PREHLAD
Navadni prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal. Loti se nosu in nosnih kanalov ter se lahko razširi v prsni koš. Je najpogostejša bolezen, ki pesti ljudi. Povzroči ga lahko kar 100 različnih virusov. Za razvoj prehlada so bolj občutljivi predšolski otroci, saj v povprečju zbolijo kar šestkrat letno. Povprečen odrasel človek pa zboli enkrat do trikrat letno.
Znaki in Simptomi
Oseba, ki je zbolela za prehladom bo občutila splošno utrujenost, vročino, glavobol in zamašenost zgornjih dihalnih poti. V začetku prehlada je običajno vodéno izločanje iz nosu in kihanje, temu pa sledi izločanje goste sluzi, belih krvnih celic in mrtvih mikroorganizmov. Pri prehladu je lahko vneto tudi grlo, ki je rdeče, boleče in precej suho. Praskanje v grlu, bolečine v mišicah, smrkavost, kašljanje in posledična nespečnost so značilni znaki prehlada. Običajni prehlad traja od 4 do 10 dni, v hujših primerih pa lahko pripelje do bronhitisa ali vnetja sinusov, ki se zdravi dalj časa.
Vzroki
Virusom, ki povzročajo prehlad smo vsi nenehno izpostavljeni, vseeno pa večina ljudi za prehladom zboli enkrat do dvakrat letno. To nam pove, da glavni dejavnik za razvoj prehlada tiči v zmanjšani imunski odpornosti, ki prepreči telesu, da bi se ubranilo običajnih in vsakdanjih virusov.
Dieta in ukrepi, ki pripomorejo k lajšanju prehlada
Med prehladom moramo zaužiti veliko tekočine. To preprečuje suhost respiratornega traka in pomaga pri premagovanju virusa. Prav tako uživanje tekočine pomaga izboljšati funkcijo belih krvnih celic. Zelo pomembno pa je kaj pijemo. Pitje koncentriranih pijač, ki vsebujejo veliko sladkorjev (na primer glukoze, fruktoze, saharoze, medu ali koncentriranih sadnih sokov) znatno zmanjša zmožnost belih krvnih celic, da se borijo in pobijejo mikroorganizme, ki napadajo naše telo. Če se vseeno odločimo piti sadne sokove, jih moramo prej razredčiti z obilo vode.
Dobro je vedeti tudi kako si lahko odmašimo zamašen nos brez uporabe lekarniških zdravil. Četrtino žličke soli raztopimo v decilitru toplo vode in si mešanico vbrizgamo v nos. To nam bo sprostilo dihalno pot. Preprosto mešanico soli in vode imenujemo fiziološka raztopina.
Priporočljivo je, da tekom prehlada zrak v sobi ovlažimo. Zelišča, kot so žajbelj, evkaliptus, timijan, rožmarin ali zimzelen, dihanje še posebno olajšajo. Stresemo jih v lonec vrele vode, pustimo stati 15 minut, nato pa vdihavamo zdravilno paro. Za vdihavanje je priporočljivo tudi evkaliptovo olje ali olje iz smrekovih vršičkov.
Od hrane se pri prehladu najbolje odreže kokošja juha. Nedavne raziskave so pokazale, da kokošja juha pomaga pri sproščanju sluzi, ki maši nos. Je dobro zdravilo za navadni prehlad, da pa bo še učinkovitejša ji lahko dodamo sibirski ginseng. Zamašena dihala in nadležni kašelj blažita čebula in česen, zato ju je priporočljivo dodajati v jedi, ki jih zauživamo v času prehlada.
Ljudje, ki velikokrat zbolijo za prehladom imajo po navadi oslabljen imunski sistem. Posebno pomembno je, da ga okrepimo na naravni način. Zagotoviti si je potrebno dovolj spanja, zmerne telesne aktivnosti in zdrave hrane. Hrana mora vsebovati veliko antioksidantov. Priporočljiva je temna zelenjava, sadje, jetra, oreščki, agrumi, žitni kalčki, brokoli, fižol, zelje, jajca in jagode. Prehrana mora biti uravnotežena in raznolika.
Da bomo prej premagali prehlad je prav tako pomembno, da ga začnemo zdraviti ob prvih znakih in začnemo takoj počivati. Ko se bolezen razvije v polnosti bo za zdravljenje potrebno več časa, če predhodno telesu nismo namenili počitka in časa za regeneracijo.
Prehranski dodatki, ki pripomorejo pri premagovanju prehlada
Ko se nam razvije prehlad imamo kar nekaj možnosti kako spodbuditi hitrejše okrevanje. Če začnemo dovolj zgodaj, se prehlada lahko hitro otresemo; če pa se nam je prehladno obolenje že bolj razvilo bomo vseeno potrebovali nekaj dni, da bomo spet popolnoma zdravi. V večini primerov pri prehladu ob uporabi naravnih substanc ne moremo pričakovati takojšnega olajšanja simptomov. V nasprotju z zdravili, ki jih imamo pri prehladu na voljo v lekarni naravna sredstva namreč ne potlačijo in ne preprečijo simptomov, temveč pomagajo telesu pri borbi s prehladom. Iz tega razloga se lahko simptomi prehlada najprej celo poslabšajo, vendar pa je to bolj zdrav način premagovanja bolezni, ki podpre naše telo in mu sledi pri naravnih mehanizmih spopadanja z boleznijo. Zdravljenje z naravnimi substancami pa je običajno hitrejše, kot če si skušamo pomagati z uporabo farmacevtskih zdravil.
Vitamini in minerali
Vitamin C
Vitamin C je izjemno zdravilo za navadni prehlad. Zmanjša resnost običajnega prehlada ter skrajša bolezenske znake bolezni. Vitamin C je pri prehladu najverjetneje učinkovit zaradi svojih antioksidativnih lastnosti. Ko pride do okužbe se v telesu namreč sprošča veliko oksidativnih snovi, ki so za druge celice toksične. Aktivacija teh snovi spodbuja uporabo vitamina C v telesu, zaradi česar ga moramo nadomestiti. Visoke koncentracije tega vitamina varujejo pred škodljivimi učinki sproščenih toksinov.
Vitamin A
Vitamin A znižuje tveganje, da bi zboleli za hudimi okužbami dihal. Nekatere raziskave so pokazale, da dodatki vitamina A zmanjšajo smrtnost zaradi bolezni dihal za 70%. Pri hudem prehladu ali infekciji dihal povečajte tudi uživanje hrane, ki vsebuje beta – karotene, ki jih telo po potrebi spreminja v vitamin A. S samim dodajanjem vitamina A pa je potrebno biti pazljiv, saj so visoki odmerki lahko toksični in niso priporočljivi.
Cink
Cink pospešuje imunski sistem. V eni izmed raziskav so ugotovili, da cink preprečuje, da bi se virusi, ki so povzročitelji prehlada razmnožili. Prav tako z dodajanjem cinka poskrbimo, da prehlad hitreje prebolimo.
Zelišča
Ameriški slamnik
Ameriško zelišče, ki ga pridobivajo iz listov in korenin ameriškega slamnika je vedno bolj priljubljeno. Če ga začnemo jemati ob prvih znakih prehlada, učinkuje protivnetno in zavira okužbo ter s tem blaži znake prehlada. Standardni ekstrakt korenine ameriškega slamnika opazno zmanjšuje znake in čas prehlada in gripi podobnih okužb.
Bezgove jagode
Bezgove jagode spodbujajo imunski sistem in odganjajo prehlad.
Brestovo lubje
Brestovo lubje odlično blaži kašelj in iz telesa sprošča odvečno sluz, ki nastaja pri prehladu. Priporočljivo ga je zauživati v obliki čaja ali v tabletah, če so nam dostopne.
Janež
To začimbo se kot zdravilo uporablja že tisoče let. Ima vsestranske zdravilne učinke, pomaga tudi pri sproščanju sluzi in lajša kašelj in prehladna obolenja.
Kafra, mentol in evkaliptovo olje
Izvlečki iz teh rastlin odlično pomagajo zoper zamašen nos.
Kapsaicin
Kapsaicin je mogoče dobiti v obliki kapsul. Ta snov vsebuje ogromno vitamina C in na ta način pripomore k zdravljenju prehlada.
Koprive
Koprive so znano ljudsko zdravilo za seneni nahod in druge alergije. Lajša vnetja od alergijskih reakcij in čisti zamašene dihalne pot v nosu in prsih. Priporočljiv je koprivin čaj, koprive pa si lahko pripravimo in pojemo kot špinačo. Pomembno pa je vedeti, da kopriv ne smete uživati v nosečnosti ali če imate kakršno koli bolezen ledvic.
Lubje mirte
Vroč čaj iz zmletega lubja je potrebno začeti piti ob prvih znamenjih prehlada, kašlja ali gripe. Spodbuja tudi znojenje, ki je tekom okužbe z virusom prehlada priporočljivo in skrajša čas prebolevanja bolezni.
Pečatnik
To zelišče so uporabljali Indijanci in z njim zdravili okužbe. Priporočljivo je grgranje pečatnikovega čaja.
Poprova meta
Poprova meta je že od antičnih časov uporabljena kot zdravilo pri slabi prebavi in trebušnih krčih. Pomagala pa naj bi tudi pri zdravljenju prehladov, mrzlic in glavobola. Ko imamo prehlad je zato priporočljivo spiti več skodelic čaja poprove mete na dan.
Sibirski ginseng
To zelišče ima zdravilne učinke za mnogokatero bolezen. Njegove zdravilne lastnosti pomagajo pri zdravljenju bronhitisa in kroničnih pljučnih bolezni ter za zdravljenje prehladov in okužb.
Šipek
Šipek je izredno dober vir vitamina C. Iz tega razloga je zelo priporočljivo, da ga med prehladom uživamo v čaju.
Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil
Ameriki slamnik: eden do trije odmerki po 500 mg / dan
Beta – karoten: tri do štiri dni jemljite 25000 – 50000 IE / dan
Bezgove jagode: ena ali dve 500 mg kapsuli / dan
Cink: 15 mg / dan
Kapsaicin: 1 kapsula 3krat / dan
Sibirski ginseng: 1 kapsula/ dan
Vitamin A: 800 – 1500 mcg / dan
Vitamin C: štiri 500 mg kapsule / dan
Viri:
▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.
▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.