HIPOGLIKEMIJA (NIZEK KRVNI SLADKOR) 

Hipoglikemija je nizek krvni sladkor oziroma nenormalno znižana koncentracija glukoze v krvi. Običajno telo vzdržuje pravilni nivo glukoze v krvi s pomočjo več telesnih žlez in hormonov, ki jih proizvajajo žleze. Če so mehanizmi, ki so zadolženi za uravnavanje glukoze moteni nastane hipoglikemija (nizek krvni sladkor) ali sladkorna bolezen – diabetes (visok krvni sladkor). Pravo hipoglikemijo ima le odstotek ljudi, veliko oseb pa ima z njo povezane težave.

Znaki in Simptomi

Simptomi hipoglikemije so lahko blagi ali izjemno hudi ter celo nevarni. Zajemajo glavobol, utrujenost, anksioznost oziroma tesnobo, depresijo, zmedenost, živčnost, nihanje razpoloženja, razdražljivost in ostale psihološke motnje. Pojavi se lahko tudi omotičnost, pretirano potenje, moten vid, hiter srčni utrip, nepovezano in nesmiselno govorjenje, čudno obnašanje in tresavica (tresejo se predvsem roke). Posamezniki, ki postanejo hipoglikemični tekom noči trpijo zaradi nespečnosti.

Za diagnozo hipoglikemije je potrebno prav tako kot pri diabetesu meriti nivo glukoze v krvi. Normalna raven glukoze v krvi na tešče se giblje med 3,5 mmol/L – 5,6 mmol/L; na sladkorno bolezen kaže koncentracija glukoze v krvi višja od 7 mmol/L na tešče; hipoglikemija pa je diagnosticirana, ko je raven glukoze v krvi na tešče pod 3,5 mmol/L.

Najhujša in najbolj ogrožajoča posledica, ki lahko nastane pri hipoglikemiji je, da so možgani tako nezadostno preskrbljeni z glukozo, da pride do krčev, epileptičnih napadov, nezavesti, kome ali celo do trajne možganske okvare ter smrti.

Vzroki

Pravo hipoglikemijo povzroča nepravilno delovanje nekaterih sistemov v telesu, ki ne zmorejo nadomeščati porabljenega sladkorja. Najpogosteje se hipoglikemija pojavi kot komplikacija pri zdravljenju diabetesa, vendar za hipoglikemijo trpi tudi veliko ljudi, ki nima sladkorne bolezni. Ključni vzrok za pojav hipoglikemije in tudi za preprečitev ter zdravljenje hipoglikemije so ogljikovi hidrati v prehrani. Enostavne ogljikove hidrate ali sladkorje telo hitro vsrka. To vodi v hiter dvig ravni krvnega sladkorja, kar nato spodbudi pretiran dvig ravni inzulina. Ta proces nato pripelje do hipoglikemije. Poleg hipoglikemije, ki nastane zaradi sladkorne bolezni obstajata še dve vrsti hipoglikemije. Poznamo reaktivno hipoglikemijo, ki se pojavi zaradi reakcije na hrano. Do te vrste hipoglikemije pride, če koncentracija sladkorja pade dovolj nizko, da prične adrenalin pospeševati izločanje shranjenega sladkorja iz jeter. Obstaja tudi gladovalna hipoglikemija. Ta je odziv na stradanje, običajno se pojavi po osmih urah od zadnjega obroka. Bolezenski znaki te hipoglikemije so hujši kot pri reaktivni hipoglikemiji in zajemajo omedlevico, izgubo spomina in zbeganost. Rešitev za boljše počutje je v tem primeru redno uživanje obrokov. Pri nekaterih ljudeh sta možni obe vrsti hipoglikemije – povzroči jo vrsta hrane, ki jo jedo in to, kako pogosto jedo.

Dieta

Posamezniki, ki so nagnjeni k pojavu hipoglikemije se morajo izogibati vsem preprostim, procesiranim in visoko koncentriranim ogljikovim hidratom. Belemu sladkorju, beli moki in testeninam ter večini kosmičev, ki jih ljudje običajno jedo za zajtrk, so bili s procesom proizvodnje odvzete vse vlaknine, vitamini in minerali.  Ko ljudje jedo tako predelane ogljikove hidrate krvni sladkor naraste izjemno hitro, kar obremeni nadzor nad ravnjo krvnega sladkorja. Vsa hrana z visoko vsebnostjo preprostih sladkorjev v kakršni koli obliki (saharoza, med, javorjev sirup) lahko vodi v hipoglikemijo. Prečiščenim ogljikovim hidratom, čokoladi, kofeinu in sladkim poobedkom se morajo osebe s hipoglikemijo izogibati. Ko smo utrujeni, omotični ali slabe volje, ker nismo utegnili jesti, nikar ne sezimo po čokoladi. Privoščimo si beljakovinski prigrizek.

Osebe, nagnjene k hipoglikemiji morajo na dan pojesti od 5 – 6 manjših obrokov. To uravnoteži sproščanje glukoze v krvi. Vsi obroki morajo biti sestavljeni – vsebovati morajo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. Obroki naj vsebujejo sveže sadje, zelenjavo, meso (predvsem perutnino), ribe ter sestavljene (kompleksne) ogljikove hidrate.

K hipoglikemiji prispeva tudi uživanje alkohola. Alkohol namreč močno obremeni krvni sladkor, saj ovira normalno uporabo glukoze in poveča izločanje inzulina. To lahko pri marsikaterih osebah vodi v hipoglikemijo. Padec sladkorja nato vodi v hrepenenje po hrani, predvsem takšni hrani, ki bi hitro spet dvignila raven krvnega sladkorja; pri posameznikih, ki uživajo alkohol (posebno, če je uživanje pretirano) pa hipoglikemija povzroči tudi željo po še večjem zauživanju alkoholnih pijač. Povečano zaužitje sladkorjev nato sproži reaktivno hipoglikemijo (znižan krvni sladkor zaradi reakcije na hrano) predvsem ob prisotnosti nadaljnjega uživanja alkoholnih pijač. To vodi v začaran krog.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri spopadanju s hipoglikemijo:

Nihanje sladkorja v krvi preprečuje zdrava prehrana in dodatki vitaminov in mineralov.

Vitamini in minerali

Glutation

Glutation je kombinacija treh aminokislin: glutamata, glicina in cisteina. Je močan antioksidant in izničuje proste radikale. Glutation preizkušajo kot podporno zdravljenje pri sladkorni bolezni in hipoglikemiji.

Krom

Ta element pomaga pri izrabljanju inzulina in tako uravnava koncentracijo sladkorja v krvi. Pri dodajanju kroma vsak dan se znaki hipoglikemije unesejo, tako da nihanja koncentracije sladkorja v krvi ni več opaziti. Pri diabetikih, ki imajo hiperglikemijo (preveč sladkorja v krvi), pa lahko krom zmanjšuje koncentracijo sladkorja in hkrati tudi potrebo po inzulinu.

Magnezij

Ta mineral je bistven za spreminjanje krvnega sladkorja v energijo in lahko prispeva k ohranjanju normalne ravni sladkorja v krvi. Ljudem, ki so hipoglikemični se ob rednem dodajanju magnezija v obliki prehranskih dopolnil počutje precej izboljša.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Glutation:                                          500 mg kapsula po dvakrat / dan

Kromov pikolinat:                          200 mg po trikrat / dan

Magnezij:                                          500 mg / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.