Zaprtje

Zaprtje ali obstipacija je izločanje majhne količine trdega blata. Ob iztrebljanju se mora oseba mučno napenjati in ima kljub temu občutek, da ne more opraviti velike potrebe. Težave z zaprtjem so lahko kratkotrajne ali kronične. Nenaden pojav zaprtja pri sicer zdravi osebi lahko odraža resno bolezen. Težave z iztrebljanjem so pogost problem med ljudmi. Zaprtje se pojavlja pogosteje pri ženskah in je glede na celotno populacijo prisotno nekje pri 2 do 20 odstotkih oseb. Največ obolelih je med starostniki, pri katerih doseže pojavnost tudi do 50%.

O številu iztrebljanj pri zaprtju težko govorimo, povečini gre za manj kot tri iztrebljanja na teden, vendar od osebe do osebe število niha. Težave so predvsem subjektivne narave, saj gre za spremembo pogostosti, ki jo zazna vsaka oseba drugače. Ljudje ne govorijo zlahka o kroničnih težavah z zaprtjem, saj jih večina obišče zdravnika šele po nekaj letih. Nekaterim je mučen že sam pomislek na preiskave, vendar se lahko s čakanjem dolgotrajne težave samo še stopnjujejo.

Simptomi in znaki

Simptomi zaprtja so dolgo, močno napenjanje pred defekacijo, neučinkovito iztrebljanje kljub napenjanju, težak začetek defekacije, nezmožnost v popolnosti izprazniti zadnjik, redko tiščanje na blato, stalno tiščanje v trebuhu, napihnjenost, lahko tudi bolečine. Nekateri se ob težavah odločijo uporabljati odvajala ali klistir, vendar povečini to ne pomaga. Odvajanje je namreč lahko moteno tudi pri mehkem blatu. Ob preiskavah se izključi vzroke, ki so najbolj verjetni. Tako se najprej preišče kri, odvzet vzorec blata in občasno tudi urin. Kolonoskopija se opravlja redko, nujno se opravi le pri osebi nad petdeset let, ki še ni imela nikoli opravljene te preiskave. Spremembe, ki se ugotovijo, vodijo do končne odločitve glede pravega vzroka težav. 

Vzroki

Dolgotrajno zaprtje je lahko posledica bolezni ali nepravilnega funkcioniranja prebavil. Do težav lahko pride zaradi starosti, telesne neaktivnosti, nosečnosti, dehidracije, depresije oziroma anksioznosti, bolezni endokrinega sistema, presnovnih motenj, nevroloških bolezni ali pa je vzrok mehanična zapora. Tudi stanja, ki prizadenejo konec črevesa ter analno odprtino, lahko vodijo v zaprtje. To so razjeda ali razpoka na izhodu iz zadnjika in hemoroidi. Resne bolezni, ki so lahko vzrok mehanski zapori, so kolorektalni rak, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, možganska kap, diabetes ter bolezni ščitnice. En izmed možnih vzrokov za zaprtje je lahko tudi disfunkcija mišic medeničnega dna. Gre za nesposobnost iztisnjenja zadostnih količin blata iz zadnjika, zato se le to zadržuje v zadnjiku. Osebe z disfunkcijo mišic medeničnega dna ne zmorejo sprostiti mišice zapiralke zadnjika, do česar pride zaradi popoškodbenih brazgotin, epiziotomije (prerez presredka) ob porodu, vzrok disfunkcije je lahko tudi šibkost mišic medeničnega dna.

Dieta

Pogost vzrok nenadnega zaprtja, ki se lahko izmenjuje z obdobji normalnega odvajanja blata, je nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog. Večina hrane, ki jo dandanes kupimo v trgovini, je polne dodatkov in ostalih snovi, ki jih telo ne potrebuje. Uživanje rafinirane hrane ter visoko energijskih živil, ki so v bistvu prazne kalorije brez mineralov, vitaminov in pomembnih hranil, vodi do slabšanja funkcije črevesja. Škodi tudi uživanje mesa v velikih količinah, prekomerno pitje pravega čaja oziroma kave, požiranje nezadostno prežvečene hrane, pitje premalo tekočin, prenajedanje, nepravilno kombiniranje živil. Vse našteto povzroča težave v prebavilih in črevesju, kar se kaže z nerednimi odvajanji blata.

Sprememba prehrane je v veliko pomoč, saj je zaprtje, povezano z uživanjem nezdravih živil, zelo pogost pojav. Glede na to, da je slaba prehrana prej pravilo kot izjema, se spremembe lotimo na začetku, ko zaznamo, da je nekaj narobe. Najpomembneje je, da izločimo vsa predelana živila, vnaprej pripravljene jedi in ostala živila, ki so polna aditivov in konzervansov. V prehrano vključimo preprosta živila, iz katerih doma pripravimo obrok. Hrano ob jedi primerno prežvečimo, da se prepoji s slino, ki nato skupaj z grižljajem potuje v želodec in naprej po prebavnem traktu. Slina ima veliko encimov, ki so pomembni v presnovi, z žvečenjem pa spodbujamo nastanek le te v žlezah slinavkah. Dlje kot žvečimo, več sline nastaja, zato je hitro hranjenje odsvetovano.

Ob začetku sprememb v prehrani, je primerna dieta, pri kateri uživamo le sadje. Trajala naj bi sedem dni in je primerna predvsem pri dolgotrajnih in težkih primerih zaprtja. Pred to dieto lahko naredimo tudi petdnevni post z vodo in pomarančnim sokom, če nam tak način čiščenja črevesja prija.

Hrana, ki škodi

Sladkor

Sladka živila in dodajanje veliko sladkorja v hrano je odsvetovano, saj se pri hranjenju z velikimi količinami sladkorja, niža telesna količina vitaminov skupine B. Vitamini skupine B so pomembni za primerno funkcioniranje črevesja.

Enostavni ogljikovi hidrati

Poleg sladkorja povzročajo zaprtje tudi ostali enostavni ogljikovi hidrati. Pretežno se nahajajo v beli moki, rižu, kruhu ter pekovskih izdelkih.

Meso in mesni izdelki

Meso ne vsebuje skoraj nič vlaknin, zato lahko traja kar nekaj časa, da preide skozi prebavni trakt. Posebej kadar uživamo meso ali mesne izdelke z drugimi živili, ki imajo nizko vsebnost vlaknin, se lahko pojavijo težave v obliki zaprtja. Sicer ima meso prednosti v obliki hitro prebavljivih beljakovin, ampak ga moramo v izogib prebavnim težavam uživati skupaj z živili, ki vsebujejo veliko vlaknin.

Sir

Sir ne vsebuje skoraj nobenih vlaknin in lahko poslabša ali povzroči zaprtje. V kolikor obstaja pri osebi laktozna intoleranca, se mora siru in mlečnih izdelkov še posebej izogibati, saj lahko sicer poslabša stanje s prebavo.

Aditivi in konzervansi

Skupaj z ostalimi dodatki v hrani, povezujejo z zaprtjem predvsem aditive in konzervanse. Mešanica le teh je še posebej škodljiva.

Trdo kuhana jajca

Živil, ki imajo veliko vsebnost maščob in skorajda nič vlaknin, se je potrebno ob zaprtju čim bolj izogibati.

Alkohol

Pitje alkohola vodi v dehidracijo in preprečuje zadostno absorpcijo hranil.

Hrana, ki zdravi

Polnozrnata živila

Eden izmed glavnih vzrokov zaprtja zaradi nepravilne prehrane je pomanjkanje vlaknin. Te se v večjih količinah nahajajo v polnozrnatih živilih, zato jih vključimo v prehrano namesto kruha in pekovskih izdelkov iz bele moke.

Lanena semena

Čajna žlička lanenih semen, ki jih zaužijemo pred vsakim obrokom, zagotavlja tako vlaknine kot tudi primerno konsistenco blata. Najbolje je, da jih pred uživanjem nekaj ur namakamo v vodi.

Med

Med deluje v telesu blago odvajalno in se v primeru zaprtja priporoča.

Melasa

Melasa sicer vsebuje velike količine sladkorja, vendar je kristaliziran in vsebuje ogromno količino magnezija, ki pripomore k urejanju prebave.

Stročnice

Stročnice vsebujejo mešanico vlaknin, ki je sestavljena iz netopnih in topnih vrst le teh. Vlaknine pripomorejo k povečanju količine vode znotraj črevesa in zmanjšanju časa prehoda hrane skozi črevo in zato delujejo proti zaprtju.

Zelena listnata zelenjava

Izmed vrst zelene listnate zelenjave pripomore k normalni prebavi posebej špinača. To lahko pripravo kot kuhano prilogo, še bolje pa je, da nekaj listov prihranimo in jih dodamo k solati. Zelena solata kot je kristalna, endivija in ostale vrste, z vsebnostjo vlaknin, mineralov in rudninskih snovi poskrbijo, da črevesna vsebina normalno potuje skozi črevesje.

Sveže sadje

Izmed vrst sadja, ki delujejo proti zaprtju, uživamo sveže hruške, grozdje, fige, papajo, mango, kivi, grenivko, guavo, ribez, kosmulje, josto in pomaranče. Suho sadje je prav tako zaželeno. Proti zaprtju delujejo suhe fige, marelice, rozine, datlji in slive.

Suhe slive

Suhe slive so znane po njihovem delovanju v primeru zaprtja. Netopne vlaknine v njih so podlaga za razvoj koristnih bakterij v črevesu. Bakterije, ki se prehranjujejo s temi vlakninami, proizvajajo masleno kislino, ki je kratko verižna maščobna kislina. Maslena kislina ohranja zdravje črevesne stene.

Grozdje

Grozdje je v izjemno pomoč, kadar trpimo za zaprtjem. Vsebuje optimalno razmerje celuloze, sadnega sladkorja in naravnih kislin, zaradi katerega ima v telesu odvajalni učinek. Dnevna količina grozdja, ki naj bi ga zaužili pri zaprtju je vsaj 350 gramov. Kadar ni na voljo svežega grozdja, uporabimo rozine, ki smo jih poprej namakali v vodi 24 do 48 ur. V vodi, v kateri se namakajo, se nahaja nekaj pomembnih mineralov, zato jo lahko popijemo.

Mlečni izdelki

Od mlečnih izdelkov pripomorejo k normalni prebavi maslo, smetana, jogurt, kefir in pinjenec. Medtem, ko uživanje naštetih mlečnih izdelkov deluje proti zaprtju, pa uživanje kravjega mleka vse bolj povezujejo z zaprtjem, torej je lahko uživanje kravjega mleka vzrok zaprtja.

Voda

Največkrat vode ne smatramo kot živilo, vendar je v primeru zaprtja še kako pomemben del prehrane. Zadostno pitje ohranja sluznice črevesja, obnavlja prebavni trakt ter pripomore k mehkejši konsistenci blata. Poleg naštetega skrbi za pravilno delovanje mišic in žlez slinavk. Razen tega z vodo razstrupljamo telo, saj se z njo iz telesa spirajo raznovrstni strupi. En in pol do tri litre vode dnevno je zadostna količina, ki skrbi za normalno prebavo ter presnovo hranil. Pred in po hranjenju je potrebno s pitjem počakati pol ure do eno uro, saj se drugače želodčni sokovi preveč razredčijo.

Druga priporočila

Pomanjkanje telesne aktivnosti zaradi sedečega načina življenja je eden izmed dejavnikov tveganja za težave z zaprtjem. Povezava obstaja tudi med čustvenimi težavami ter prekomernim stresom in zaprtjem, saj lahko to vpliva na celotni živčni sistem. Priporoča se torej, da se oseba, ki ima težave, zadostno giblje in se izogiba stresnim situacijam oziroma prilagodi okolje, ki povzroča stres. Redna zmerna telesna vadba spodbuja pravilno gibanje črevesja in pripomore k zmanjšanju spremljajočih težav, kot je na primer napenjanje. Vse dejavnosti, ki spodbujajo sprostitev, so zaželene. Izbira je odvisna od posameznika, vendar je potrebno posebno pozornost nameniti sprostitvi takrat, kadar ni mogoče spremeniti stresnega okolja. Primer tega je na primer delovno okolje, ki ga s težavo spremenimo, kadar je povezano z veliko drugimi ljudmi.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Daher, S. , D. Solé , M. B. De Morias . “Cow’s Milk and Chronic Constipation in

Children.” The New England Journal of Medicine 1999;340: 891.

▪ Iacono, G. , F. Cavataio , G. Montalto , et al. “Intolerance of Cow’s Milk and Chronic Constipation in Children.” The New England Journal of Medicine 1998;339: 1100-1104.