PARODONTALNA BOLEZEN

Dobeseden prevod parodontalne bolezni bi se glasil ”bolezen okoli zob”. Parodontalna bolezen, znana tudi kot parodontoza, označuje vnetno stanje dlesni (gingvitis) ali vnetno stanje podpornih struktur zob (periodontitis) oziroma kombinacijo obojega. Bolezen običajno poteka tako, da napreduje: začne se z vnetimi dlesnimi in postopoma vodi do vnetja podpornih struktur zob. Do določene stopnje bolezen prizadene kar 85% ljudi in je glavni razlog za izgubo zob pri starostnikih.

Znaki in Simptomi

Za vnete dlesni ali gingvinitis je značilna rdečina, vidne spremembe na dlesnih in krvavenje iz dlesni. Vnetje podpornih struktur zob ali periodontitis pa se kaže z lokalizirano bolečino, omajanimi zobmi, z zobnimi žepi, rdečino, oteklino in tipičnimi znaki okužbe (občutek utripanja na prizadetih delih v ustni votlini, vročina). V primeru rentgentskega slikanja čeljusti je ob periodontitisu lahko vidna poškodovana in obrabljena čeljustna kost.

Vzroki

Parodontalna bolezen lahko nastane zaradi več razlogov. Povzroči jo slaba higiena ustne votline ali pa je izraz bolj resnega sistemskega obolenja telesa. Pri slednjem tveganje za nastanek parodontalne bolezni predstavlja sladkorna bolezen ali diabetes; pomanjkanje raznih vitaminov; slabokrvnost ali anemija; levkemija; bolezni, ki vplivajo na kolagen v telesu ali motnje v delovanju levkocitov. Z nastankom parodontalne bolezni je prav tako povezana asteroskleroza (počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic / arterij, ki povzroči, da se žila zoži ali zamaši).      Včasih so mislili, da je vzrok parodontalne bolezni v bakterijskem plaku na zobeh, najnovejše sprejeto mnenje pa je, da so za parodontalno bolezen dovzetni posamezniki, ki imajo slab prehranski status (pomanjkanje vitaminov in mineralov) in oslabljen imunski sistem. Takšni posamezniki so nagnjeni k razvoju bolezni tudi ob najboljši možni ustni higieni.

Poleg že naštetih vzrokov k nastanku parodontalne bolezni pripomore še (nezavedno) škrtanje z zobmi; trdno stiskanje zob; dihanje skozi usta; prehrana, ki vsebuje veliko sladkorja in veliko preprostih ogljikovih hidratov ter uporaba tobačnih izdelkov, drog in alkohola. Prav tako k razvoju doprinese hormonsko neravnovesje, dednost in stres.

Dieta in ukrepi, ki  pripomorejo k zdravi ustni votlini

Največ kar lahko storite za preprečitev nastanka in nadaljnjega razvoja parodontalne bolezni je, da se izogibate sladkorju. Sladkor znatno poveča nastajanje zobnega kamna, obenem pa zavira pravilno delovanje belih krvnih celic kar pripomore k nastanku bolezni. Jejte zdravo, zauživajte veliko vlaknin, veliko zelenjave in sadja ter malo preprostih ogljikovih hidratov. Izogibajte se alkoholu in prenehajte s kajenjem, če kadite.

 Izredno pomembna je tudi pravilna in redna ustna higiena, čeprav se je potrebno zavedati, da pri velikem številu bolnikov samo ustna higiena ne zadostuje za vzdrževanje zdravja ustne votline. Poleg ustne higiene, ki mora zajemati umivanje zob po vseh obrokih, nitkanje medzobnih prostorov, uporabo intradentalnih zobnih ščetk in redne preglede pri zobozdravniku, ki zajemajo peskanje in odstranjevanja zobnega kamna, je potrebno tudi podpreti imunski sistem in izboljšati prehranski status. Telesu ne sme manjkati vitaminov in mineralov. Šele s kombinacijo zdrave prehrane z malo sladkorja in veliko zelenjave ter sadja, dosledne ustne higiene, podpore imunskemu sistemu in ob dobrem prehranskem statusu se lahko bolezen nadzoruje in uravnava tako, da ne napreduje.

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

Antioksidanti 

Antioksidanti pomagajo pri celjenju dlesni. Posebno priporočljivi za zdravo ustno votlino so vitamin A (beta – karoten), vitamin C, vitamin E in selen. Izjemno dobro na vnete dlesni vpliva vitamin E. Ko je vnetje zelo hudo je priporočljivo, da odprete kapsulo olja vitamina E in ga vtrete neposredno na prizadeto mesto. To bo olajšalo bolečine in pospešilo celjenje dlesni.

Cink

Cink je izjemno pomemben pri zdravljenju parodontalne bolezni. Pomanjkanje cinka so raziskovalci povezali z razvojem parodontoze. Starejši ljudje imajo mnogokrat pomanjkanje cinka, zaradi česar so bolj dovzetni za nastanek bolezni. Cink stabilizira membrane, znan je po antioksidantnih učinkih, pomemben je za sintezo kolagena, preprečuje nastajanje zobnega plaka ter znatno skrajša čas celjenja poškodovanih dlesni. Pri parodontalni bolezni je priporočljiva uporaba ustne vode, ki vsebuje 5% cinka. Ustno vodo uporabljajte dvakrat na dan.

Folna kislina (vitamin B9)

Folna kislina zmanjšuje vnetja in krvavenje, zato jo je ob prizadeti ustni votlini smiselno z dodatki vnašati v telo.

Drugi dodatki

Koencim Q – 10

Koencim Q – 10 lajša simptome bolezni, zaradi česar je nujni prehranski dodatek pri parodontalni bolezni.

Kvercetin

Kvercetin poveča učinkovitost vitamina C, zaradi česar se ga jemlje sočasno z vitaminom.

Zeliča

Aloe vera

Aloe vera pomaga umiriti vnete in utripajoče dlesni ter pomaga pri celjenju vnetega tkiva. Najbolj je učinkovita v obliki gela, ki ga nanesemo neposredno na dlesni tik pred nočnim počitkom.

Kamilice

Kamilice so zelišče, ki je znano po tem, da umirja vnetja. Če imamo prizadete dlesni in podporne strukture zob je priporočljivo spiti vsaj 3 skodelice kamiličnega čaja na dan.

Kanadski zlati koren

Kanadski zlati koren ob neposrednem nanosu na prizadeto mesto pomaga pri preprečevanju infekcije. Zmešajte 1 čajno žličko prahu kanadskega zlatega korena z vodo. Vode dodajte toliko, da bo nastala gosta pasta. Pasto nato nanesite na zobno ščetko in si z njo nežno ščetkajte zobe in dlesni.

Mira

Mira je rastlina, ki pomaga pri preprečevanju okužb. Običajno je na voljo v prahu, ki ga zmešamo z vodo in vtremo v dlesni.

Zeleni čaj

Zeleni čaj je naravni antiseptik (snov, ki uniči mikroorganizme na tkivu). Ob parodontalni bolezni je priporočljivo spiti 3 skodelice zelenega čaja na dan. Najboljše je, da čaj pijete ob obrokih.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Beta – karoten (vitamin A): 10,000 IU / dan

Folna kislina (vitamin B9): 4 mg / dan                                 

Koencim Q – 10: 50 mg / dan 3 tedne zapored

Kvercetin: 300 mg po 3krat / dan

Selen: 400 mcg / dan

Vitamin C: 3000 mg / dan

Vitamin E: 400 IU / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.