Kako se spopasti z negativnimi spomini

Se želite znebiti negativnih čustev oz. zmanjšati njihov negativni učinek? Osredotočajte se na kontekst spomina in ne na čustva!

Kaj je eden vaših najslabših spominov? Kako ste se takrat počutili? Po mnenju psihologov spominjanje čustev, ki smo jih čutili med negativno izkušnjo, (žalost, sram, jeza itd.) lahko privede do čustvene stiske, še posebej,  če o tem  spominu ne morete nehati razmišljati.

Nedavna študija je ugotovila, da je takrat, ko se negativna čustva prikradejo, razmišljanje o kontekstu spomina in ne o tem, kako ste se takrat počutili, lahko relativno enostavna in učinkovita metoda, kako zmanjšati negativne učinke slabih spominov. 

Raziskovalci na Beckman inštitutu na Univerzi v Illinoisu, pod vodstvom profesorice psihologije Florin Dolcos, so ugotavljali vedenjske in nevrološke mehanizme osredotočanja stran od negativnih čustev znotraj spomina in ugotovili, da razmišljanje o vsebinskih elementih spomina, bistveno zmanjša njihov negativni učinek.

»Včasih razmišljamo samo o tem, kako žalostno, osramočeno, prizadeto smo se počutili in zaradi tega se počutimo slabše. »To se zgodi v klinični depresiji – premlevanje o negativnih vidikih spomina,« pravi Dalcosova. »Vendar pa smo ugotovili, če se oseba med spominjanjem  ne osredotoča na čustveni del, temveč razmišlja o vsebini spomina kot npr. kateri prijatelji so bili prisotni, kakšno je bilo vreme oziroma o čemerkoli, kar ni povezano s čustvi, zelo enostavne popelje um stran od negativnih čustev, ki jih povezuje s tem spominom.«

Študija pravi, da ta preprosta strategija lahko pomaga pri alternativni obravnavi tudi drugih čustveno regulativnih strategij, kot je potlačitev čustev in prevrednotenje spomina.

Potlačevanje čustev, ko jih poskušate skriti v  nek temen kot v glavi, je lahko strategija, ki je učinkovita na krajši rok, vendar na dolgi rok zvišuje možnost za nastanek anksioznosti in depresije.

Še ena učinkovita strategija za reguliranje čustev je prevrednotenje oziroma gledanje na situacijo z drugega zornega kota. To je učinkovita strategija, vendar je mentalno zelo zahtevna. Strategija osredotočanja na ne-emocionalni del spomina, na vsebinski del spomina, pa na drugi strani predstavlja zelo enostavno metodo, kjer je potrebno le prestaviti fokus v svojem mentalnem filmu in nato pustiti glavi, da se izgubi v detajlih.

Ne le, da ta strategija omogoča učinkovito kratkoročno uravnavanje čustev, morda ima tudi možnost, da čez čas negativne spomine spremeni v manj boleče.

V tej študiji so udeležence prosili, da delijo svoje najbolj negativne in najbolj pozitivne spomine kot je rojstvo otroka, osvojitev nagrade, neuspelo opravljanje izpita itd. Nekaj tednov kasneje so udeležencem dali namige, da so v njih ponovno sprožili te spomine, medtem pa so njihove možgane skenirali z magnetno resonanco. Pred vsakim namigom so udeležence raziskave prosili, naj se bodisi osredotočajo na čustveni del spomina ali na vsebinski del. Če je namig npr. sprožil spomin o pogrebu dobrega prijatelja, je razmišljanje o čustvenem delu spomina pripeljalo do občutka žalosti. Če so se udeleženci osredotočali na vsebinski del, so se morda spominjali na obleko, ki so jo nosili, kaj so tisti dan jedli itd.

Ekaterina Denkova, avtorica raziskave, je dajala: »Nevrološko nas je zanimalo, kaj se je dogajalo v možganih, ko so ljudje uporabljali to preprosto strategijo za reguliranje čustev, bodisi da so zmanjšali negativna čustva ali ojačali pozitivna. Ko so se udeleženci osredotočili na vsebinski del spomina, so bile v glavi aktivne možganske regije, ki skrbijo za čustva in tiste regije, ki skrbijo za kontrolo čustev, kar je na koncu zmanjšalo čustveni učinek teh spominov.«

Uporaba te strategije spodbuja zdravo delovanje ne le zaradi zmanjšanja negativnih učinkov slabih spominov, ampak tudi s povečevanjem pozitivnih učinkov dragocenih spominov. 

Raziskovalci upajo, da bodo v prihodnosti odkrili, če je ta strategijo učinkovita tudi pri zmanjšanju negativnih spominov na daljši rok. Ti rezultati so bili objavljeni v Social Cognitive and Affective Neuroscience.(http://scan.oxfordjournals.org/)