DIABETES ALI SLADKORNA BOLEZEN
Diabetes ali sladkorna bolezen je kronično obolenje, pri katerem je moten metabolizem ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin in se kaže v povišani ravni krvnega sladkorja (glukozi). Diabetes znatno poveča tveganje za razvoj srčnih bolezni, kapi, bolezni ledvic, retinopatije (spremembe na očesnem ozadju, ki so posledica prekomerno povišane vrednosti glukoze v krvi) in izgubo živčne funkcije.
Diabetes se lahko pojavi, ko trebušna slinavka ne izloča dovolj inzulina ali ko celice v telesu postanejo neobčutljive na inzulin. V obeh primerih je rezultat enak – krvni sladkor ne more priti v celice, kjer bi se shranil, kar vodi do resnih posledic.
Diabetes ločimo na 2 veliki kategoriji: diabetes tipa 1 in diabetes tipa 2.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 trebušna slinavka ne proizvaja inzulina, hormona, ki je nujno potreben za znižanje krvnega sladkorja. Najpogosteje se pojavi pri otrocih ali v puberteti, zanjo je značilno, da so beta celica trebušne slinavke povsem uničene. Za nadzor sladkorne bolezni tipa 1 je potrebno vrednosti krvnega sladkorja celo življenje uravnavati z inzulinom.
Sladkorna bolezen tipa 2, ki se ji reče tudi od inzulina neodvisni diabetes, pa nastane zaradi relativnega pomanjkanja inzulina, ki je posledica premajhnega izločanja glede na raven glikemije in zaradi neodzivnosti perifernih receptorjev na inzulin. Običajno se sladkorna bolezen tipa 2 pojavi po 40. letu starosti. Pri približno 90% vseh sladkornih bolnikov gre za sladkorno bolezen tipa 2. Najobičajnejše je raven inzulina pri sladkorni bolezni tipa 2 sprva povišana, kar nakazuje na izgubo občutljivosti celic na inzulin. To imenujemo tudi inzulinska rezistenca.
Poleg teh dveh tipov sladkorne bolezni, pa poznamo še nekatere druge oblike. Takšen je na primer sekundarni diabetes (nastane kot posledica drugih bolezni, na primer bolezni trebušne slinavke, hormonskega neravnovesja, podhranjenosti ali zaradi uporabe drog), nosečniški diabetes (pojavi se med nosečnostjo) in motena toleranca na glukozo (gre za stanje, ki je značilno za prediabetes ali pa gre za mejni diabetes. Osebe, ki imajo moteno toleranco na glukozo imajo vrednosti glukoze in glukozno toleranco nekje med normalnimi in nenormalnimi mejami).
Znaki in Simptomi
Klasični simptomi diabetesa tipa 1 so pogosto uriniranje, pretirana žeja in apetit. Tudi pri diabetesu tipa 2 so lahko prisotni ti simptomi, vendar so običajno znatno manj izraziti kot pri diabetesu tipa 1. Če so simptomi mili, večina ljudi niti ne obišče zdravnika. Najverjetneje ima sladkorno bolezen precej več ljudi kot kažejo uradne statistike, le da bolezen ni odkrita.
Za diagnozo diabetesa so potrebni izpolnjeni naslednji kriteriji:
▪ Zjutraj, na tešče mora biti koncentracija krvnega sladkorja enaka ali višja od 6,1 mmol / l. Za diagnozo mora biti glukoza nad normalno vrednostjo ob vsaj dveh različnih merjenjih.
▪ Diabetes se potrdi s pomočjo glukoznega testa. Izvede se ga zjutraj na tešče. Spiti moramo 75 gramov glukoze, raztopljene v 3 dcl vode. Dve uri po obremenitvi mora biti vrednost glukoze v krvi pod 7, 8 mml / l, v nasprotnem primeru gre za sladkorno bolezen ali prediabetes.
Vzroki
Pravi vzrok za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 je neznan, vendar pa zadnje teorije nakazujejo, da gre verjetno za avtoimun proces, ki vodi v uničenje beta celic v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pa vpliva debelost. Kar 90% oseb z diabetesom tipa 2 je namreč predebelih. V veliki večini primerov se normalno raven krvnega sladkorja pri pretežkih osebah lahko doseže z dosegom idealne telesne teže in zdravega načina prehranjevanja ter redno telesno vadbo.
Dieta
Pri sladkorni bolezni tipa 2 je najpomembneje, da bolniki izgubijo odvečno telesno težo in znižajo maščobo v telesu. To običajno izboljša vse simptome sladkorne bolezni ter včasih celo pripelje do ozdravitve. Pri vseh tipih sladkorne bolezni pa se morajo bolniki izogibati preprostih, procesiranih in koncentriranih ogljikovih hidratov. Na jedilniku morajo biti vlaknine in kompleksni ogljikovi hidrati, izogibati pa se je potrebno nasičenim maščobam. Posebno priporočljivo je jesti stročnice, čebulo in česen. Enako pomembna je tudi telesna dejavnost. Redna telovadba zmanjšuje nevarnost, da bi dobili sladkorno bolezen, v primeru glukozne tolerance pa zniža nivo glukoze v krvi. Ob rednem gibanju se celice bolje odzivajo na inzulin in bolje presnavljajo glukozo.
Prehranski dodatki, ki pripomorejo k nadzorovanju sladkorne bolezni
Najprej je potrebno poudariti, da se v nobenem primeru ne sme iznenada prenehati z jemanjem inzulina ali drugih zdravil za diabetes, ki nam jih je predpisal zdravnik. Običajno pa je potrebno dozo inzulina ali drugih zdravil po uživanju dodatkov na novo prilagoditi. Iz tega razloga je kontrola krvnega sladkorja doma obvezna, ko smo začeli z jemanjem dodatkov, ki nam lahko pomagajo pri nadzorovanju bolezni.
Vitamini in minerali
Krom
Nedavne raziskave so pokazale, da krom lahko preprečuje sladkorno bolezen tipa 2 oziroma inzulinsko odpornost. Učinkuje tako, da zvišuje učinkovitost inzulina, zaradi česar za uravnavanje krvnega sladkorja zadošča manj inzulina. Pri sladkornih bolnikih je bilo po uvedbi kroma po 4 mesecih jemanja kromovega dodatka opaziti izboljšanje – krvni sladkor se je znižal. Pomanjkanje kroma v prehrani lahko pripelje do nepravilnosti glukozne tolerance. Temu se lahko z dodajanjem kroma izognemo. Vir kroma je kurkuma in božja rutica (zelišče), priporočljivo pa je krom dodajati tudi v obliki tablet.
Magnezij
Kronično pomanjkanje magnezija povzroči v telesu več nepravilnosti in težav, med drugim tudi motnje v presnovi sladkorja. Nizke koncentracije magnezija zvišujejo tveganje za razvoj bolezni in so lahko celo vzročni dejavnik za izbruh. Magnezij izboljšuje učinkovitost inzulina. Dober vir magnezija v prehrani so banane, marelice, kari in pšenični otrobi.
Mangan
Ravni mangana so pri sladkornih bolnikih običajno za polovico nižje kot pri običajnih ljudeh. Iz tega razloga je potrebno mangan dodajati.
Vitamin B₆
Ta vitamin dokazano preprečuje retinopatijo zaradi sladkorne bolezni, ki je poglavitni vzrok slepote zaradi slabega krvnega obtoka.
Vitamin E
Vitamin E, ki je tudi pomemben antioksidant, ljudem s sladkorno boleznijo tipa 2 pomaga tako, da bolje izrabljajo inzulin. Po 4 mesecih dodajanja vitamina E so celične membrane pri sladkornih bolnikih manj inzulinsko odporne, kar je znamenje, da se sladkor bolje presnavlja.
Vitamin H (biotin)
Biotin poveča občutljivost na inzulin in izboljša skladiščenje krvnega sladkorja. Izboljšanje je bilo v raziskavah opaziti pri sladkorni bolezni tipa 1 in 2.
Drugi dodatki
Koencim Q – 10
Koencim Q – 10 pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov in je zato nepogrešljiv dodatek sladkornih bolnikov.
Zelišča
Česen
Uživanje česnovih dodatkov učinkuje proti sladkorni bolezni. Česen vsebuje snov S – alil cistein sulfoksid. Gre za aminokislino, ki vsebuje žveplo. Ugotovljeno je bilo, da ta snov zelo znižuje glukozo v krvi in holesterol.
Ginseng
Ginseng so uporabljali zdravilci za pomoč pri sladkorni bolezni že vrsto let. Izboljšal naj bi vrednosti krvnega sladkorja in povečal nivo energije pri osebah z diabetesom tipa 2.
Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil
Česen: ena kapsula surovega česna / dan
Koencim Q – 10: 120 mg / dan
Kromov pikolinat: ena do tri 200 mg tablete / dan
Magnezij: 500 mg / dan
Mangan: 30 mg / dan
Vitamin B₆: 2 – 4, 2 mg / dan
Vitamin E: ena ali dve kapsuli po 400 IE / dan
Vitamin H (biotin): 9 – 16 mg / dan
Viri:
▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books
▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.
▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.
