si po vsakem obroku hrane najprej umijemo zobe.

Hrana, ki škoduje

Meso in mesni izdelki

Meso je v obdobju vnetja živilo, ki slabo vpliva na zdravljenje le tega. Kadar se težave z vnetji ponavljajo, je potrebno za nekaj časa iz prehrane izključiti meso. Meso se prebavlja dlje časa, kot druga živila, zato obremenjuje prebavni trakt. Zaradi preprečevanja nastanka slabokrvnosti, nadomestimo mesna živila s svežo kuhano rdečo peso. Zadostuje ena manjša rdeča pesa dnevno.

Sladkor

V modernem času velja nekakšna potreba po sladkorju, ki ga opazujemo že pri skoraj vsakemu izmed nas. Temu je tako, ker se v večini živil pojavljajo dodatne količine sladkorja, ali zaradi podaljševanja življenjske dobe živil ali zaradi izboljšanja okusa. Povrh vsega ljudje posegamo še po slaščicah in drugih sladkih živilih, kar še poviša količino dnevno zaužitega sladkorja. Posledica je vrsta zdravstvenih težav, med drugim so pogostejša tudi vnetna obolenja.

Vložena hrana

Vložena hrana vsebuje znižano vsebnost hranil, ki jih v obdobju vnetja potrebujemo za zdravljenje. Prav tako je veliko živil vloženih v kisu, kar povečuje bolečine ob aktivnem vnetju v ustni votlini ter vpliva na slabše delovanje želodca in prebavil v obdobju bolezni. V vloženih živilih najdemo povečano vsebnost sladkorja, za katerega smo omenili, da ga je potrebno uživati v zmanjšanih količinah.

Procesirana hrana

V predelani hrani se skriva mnogo snovi, ki se uporabljajo za podaljševanje življenjske dobe živil. Večina od teh vpliva na presnovo v našem telesu, zato se priporoča, da si hrano pripravljamo vsak dan sproti iz svežih sestavin.

Alergeni v hrani

Kadar obstaja neprepoznana alergija na hrano oziroma njene sestavine, se lahko pojavljajo vnetja v ustih. Predvsem je to možno v primeru preobčutljivosti na mleko ali gluten. Kadar sumite, da bi lahko šlo za katero izmed preobčutljivosti, lahko opravite testiranje v kateri izmed alergoloških ambulant.

Ocvrta hrana

Pri cvrtju nastajajo nezdrave maščobe, ki slabo vplivajo na telo. Pri vnetnih stanjih se jim izogibamo, saj pospešujejo vnetja. Prav tako se jim je potrebno izogibati na splošno, zato raje ne cvrimo hrane v olju, razen če to delamo le občasno, na primer en do dvakrat mesečno. Namesto slabih olj, lahko uporabljamo druge vrste, ki so bolj obstojne v vročini in ne tvorijo škodljivih molekul, ki tvorijo proste kisikove radikale. Dobra alternativa sončničnemu olju je na primer kokosova maščoba.

Pravi čaj in kava

Kofein je škodljiv v smislu, da povečuje vnetje in zakisanost telesa. Podobno deluje tudi tein, ki se skriva v pravem čaju.

 

Hrana, ki zdravi

Sokovi iz svežega sadja

Vitamini, ki jih dobimo iz sadja, delujejo antioksidativno in skrbijo za čiščenje telesa. Prav tako vplivajo na zmanjšanje nivojev holesterola in pripomore k izgubljanj prekomerno povišane telesne mase. V obdobju posta s sokovi, ki ga izvajamo ob vnetjih, vnos ogljikovih hidratov, ki jih naravno vsebuje sadje, pomaga zadostiti osnovnim potrebam organizma po energiji. Minerali vplivajo na fiziološke procese v telesu in napolnijo zaloge le teh znotraj organov.

Zelenjava

Zelenjava vsebuje mnogo snovi, ki podprejo sposobnost organizma, da se brani pred mikrobi. To so vrste vitaminov in protivnetnih snovi.  Redno uživanje različnih tipov zelenjave preprečuje zakisanost telesa, saj vpliva na zmanjšano nastajanje prostih kisikovih radikalov in deluje protivnetno.

Pinjenec

Ostanek pri izdelavi masla je pinjenec, ki velja za dober probiotik. Skupina probiotičnih živil, med katera spadajo med drugim tudi navadni jogurt, kefir in fermentirana živila pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Kokosovo olje

V nekaterih študijah so dokazali, da kokosovo olje vsebuje maščobe, ki lahko razgradijo lipidne ovojnice virusov, kot so herpes simplex in druge vrste. Prav tako monolavrinska kislina vpliva na patogene bakterije, kot so stafilokoki, streptokoki in H. pylori. Kokosovo olje je bilo v preteklosti napačno ocenjeno kot slabo za srčno-žilni sistem, saj naj bi vplivalo na povišanje vrednosti holesterola. V poznejšem času so dokazali, da temu ni tako. Naravno kokosovo olje ne vpliva na povišanje vrednosti slabega holesterola, temveč vpliva na porast vrednosti dobrega holesterola.

Glutamin

Dodatki glutamina naj bi vplivali na pojavnost aftoznih sprememb v ustni votlini. K temu pripomorejo zaradi pozitivnega vpliva na imunski sistem in nekoliko protivnetnega delovanja. Deluje na celice, ki obdajajo notranjost črevesne stene, kar pojasnjuje njegovo vlogo pri podpori imunskega sistema. Študije dokazujejo, da zmanjša pojavnost razjed v ustih pri bolnikih, ki prejemajo protirakavo terapijo (kemoterapijo).

Druga priporočila

Razen pravilne prehrane lahko za preprečevanje stomatitisa uporabimo tudi prehranske dodatke, kot so vitamini, predvsem iz skupin C in B. Pri nakupu vitaminskih dodatkov moramo paziti, da prihajajo iz zanesljivih virov, se pravi, da je vsebina resnično takšna, kot je navedeno na ovojnini. Obstajajo redke trgovine, ki jim gre zaupati, kadar pa smo v dvomih, lahko zavijemo v bližnjo lekarno. Prav tako koristna za preprečevanje vnetij v ustih so tople kopeli za noge, ki pripomorejo k ogrevanju telesa. Temperatura vode za navedene kopeli naj bo med 40 in 45°C. Pred kopeljo popijemo kozarec hladne do mrzle vode in se ob kopeli zavijemo v toplo odejo, da toplota ne uhaja v okolico. Kopel naj traja od 5 do 20 minut. Nato po kopeli sledi tuširanje najprej s čim hladnejšo in nato s čim toplejšo vodo.

 

Viri

▪ H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Stomatitis: Types, Symptoms, Causes and Treatment. Dostopno 7.1.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/oral-health/guide/stomatitis-causes-treatment.