ATEROSKLEROZA ALI POAPNENJE ŽIL

Ateroskleroza ali poapnenje žil je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Ateroskleroza je posredni vzrok za mnoga srčno – žilna obolenja, mnogokrat je tudi vzrok kapi.

Znaki in Simptomi

Nekateri aterosklerozo imenujejo tudi ”tihi morilec”, saj pogosto oseba ne čuti nobenih znakov in simptomov bolezni, nato pa doživi usoden srčni napad ali srčno kap. Večina ljudi s hudo aterosklerozo pa ima vendarle že dlje časa povišano raven holesterola v krvi, nekateri izmed bolnikov predhodno zbolijo tudi za angino pektoris.

Vzroki

Prvi korak pri razvoju ateroskleroze je poškodba oblog arterije. Poškodba običajno nastane zaradi prostih radikalov, ki so izredno strupene snovi, ki jih največ proizvede kar naše telo samo pri različnih telesnih procesih. Ko je obloga arterije poškodovana, mesto poškodbe privlači monocite (velike bele krvne celice) in trombocite (majhne krvne celice, ki sodelujejo pri nastajanju krvnih strdkov). Te celice se nato prilepijo na poškodovano območje, kjer sproščajo rastne faktorje, ki nato spodbujajo nastanek oblog in kopičenja maščob in holesterola.

Da bi preprečili prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja moramo odpraviti ali vsaj zmanjšati glavne dejavnike tveganja, ki so kajenje, povišane ravni holesterola v krvi, visok krvni pritisk, diabetes, telesna neaktivnost in debelost.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati bolezen

Glavna prehranska priporočila za zmanjševanje tveganja za razvoj ateroskleroze so:

▪ V svoji prehrani zmanjšajte uživanje maščob, še posebno bodite pazljivi, da ne uživate nasičenih maščob in holesterola. To najlažje dosežete tako, da jeste manj hrane živalskega izvora in povečate vnos rastlinske hrane.

▪ Povečati je potrebno vnos omega – 3 maščobnih kislin, kar dosežete z uživanjem ribjega in lanenega olja ter uživanjem orehov. Kar nekaj raziskav je potrdilo, da so ljudje, ki uživajo veliko omega – 3 maščobnih kislin bolj zaščiteni pred razvojem ateroskleroze. Posebno priporočljive ribe so losos, skuše, sledi in morski list, saj so izjemno bogate z omega – 3 maščobnimi kislinami.

▪ Jejte 5 obrokov na dan, ti pa naj bodo polnovredni. Priporočljiva je zelenjava in sadje. Pojejte veliko zelenjave v zeleni, oranžni in rumeni barvi, različno jagodičevje ter citruse. Našteta hrana vsebuje veliko flavonoidov, karotena, selena, vitamina C in E. Vse to so antioksidanti, ki predstavljajo pomembno zaščito proti razvoju ateroskleroze.

▪ V svoji prehrani povečajte vnos vlaknin. Hrana, bogata z vlakninami zmanjšuje nivo holesterola in na ta način zmanjšuje tveganje za razvoj ateroskleroze. Priporočljive so stročnice ter veliko sadja in zelenjave.

▪ Omejite uživanje sladkorja in drugih prečiščenih ogljikovih hidratov – sladkor je namreč velik dejavnik pri nastanku ateroskleroze. Ko zaužijemo sladkor, se nam zviša nivo hormona inzulina. Povišane vrednosti inzulina pa so povezane s povišano ravnjo holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka in tveganjem za smrt zaradi srčno – žilnih bolezni.

Priporočljivi prehranski dodatki

Vitamini in minerali

Folna kislina

Folna kislina zmanjšuje nivo homocisteina (ta se nahaja v kravjem mleku in rdečem mesu), ki je aminokislina, ki sodeluje pri nastajanju arterijskih poškodb. Poleg tega zmanjšuje tveganje za razvoj srčno – žilnih bolezni.

Kalcij

Kalcij je bistven za strjevanje krvi, prav tako je izjemno pomemben za uravnavanje krvnega tlaka. Iz tega razloga se priporoča pri vseh srčno – žilnih boleznih.

Selen

Selen ščiti pred srčnimi boleznimi in kapjo. Nizek nivo selena je povezan s srčnimi obolenji.

Vitamin A

Vitamin A daje tkivom prožnost. Študije so pokazale, da ljudje, ki pojedo veliko beta – karotena (oblika vitamina A) malokdaj zbolijo za srčno – žilnimi boleznimi. V nasprotju je pri ljudeh, ki zaužijejo malo beta – karotena obolevnost visoka, večja je tudi smrtnost zaradi srčnih bolezni. Da bi telesu zadostili po potrebah vitamina A, bo dovolj splošni multivitaminski in mineralni dodatek.

Vitamin C

Vitamin C bistveno vpliva na metabolizem holesterola. Odgovoren je za izločanje presežka holesterola iz telesa, pripomore pa tudi k uravnavanju razmerja med dobrimi in slabimi lipidi. Porušeno ravnovesje med slednjimi je eden izmed največjih dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju srčnih bolezni.

Vitamin E

Vitamin E se je izkazal kot najmočnejša antioksidativna zaščita pred razvojem srčnih bolezni, saj se najlažje pripoji v molekulo LDL holesterola (slab holesterol) in prepreči poškodbe prostih radikalov. Poškodovan LDL holesterol je največji dejavnik, ki pripomore k začetni poškodbi žil odvodnic in nato k samemu poapnenju žil. Kar nekaj študij je pokazalo, da lahko nivo vitamina E pri ljudeh bolj natančno napove možnosti za srčni napad ali srčno kap kot pa raven holesterola.

Drugo

Inozitol

Inozitol spada v družino B kompleksov in pomaga zniževati nivo holesterola.

Kvercetin

Kvercetin je bioflavonoid, ki dokazano zmanjšuje nivo obolevnosti za razvoj srčno – žilnih bolezni.

Zelišča

Česen

Česen vsebuje več žveplovih spojin, ki zavirajo nastanek holesterola. Prav tako česen pomaga razširiti krvne žile, povečati krvni tok in nižati krvni tlak. Vsebuje tudi sestavino, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov. Priporočljivo je, da čim več česna uporabljate pri kuhanju, dodatno pa je priporočljivo pojesti 6 česnovih strokov na dan. Če vam je česen težko jesti, ga lahko nadomestite s kapsulami s česnovim izvlečkom.

Glog

Glog, ki mu rečejo tudi ”rastlina srca” izboljšuje cirkulacijo in krepi celoten krvno – žilni sistem. Iz tega razloga je pri aterosklerozi izjemno priporočljiv.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Folna kislina: 800 mcg / dan. Folno kislino jemljite v kombinaciji z vitaminom B12.

Glog: 2 čajni žlički posušene rastline prelijte s skodelico vroče vode. Čaj naj stoji 20 minut, nato pa ga spijte. Privoščiti si dve skodelici čaja na dan.

Inozitol: 1000 mg / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Kvercetin: 35 mg / dan

Selen: 200 mcg / dan

Vitamin C: 3000 mg / dan. Odmerek si porazdelite in vitamin C užijte večkrat dnevno.

Vitamin E: 400 – 800 IU / dan 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.