ARTRITIS

Artritis je vnetje sklepov in je ena najpogostejših bolezni na svetu. Poznamo več kot 100 vrst artritisa, najpogostejše pa so tri oblike: osteoartritis, revmatoidni artritis in putika. Pristop k zdravljenju putike je drugačen kot pri drugih vrstah artritisa, zato jo bomo obravnavali posamezno.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis sta kronični obolenji. Pri osteoartritisu se obrabi hrustanec, kar povzroči, da se sklepne kosti drgnejo druga ob drugo. Najpogosteje prizadene kolke, zapestne sklepe in sklepe prstov, križa, vratu in kolen. Običajno se pojavi od 40. leta starosti dalje, enako verjetno pri moških in ženskah. Je drugi najpogostejši razlog za invalidnost v Sloveniji.

Revmatoidni artritis pa je avtoimuna bolezen, kjer telo napada samo sebe oziroma obloge sklepov. Nastane vnetje, ki lahko vodi do trajne poškodbe sklepov. Bolezen se običajno razvije med 30. in 50. letom starosti, vendar se lahko pojavi kadarkoli tekom življenja. Ženske zbolevajo kar trikrat pogosteje kot moški. Za revmatoidnim artritisom trpi približno 1% svetovnega prebivalstva, ocenjuje pa se, da je v Sloveniji približno 20.000 bolnikov.

Znaki in Simptomi

Značilnosti osteoartritisa so bolečine v sklepih, togost in nezmožnost premikanja prizadetega sklepa. Bolečine pogosto ne izginejo niti med spanjem. Bolezenski znaki vključujejo značilno jutranjo otrplost, ki se pol ure po vstajanju omili ter otekanje sklepov (predvsem na prstih).

Revmatoidni artritis se velikokrat pojavi na več sklepih naenkrat, vnetje sklepov pa se čuti kot bolečina, zatekanje in okorelost. Napreduje v treh fazah. Najprej se pojavi otekanje sklepov, ki povzroča bolečino, togost, rdečino in občutek toplote ter nabreklost okoli prizadetega sklepa. V drugi fazi bolezni se sklep še odebeli, v zadnji pa prizadeti sklep prične sproščati encime, ki razgradijo kost in hrustanec. To povzroči, da prizadeti sklep izgubi obliko, kar privede do še več bolečine, onemogoči pa se tudi gibljivost sklepa. Revmatoidni artritis je sistemska bolezen, kar pomeni, da prizadene celo telo. Zato med simptome bolezni spada tudi splošno slabo počutje, utrujenost, šibkost, vročina, pordele in vnete oči, suha usta in oči ter izguba apetita. Zaradi kroničnega slabega počutja je med bolniki pogosta tudi depresija. V napredujoči fazi bolezni se pod kožo pojavijo bulice.

Tako osteoartritis kot revmatoidni artritis močno znižujeta kakovost življenja. Kakovost posebno upade pri slednjem, saj bolniki zaradi bolečine hitro opustijo svoje dejavnosti. Zaradi poškodbe sklepov ljudje postanejo manj gibljivi, ne zmorejo več delati, potrebne pa so lahko tudi operacije, ki odpravijo vsaj nekaj škode na sklepih.

Vzroki

Vzroki osteoartritisa niso povsem znani in jasni, vendar nekateri dejavniki povečajo tveganje za razvoj bolezni. Ti dejavniki so bolezenska zgodovina v družini, prevelika telesna teža, poškodbe sklepov, premalo fizične aktivnosti, poškodbe živcev, starost in pretirana obremenitev enih in istih sklepov.

Tudi za revmatoidni artritis strokovnjaki niso prepričani, zakaj telo začne napadati lastne sklepe. Pri nekaterih ljudeh z diagnozo revmatoidnega artritisa je moč najti visoke nivoje protiteles, ki jih imenujemo revmatoidni faktor. Ta bi znal biti povzročitelj motnje v telesnem delovanju. Vendar pa nimajo vsi bolniki visokega revmatoidnega faktorja in tudi vsi, ki imajo ta faktor zelo visok niso zboleli za revmatoidnim artritisom. Povečano tveganje za obolevnost predstavlja ženski spol, ki je za bolezen bolj dovzeten in genetika. Obstajajo pa tudi strokovnjaki, ki menijo, da je revmatoidni artritis posledica okužbe.

Dieta

Ozdravitve pri artritisu ne moremo pričakovati, je pa bolezen mogoče lajšati s prehrano, zdravili, kremami za lokalno uporabo in telesno dejavnostjo.

Beluši, kurkuma, divji jam, kari in juka vsebujejo steroidom podobne snovi, ki utegnejo lajšati vnetja, ki so posledica artritisa. V prehrano je smiselno dodajati tudi propolis, saj tudi ta vsebuje snovi za lajšanje vnetij. Priporočljivo je redno grizljanje piščančjih kosti. Protein iz piščančjega hrustanca, ki ga je najti v piščančjih kosteh namreč dokazano lajša bolezenske znake revmatoidnega artritisa.

Bolniki naj s prehrano vnašajo v telo kar največ antioksidantov. Vitamin C najdemo v agrumih; priporočljivo pa je tudi uživanje grozdja, sliv, črnega ribeza, grenivk, marelic, ajde, češenj, robidnic, bučk, brokolija, zelja, peteršilja, korenja, kumar in  šipka. Vse našteto sadje in zelenjava namreč vsebuje veliko bioflavonoidov, ki so močan antioksidant. Prehrana mora  biti naravna, z velikim vnosom svežega sadja in zelenjave. Pri nekaterih bolnikih se je izkazalo, da razhudniki poslabšujejo bolezen; zato je krompir, paradižnik in jajčevec smiselno jesti le v manjših količinah. Prav tako so nekateri bolniki bolezenske znake olajšali z izključitvijo mlečnih izdelkov iz prehrane.

Poleg primerne prehrane morajo bolniki skrbeti še za ohranjanje gibčnosti. Telesne dejavnosti, kot so hoja, plavanje in telovadba so priporočljive. Izogibanje gibanju pri bolnikih pride spontano, zaradi bolečin, vendar to le še poslabšuje otrplost sklepov in bolečine. Z vadbo je potrebno pričeti počasi in biti vztrajen.

Prehranski dodatki, ki bodo pomirili boleče  sklepe:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Baker

Baker pomaga pri ohranjanju zdravih kosti, krvnih žil in živcev ter spodbuja delovanje imunskega sistema. Baker v kombinaciji z drugimi protivnetnimi zdravili zmanjšuje bolezenske znake artritisa. Dobri viri bakra so fižol, oreščki ter telečja in goveja jetra. Baker pa naj se dodaja tudi z dodatki.

Vitamin C

Je najznamenitejši antioksidant in da najdemo v agrumih. Deluje protivnetno ter preprečuje škodo, ki bi jo utegnili na sklepih povzročiti prosti radikali.

Vitamin E

Vitamin E lajša bolečine in otrplost, ki je posledica artritisa. Ob vnosu vitamina E v obliki dodatkov so bolniki opazili zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in zmanjšano potrebo po protibolečinskih tabletah.

Drugi dodatki

Glukozamin sulfat

Artritis poškoduje hrustanec, zato vsak hrustanec, ki ga lahko zaužijemo lajša bolezenske znake. Glukozamin sulfat je naravna sestavina hrustanca in učinkuje tako, da spodbuja obnavljanje hrustanca. Nima stranskih učinkov, dokazano pa prinaša dobre rezultate pri osteoartritisu.

Omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 učinkujejo protivnetno in pomagajo pri zdravljenju artritisa.

Zelišča

Bromelain je znano sredstvo proti vnetjem, ki ga pridobivajo iz ananasa. Pri raziskavah se je izkazalo, da vnos bromelaina zmanjšuje potrebo po kortikosteroidih, ki jih pogosto predpisujejo za lajšanje artritisa, vendar imajo nemalo stranskih učinkov.

Evkaliptovo olje

Olje evkaliptov lajša artritične bolečine. Pospešuje krvni pretok in tako daje občutek toplote. Vtirati ga je potrebno v kožo.

Kapsaicin

Je učinkovina grmičaste tropske rastline. Kapsaicin je najučinkovitejši v kremi za lokalno uporabo. Mazati je potrebno boleče sklepe. Mogoče pa je kapsaicin dobiti tudi v obliki kapsul.

Lubje bele vrbe

Lubje bele vrbe vsebuje salicin, snov iz katere pridobivajo aspirin. Ima protivnetne učinke in ne draži želodca kot aspirin, saj vsebuje tanine, ki pomirjajo želodec.

Sibirski Ginseng

Znan je kot eno izmed najboljših zdravil proti stresu. Stres prizadene celo telo in je lahko velik dejavnik pri poslabšanju artritisa. Ženšen je tudi poln antioksidantov, ki utegnejo varovati pred artritičnimi poškodbami. Obstajajo teorije, da prosti radikali uničujejo celične opne, zaščitni ovoj celic, kar pripelje do artroznih sprememb. Z jemanjem antioksidantov naj bi preprečili poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Potrebno pa je vedeti, da ženšen deluje estrogensko, zato lahko pri ženskah pripelje do vaginalnih krvavitev. V tem primeru se je o jemanju ženšena obvezno posvetovati z zdravnikom. Ljudje z visokim krvnim tlakom ali nepravilnim srčnim utripom pa ženšena ne smejo uživati.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje vsebuje gama linolinsko kislino. To je maščobna kislina omega 6, ki lajša bolezenske znake artritisa.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Baker: 3 mg / dan

Bromelain: 500 mg tableta ali kapsula 2krat/ dan

Glukozamin sulfat: 500 mg / dan

Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan

Lubje bele vrbe: 1 tableta na 3 do 4 ure – odvisno od bolečin

Maščobne kisline omega – 3: 3 kapsule po 1000 mg / dan

Sibirski ženšen: 1 kapsula do 2krat / dan

Svetlinovo olje: 1 kapsula 3krat / dan

Vitamin C: 60 – 180 mg / dan

Vitamin E: 10 – 30 mg / dan 

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Mitchell, D. ((2010), The Family Guide to Vitamins, Herbs, and Supplements (Healthy Home Library). Mass Market Paperblack.