GLAVKOM  (ZELENA MRENA) IN POVIŠAN OČESNI PRITISK

Glavkom ali zelena mrena je skupina bolezni, katere skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca. Pri nekaterih ljudeh škodo povzroča povišan očesni pritisk, pri drugih pa je očesni pritisk v mejah normale in težava nastane zaradi oslabljenosti vidnega živca. V večini primerov se pojavita oba dejavnika, vendar v različnem obsegu; vseeno pa je za nastanek bolezni najpomembnejši dejavnik zvišan očesni pritisk. Zgornja meja očesnega pritiska se pri posameznikih razlikuje, v veliki meri je očesni pritisk odvisen od krvnega pritiska ali pa je posledica večjega nastajanja tekočin v očesu kot v odtoku tekočin iz očesa. Zaradi tega se pritisk v očesu poveča.

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu – kar 4, 5 milijona ljudi na svetu je zaradi zelene mrene slepih. Možnost za nastanek glavkoma se s starostjo viša – kar 2% ljudi, ki so starejši od 40 let imajo glavkom. Z zdravljenjem glavkoma dosežemo, da se napredovanje bolezni ustavi ali vsaj zelo upočasni. Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo in s tem kakovost življenja.

Znaki in Simptomi

Poznamo akutni in kronični glavkom. Akutni glavkom se običajno pojavi le na enem očesu, spremlja ga huda utripajoča bolečina, zamegljen vid, pordelo oko, zmerno povečana zenica, slabost in bruhanje. Akutni glavkom zahteva nujno obravnavo pri zdravniku. Če akutni glavkom ni zdravljen v času od 12 – 48 ur po nastanku bolezni, so posledice izjemno hude – trajna slepota, ki nastane v roku dveh do petih dni. Akutni glavkom je precej redek pojav.

Osebe, ki so v začetni fazi kroničnega glavkoma največkrat ne čutijo nikakršnih simptomov, očesni pritisk pa postopno in vztrajno raste. Iz tega razloga je ključnega pomena, da imajo vsi po 60. letu starosti očesne preglede pri oftamologu vsaj enkrat letno. Kronični glavkom ob nezdravljenju pomeni postopno izgubo perifernega vida, zaradi česar pride do tunelskega vida.

Pri akutnem glavkomu se pritisk izjemno poveča, pri kroničnem glavkomu pa je očesni pritisk zmerno povečan. Zdravljenje obeh tipov glavkoma je enako – namen zdravljenja je nižanje pritiska v očesu ter izboljšanje metabolizma kolagena v očesu.

Vzroki

Vzroki glavkoma največkrat tičijo v nepravilni sestavi podpornih struktur očesa. To se kaže v slabi sestavi in delovanju kolagena, kar je tudi značilnost bolezni. Kolagen je beljakovina, ki se nahaja v telesu (tudi v očesu) in daje tkivom moč in celovitost. Obstaja velika povezava med sestavo kolagena in kroničnim glavkomom. Prirojene napake v metabolizmu kolagena, so pogosto povezane z glavkomom in drugimi očesnimi boleznimi. Za glavkom so značilne tudi strukturne spremembe v očesu, ki vključujejo mrežo vezivnega tkiva in krvne žile očesa. Te očesne spremembe vodijo do zapore toka očesnih tekočin, zaradi česar se poveča očesni pritisk ter prične postopna izguba perifernega vida. Poleg tega naj bi bil velik dejavnik tveganja za nastanek glavkoma tudi stres.

Dieta in življenjski slog

Pri kroničnem glavkomu je pomembno, da oseba upošteva splošne smernice zdravega prehranjevanja, pri tem pa naj uživa še posebno veliko hrane, ki je bogata z vitaminom C in flavonoidi. Priporočljivo je uživanje svežega sadja in zelenjave ter redno uživanje rib, ki so bogate z omega – 3 maščobnimi kislinami. Omega – 3 maščobne kisline so se v več študijah izkazale kot učinkovite pri nižanju očesnega pritiska. Priporočljive ribe so predvsem losos, skuše, sledi in morski listi.

Na kronični glavkom naj bi vplivale tudi alergije. V nekaterih študijah so ugotovili, da se osebam z glavkomom ob izpostavljenosti zračnim ali prehranskim alergenom očesni pritisk skoraj nemudoma poveča. Iz tega razloga je pri zdravljenju glavkoma pomembno, da iz svoje prehrane izločite vso hrano na katero ste alergični ter da ste pazljivi pri izpostavljanju zračnim alergenom – to naj bo čim manjše.  Če je le možno se izognite jemanju kortikosteroidnih zdravil, saj ta slabijo strukture kolagena.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri obvladovanju bolezni

Vitamini, minerali in antioksidanti

Krom

Krom krepi očesne mišice, posebno pri osebah s sladkorno boleznijo. Čeprav glavkom ne prizadene očesnih mišic, zdrave mišice očesa predstavljajo del zdravega očesa. Iz tega razloga je krom priporočljivo dodajati v telo s pomočjo prehranskih dodatkov.

Magnezij

Magnezij deluje na očesni pritisk tako, da ga niža in je iz tega razloga nepogrešljiv pri zdravljenju glavkoma.

Vitamin B

Vitamin B blaži stres in krepi živčni sistem. Ker stres predstavlja dodatno tveganje za razvoj glavkoma, je ta vitamin priporočljiv dodatek. Obenem krepi celotno živčevje, tudi vidni živec, ki je pri glavkomu pogosto prizadet.

Vitamin C

Vitamin C v obliki prehranskih dodatkov je najbolj priporočljiv za osebe z glavkomom. Ima izjemne učinke na očesni pritisk in ga lahko znatno zmanjša. Ker je tako učinkovit se bolnikom priporoča, da ga dodajo v tako visokih odmerkih kot prenesejo, brez da bi pri tem dobili drisko, ki se lahko pojavi ob visokih odmerkih vitamina C.

Zelišča

Borovnice

Borovnice sodelujejo pri metabolizmu kolagena, ki je pri glavkomu prizadet; zato je ekstrakt borovnic v kapsulah ali tabletah priporočljiv za bolnike z visokim očesnim pritiskom.

Ginkgo

Ta rastlina niža očesni pritisk, zaradi česar ima pri zdravljenju glavkoma posebno mesto. Za zdravljenje posezite po rastlinskem ekstraktu.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Borovnice: 240 – 480 mg / dan v kapsulah ali tabletah

Ginkgo: 40 – 80 mg, 3krat / dan

Krom: 200 – 400 mcg / dan

Magnezij: 200 – 600 mg / dan

Vitamin B: 50 mg, 3krat / dan z obroki

Vitamin C: 3000 – 10000 mg / dan

Priporočljivo je, da vitamin C pričnete dodajati postopoma. Pričnite z 3000 mg / dan in odmerek postopoma zvišujte. Da bi preprečili pojav driske, vitamin vzemite po večkrat na dan, v manjših  odmerkih. Pri tem ne pretiravajte – v kolikor se pri vas ob dodajanju vitamina C pojavljajo nenehne driske, morate odmerek zmanjšati.

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.