Celiakija

Osnovno o celiakiji

Celiakija je bolezen, ki se pojavi zaradi imunsko pogojenega vnetja tankega črevesa. Je ena izmed najpogostejših imunsko pogojenih bolezni. Pojavi se lahko v odrasli ali že v otroški dobi. Kadar se pojavi pri odrasli osebi, poteka pogosto brez simptomov ali s simptomi, ki niso tipični za bolezen.

Pogostost bolezni je v Evropi in ZDA 1 na 130 do 300 prebivalcev, na Švedskem je obolelih en odstotek prebivalstva, kar se tiče družinskih članov obolelega pa se celiakija pojavi pri približno deset odstotkih sorodnikov v prvem kolenu. Pogostejša je pri osebah, ki imajo tudi druge kronične bolezni, izmed katerih izstopajo povezave med celiakijo in sladkorno boleznijo tipa 1, pomanjkanjem IgA protiteles na membranah sluznic, avtoimunsko boleznijo ščitnice, Sjögrenovim sindromom, revmatskimi obolenji ter Downovim sindromom.

Znaki in simptomi

Specifični simptomi celiakije so driska, hujšanje kljub zadostnemu vnosu kalorij, napihnjen trebuh, spremenjena presnova maščob ter pomanjkanje vitaminov, mineralov in beljakovin. Ti simptomi se v večji meri pojavijo, kadar se bolezen razvije v otroški dobi. Kadar se bolezen razvije v odrasli dobi, se le redko pojavijo specifični simptomi, vendar to ni popolnoma izključeno. Znanih je pet različnih oblik bolezni, glede na znake in simptome, ki se pojavijo. V kolikor sumite, da bi lahko imeli celiakijo, je najbolje, da se oglasite pri svojem osebnem zdravniku.

Vzroki

Celiakijo prištevamo med avtoimunske bolezni. Pojavlja se pri genetsko dovzetnih ljudeh. Osnova za pojav bolezni je uživanje določenih žit, ki vsebujejo gluten ali beljakovine, podobne glutenu. Ta so pšenica, pira, ječmen in rž. Pri rednem prehranjevanju s temi žiti se pri dovzetnih osebah znotraj črevesja, predvsem v tankem črevesu, pojavi prekomeren odziv imunskega sistema. Ta poteka tako, da končno okvari oziroma razrahlja medcelične stike v steni črevesa.

Presnova v črevesu je proces, pri katerem poteka spreminjanje večjih hranil v manjše molekule, ki nato prehajajo skozi celično steno ter predstavljajo vir energije za naše telo.  Tesni stiki med celicami v črevesu so pomembni zaradi tega, da onemogočajo prehod večjih molekul iz svetline črevesa direktno v kri. Velike molekule lahko v primeru razrahljanih celičnih stikov prehajajo skozi pore v spodaj ležeče plasti črevesne stene in okvarijo delovanje le te.

Odziv imunskega sistema v primeru celiakije je dobro raziskan. Gre za dogajanje, kjer manjši delci beljakovin, ki izhajajo iz glutena in njemu podobnih molekul, spodbudijo imunske celice. Te celice so tiste, ki sicer prepoznavajo mikrobe, kadar v  prekomerni količini vstopijo v telo in na podlagi tega začnejo proizvajati protitelesa. V primeru celiakije se zgodi, da celice, ki nam sicer koristijo pri okužbah, napačno prepoznajo beljakovine glutena kot tujke. Podobno kot pri okužbi z mikrobi se pojavi povečano izdelovanje protiteles, kar nato še okrepi odziv imunskega sistema. Po kaskadi dogodkov se celice v steni tankega črevesa spremenijo, njihovo funkcioniranje je okrnjeno, v končni fazi pride tudi do precejšnjega zmanjšanja njihovega števila. 

Dieta

Zaradi poškodb celic v tankem črevesu ob uživanju določenih žit, se je potrebno teh striktno izogibati. Oseba, ki oboli za celiakijo ima predpisano brezglutensko dieto. Dieto brez glutena je dandanes lažje slediti, kot včasih. Pred časom, ko se ljudje še niso zavedali resnosti bolezni, je v trgovinah bilo v veliko živilih, ki sicer v osnovi niso bila narejena iz žit, najti gluten. Razlog je tičal v tem, da so mnogi aditivi oziroma konzervansi in predvsem sredstva za zgostitev, bili narejeni na žitni osnovi. Dandanes se na trgovskih policah najti veliko živil brez glutena, ki le tega preverjeno ne vsebujejo. Prav tako je možno doma pripraviti vrsto jedi, ki so polna vitaminov in mineralov in se hkrati skladajo z dieto.

Hrana, ki škoduje in poslabša simptome pri celiakiji

Pšenica, rž, pira, ječmen, oves

Prekomeren imunski odziv pri celiakiji je posledica reakcije na beljakovine, ki jih vsebujejo zgoraj našteta žita. V pšenici in piri se nahaja gluten, v rži najdemo sekalin, ječmen pa vsebuje beljakovino imenovano hordein. Presnova le teh zaradi sprememb v celični steni tankega črevesa ne poteka tako, kot bi morala, zato se pojavijo bolezenski simptomi in znaki.

Amarant, soja, kvinoja

Amarant, soja ter kvinoja sicer niso živila, ki bi v osnovi vsebovala gluten. Izogibanje je smiselno v primeru, da obstaja možnost navzkrižne kontaminacije, kot se to lahko zgodi v predelovalnih obratih, ki za pakiranje in predelavo živil uporabljajo enake stroje. Tam se lahko v žita, ki so brez glutena, prikradejo ostanki tega iz drugih žit.

Hrana, ki vsebuje gostila na žitni osnovi

V živilih lahko pogosto najdemo gostila, ki so narejena na žitni osnovi. Ta povečini vsebujejo dovolj glutena, da povzročajo težave s prebavili. Prav tako so glede vsebnosti imunogenih beljakovin sporni nekateri aditivi in konzervansi, zato je potrebno pred nakupom živila vsebnost glutena preveriti.

Pijače z glutenom

Pivo vsebuje gluten. Prav tako mnoge druge alkoholne pijače in tudi brezalkoholni napitki. Gluten lahko najdemo na najbolj nepredvidljivih mestih, kar velja tudi za pijače. Pozorni moramo biti pri izbiri gaziranih pijač, toplih napitkov (predvsem vroča čokolada), kave in celo čaja. Nekateri cenovno ugodni sokovi, na primer jabolčni sok, vsebujejo barvila, v katerih se skriva gluten.

Mleko in mlečni izdelki

Raziskave kažejo, da naj bi gluten prehajal v materino mleko in tako ga v majhnih količinah zaužije že novorojenček. To bi lahko vplivalo na pojav glutenske preobčutljivosti, saj se črevo otroka v tem obdobju šele razvija. Prehod glutena in njemu podobnih molekul v kravje mleko ali mleko drugih živali je zelo verjeten. Predvsem to velja pri živalih, ki nimajo izhoda na zelenico in so krmljena tudi z žiti, ki vsebujejo gluten. Prav tako se pri osebah s celiakijo velikokrat pojavi navzkrižna netoleranca na laktozo, kar je še večji razlog za prenehanje uživanja mleka in mlečnih izdelkov. Uživanje mleka in mlečnih izdelkov se pri pravi brezglutenski dieti ne priporoča.

Prelivi za solate

Prelivi za solate, ki jih lahko kupimo v trgovini, ali jih dobimo postrežene v restavracijah, povečini vsebujejo gluten. Izjema so nekateri prelivi na osnovi majoneze.

Predelane mesnine

Meso v osnovi ne vsebuje glutena, je pa vsebnost le tega možna v predelanih mesninah in vnaprej pripravljenih jedeh. Izogniti se je potrebno nakupu klobas, suhih mesnih izdelkov in tudi drugih mesnin, ki so začinjene vnaprej, kot je na primer mesna štruca.

Hrana, ki jo lahko uživamo pri celiakiji

Jajca

Jajca ne vsebujejo glutena, tudi če se kokoši prehranjujejo z žiti. Lahko bi se teoretično sicer pojavile sledi glutena oziroma njemu podobnih proteinov v jajcih, če bi se kokoši hranile z velikimi količinami zrnja in bi uživale manj pestro prehrano. Načeloma pa bi tudi te vsebnosti bile minimalne in naj ne bi povzročale nobenih težav za osebe s celiakijo.

Mleko živali, ki so hranjene striktno brez žitaric

Mleko živali v prosti reji, ki so hranjene s senom tudi v zimskih mesecih je brez vsebnosti glutena. Tako je možno uživati mleko in mlečne izdelke, če obolela oseba dobro prenaša laktozo in ima možnost dobiti mleko od živali v prosti reji.

Ribe

Ribe so hrana, ki se priporoča pri številnih dietah. Tako je tudi pri brezglutenski dieti priporočljivo uživati ribe, saj vsebujejo pomembne aminokisline, ki delujejo v telesu kot antioksidanti.

Meso

Meso živali ne vsebuje glutena. Potrebna pa je pazljivost pri predelanih mesninah, kar smo že omenili.

Sveže sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava sta pomemben vir vitaminov in mineralov, zato se morata pogosto znajti na naših krožnikih. Prav zaradi pestrosti prehrane in zadostitvi potreb telesa po mikrohranilih, je potrebno pri sledenju brezglutenski dieti, paziti tudi na zadosten vnos raznolikega sadja in zelenjave. Pazljivost ni odveč pri morebitnem nakupu smoothijev ali drugih predelanih sadnih živil, kot so sadne kupe in podobno, saj se lahko pogosto vanje prikradejo dodatki, ki niso primerni za ljudi s celiakijo.

Krompir

Svež krompir, pobran iz zemlje, je popolnoma brez glutena. Tako ga lahko doma pripravite brez skrbi, da bi povzročal neželene reakcije. Težava nastopi pri obdelavi krompirja oziroma pri pripravi skupaj z ostalimi živili, ki vsebujejo gluten. Tudi pečen krompir, ki si ga naročite v restavraciji, ni nujno brez glutena, zato pred naročanjem glede vsebnosti le tega povprašajte gostinca.

Riž

Povečini je riž za osebe s celiakijo varna hrana, ki ne vsebuje glutena. Ta se lahko znajde v rižu le v primeru navzkrižne kontaminacije z drugimi živili. Prav tako bodite pozorni pri izbiri riža z dodatki kakršnih koli okusov.

Stročnice

V kolikor ste na brezglutenski dieti, je dobro v prehrano vključiti zadostno količino stročnic. Ta so bogata z vlakninami in beljakovinami, ki pripomorejo k obnavljanju telesnih celic in skrbijo za dobro prebavo. V primeru, da vam stročnice povzročajo prebavne težave, dodajte že pri kuhanju v vodo ščepec kuminovih zrn in tudi kasneje jed začinite z mleto kumino.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri celiakiji

Razen prisotnosti v živilih, lahko gluten najdemo tudi v drugih izdelkih. Ta so na primer kozmetični izdelki, zdravila, vitamini in prehranska dopolnila, začimbne mešanice. Poleg pozornosti pri nakupu prehranskih izdelkov je torej potrebno pozornost posvetiti tudi embalaži drugih snovi, ki jih vnašamo v svoje telo ali uporabljamo v vsakodnevnem življenju.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Troncone R et al. Passage of gliadin into human breast milk. Acta Paediatr Scand. 1987 May;76(3):453-6.