Varice – razširjene vene

Varice oziroma razširjene vene so vene, ki se zaradi povečanega pritiska razširijo, njihova stena se stanjša, prav tako so manj elastične. Pogosto nastanejo na mečih nog, saj tam zaradi gravitacije nastaja večji pritisk v žilah. Vene se lahko razširijo tudi po celotni dolžini požiralnika, najpogosteje pa prizadenejo spodnji del, na prehodu iz želodca v požiralnik. Varikozne vene so tudi hemoroidi. Vene so žile, ki odvajajo kri z manj kisika od telesnih celic do desne strani srca. Le ta nato potuje v pljuča, kjer se s prehodom preko majhnih kapilar obogati s kisikom. Kri iz pljuč potuje do leve strani srca, ki jo nato črpa po žilah, imenovanih arterije, naprej po telesu. Krog je sklenjen, kadar kri pripotuje do telesnih celic po manjših kapilarah, kjer se le te prepletajo z venskim kapilarnim sistemom. Mreža kapilar je torej odgovorna za zmanjšanje pritiska, volumna in pretoka krvi, da lahko iz krvi v naše celice na mestu prepleta manjših žil preide zadostna količina kisika in hranilnih snovi. V venah imamo posebne zaklopke, ki skrbijo, da kri teče le proti srcu in ne zateka v nasprotni smeri. V nogah se nahajajo ene izmed največjih ven v telesu, ki nosijo kri iz spodnje polovice telesa navzgor in morajo za to nenehno premagovati gravitacijsko silo. Tlak v žilah nog se lahko poviša zaradi različnih vzrokov, ki jih naštevamo spodaj. Prav tako kot v nogah, lahko pride do razširjenja ven tudi v požiralniku, kar vodi do različnih posledic.

Simptomi in znaki

Sprva se varice ne opazijo, kadar gre za varice v požiralniku, pa jih opazimo šele, ko pride do krvavite. Na nogah lahko opazimo otekline, pojavijo se lahko mišični krči in občutek teže v nogah, posebej ponoči, kar je posledica zastoja krvi. V nogah se lahko v razširjenih žilah zaradi zmanjšanega toka krvi tvorijo strdki. Ti se lahko po nastanku, kadar pride do nenadnega povečanja pretoka skozi mesto, ker se nahajajo, odluščijo in potujejo po telesu. Strdek se lahko zagozdi na različnih mestih po telesu, kadar imamo normalno zgradbo srca, se strdki iz nog zagozdijo v pljučnih kapilarah. Manjši strdki se sčasoma na mestu zagozditve raztopijo, kadar pa pride v pljuča večja količina strdkov ali en sam večji strdek, lahko pride do pljučne embolije. Kadar je to stanje nezdravljeno, lahko privede do odmrtja dela pljuč ali celo smrti. Varice požiralnika ali želodca pri bolnikih s povišanim tlakom v jetrnih žilah so lahko podlaga za obilne krvavitve, ki se kažejo s spremembo barve blata – črnim blatom ali bruhanjem krvave vsebine.

Vzroki

Razširjene vene na nogah se pojavijo po dolgem obdobju povišanega krvnega tlaka v spodnjem delu telesa. Vzrok je povečini nezadostno delovanje ven. Za nezadostno delovanje oziroma insuficienco ven obstajajo genetski dejavniki tveganja, namreč pojav je pogostejši med člani iste družine. Vensko popuščanje je lahko povezano tudi s srčno boleznijo in nezdravim življenjskim slogom. Varice požiralnika povečini nastanejo zaradi spremembe tlaka v venskem krvnem obtoku oziroma jetrnem obtoku. Vene požiralnika so na poseben način povezane z jetrnim krvnim obtokom. Skozi jetra namreč potuje velika večina krvi, preden se ta steka v desni del srca. Jetra skrbijo za čiščenje odpadnih snovi, presnovo določenih hranil, večine zdravil in delujejo kot veliko »sito« oziroma predelovalni obrat v našem telesu. Kadar se v jetrnem krvnem obtoku spremeni tlak, to vpliva tudi na vene, ki so povezane z njim, med katere spadajo vene požiralnika. Povišanje tlaka vpliva na razširjenje ven požiralnika, ki je lahko po dolgotrajno povišanem tlaku nepovratno. Dejavniki tveganja za pojav razširjenih ven so nosečnost, stoječe ali fizično naporno delo in vnetje žilja.

Dieta

S prehrano na naravni način podpremo delovanje ven in ostalih žil po našem telesu. Slaba prehrana zelo prizadene delovanje žilnega sistema, zato je pomembno, da uživamo prehrano, ki preprečuje nastanek žilnih bolezni. Kadar imamo že znake bolezni, je pravilno prehranjevanje en izmed načinov za lajšanje težav. V zelo zgodnji fazi lahko bolezen popolnoma preprečimo, vendar je v tem primeru poleg prehrane pomembno tudi zadostno gibanje in sledenje navodilom osebnega zdravnika.

Spremembo prehrane pričnemo s štiri do pet dnevnim postom s sadnim sokom ali z dieto s sadjem, ki naj traja sedem do deset dni. Po obdobju posta oziroma sadne diete se držimo določenih načel prehranjevanja. Za zajtrk popijemo oranžado ali limonado iz sveže stisnjenega sadja, kosilo naj vedno na začetku vključuje solato iz sveže sezonske zelenjave, pomešane z olivnim oljem in limoninim sokom. Večerja naj vključuje nad paro pokuhano špinačo, zelje, korenje, korenasti peteršilj, cvetačo ali druge vrste zelenjave. Iz prehrane moramo izključiti večino enostavnih ogljikovih hidratov, kot je kruh, pecivo, krompir in druga škrobna živila. Prehrana naj vključuje semena, oreške in žitarice, zelenjavo in sadje. Na začetku je nujno, da 75 odstotkov prehrane sestavlja sveža zelenjava in sadje. Kratek tridnevni post naj bi naredili vsak mesec.

Hrana, ki poslabša simptome varic

Sladkor

Dodajanje sladkorja v hrano in uživanje sladkih živil zelo slabo vpliva na zdravje žil. Namesto uživanja sladke hrane, raje zaužijmo sadje. Namesto dodajanja sladkorja v hrano, lahko raje dodamo nekaj jagodičevja, kot so zrele borovnice.

Bela moka

Moko uporabljajmo le polnozrnato, saj le tako s kalorijami dobimo tudi vlaknine, beljakovine in minerali, ki so naravno prisotni v žitaricah. Beli moki so odvzete vse naštete snovi, zaradi česar v telo večinoma prinaša le prazne kalorije.

Ocvrta hrana

Prosti radikali, ki se ustvarjajo pri presnovi maščob, posebej nezdravih maščob, ki se tvorijo ob cvrtju, poškodujejo žilno steno, dvigujejo nivo LDL holesterola in vplivajo na zakisanost telesa. Vse to vodi do nalaganja žilnih oblog, ki so podlaga za razvoj strdkov in do stanjšanja žilne stene, ki lahko vodi do popuščanja žil.

Meso

Uživanje mesa in drugih živil, ki izvirajo od živali, je povezana z večjim tveganjem za nastanek varic. Iz prehrane je tako najbolje izključiti pretežni del mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc.

Vložena hrana

Notranja obloga konzerv in plastičnih posod je pogosto polna škodljivih kemikalij, ki delujejo podobno kot estrogen v našem telesu. Visoke vrednosti estrogena so povezane z nastankom pajkastih nevusov in potencialno tudi z nastankom varic drugod po telesu.

Kava

Kofein je stimulant, ki deluje še dolgo po zaužitju, od šest do osem ur.  Vpliva na nenadno povišanje krvnega tlaka, uro po zaužitju pa lahko zaradi nezadostnega pitja tekočin vodi do padca tlaka. Spremembe krvnega pritiska lahko slabo vplivajo na žile, poleg tega pa kofein slabo vpliva na zdravje celotnega organizma.

Alkohol

Alkohol poviša krvni tlak in povzroča pospešeno bitje srca, kar obremeni žile. Varikozne vene utrpijo največ škode, saj se niso sposobne prilagoditi na povečanje pretoka. Zaradi tega se odebelijo, postanejo otečene in bolj izstopajoče.

Hrana, ki jo uživamo v primeru varic

Sveže sadje in zelenjava

Vitamini in minerali so glavne snovi, ki pripomorejo k dobremu delovanju žilnega sistema. Vitamini delujejo antioksidativno in preprečujejo nabiranje škodljivih oblog v žilah. Zadostna količina mineralov pomaga pri fizioloških procesih, ki se naravno odvijajo v našem telesu. V sadju in zelenjavi je veliko hranilnih snovi in nič praznih kalorij, kar pripomore tudi k izgubi povišane telesne teže, ki je pogosto pridružena pri razširjenih venah. Vsak obrok naj vsebuje velike količine sadja ali zelenjave. Flavonoidi, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi ščitijo žile pred obolenji.

Citrusi

Flavonoid hesperidin, ki ga najdemo v pomarančah, dokazano pripomore k zmanjšanju simptomov varikoznih ven. Poleg flavonoidov citrusi vsebujejo veliko vitamina C in vlaknin, ki ščitijo in učvrstijo žile.

Jagodičevje

Borovnice, robide in drugo jagodičevje vsebujejo zvrhano mero antioksidantov, ki zmanjšajo popuščanje žil in jih ščitijo pred škodljivimi vplivi prostih radikalov in drugih snovi, ki lahko sicer slabo vplivajo na steno žil.

Rdeča paprika

Paprike se prav tako kot grozdje glede na barvo razlikujejo po vsebnosti vitamina C in bioflavonoidov. Največ le teh vsebuje rdeča paprika, zato jo moramo pogosto vključevati v prehrano.

Jabolka

Pri nas zelo dostopen sadež je, pridelan na zdrav način, priporočljivo uživati vsaj enkrat dnevno. Za manjše razširjene vene oziroma pajkaste nevuse na koži uporabimo v jabolčni kis namočen kos vate, s katerim si večkrat dnevno zmasiramo prizadet predel.

Zelišča in začimbe

Kajenski poper, česen, čebula in ingver povečajo razgradnjo fibrina, ki je pri obolelih za varikoznimi venami zmanjšana. Z uživanjem teh začimb in zelišč pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek strdkov v žilah.

Grozdje

Grozdje je bogato s flavonoidi. Močnejša kot je barva grozdja, več flavonoidov vsebuje. Ekstrakt grozdnih pešk je prav tako poln flavonoidov in se uporablja za lajšanje težav z varikoznimi venami. Antioksidanti, ki se skrivajo v grozdju so dokazano učinkoviti v preprečevanju ateroskleroze, še ene izmed široko razširjenimi boleznimi žil.

Polnozrnata živila

Vlaknine zmanjšajo težave s prebavo, pripomorejo k lažjemu gibanju črevesja, kar zmanjša pritisk na žilje v nogah. Polnozrnati kosmiči, polnozrnate testenine, stročnice, leča in kokice naj bodo živila izbire, kadar nam primanjkuje energije.

Ajda

Izmed veliko vrst flavonoidov, se v ajdi nahaja rutin, ki ima veliko pozitivnih učinkov v telesu. Zmanjša tveganje za razpok kapilarnih sten, saj žile učvrsti in preprečuje nastajanje varic. Rutin deluje tudi proti tvorbi strdkov, zaradi česar v svojo prehrano pogosto vključimo ajdo.

Druga priporočila

Poleg prehrane skrbimo za splošno zdrav življenjski slog, kar vključuje zadostno gibanje, pitje zadostnih količin vode, dovolj spanca, izogibanje stresu in skrb za dobro počutje. Pijemo vsaj liter in pol vode ali nesladkanega čaja dnevno. Povijanje meč čez dan lahko koristi pri varikoznih venah nog, saj pomaga žilam ustvariti zadosten tlak, da lahko kri potuje navzgor proti srcu. Koristijo Kneippove kopeli, se pravi kopeli za noge izmenjaje s toplo in hladno vodo, ki naj bi jih izvajali dnevno. Obkladki se lahko polagajo na obolele dele nog nekajkrat čez dan, ponoči pa ob hujših simptomih in znakih koristi spanje z nogami dvignjenimi na blazino. Zadostne količine sonca, dihalne vaje in sprostitvene tehnike koristijo za razbremenitev in pripomorejo k boljšemu počutju.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Hadjbian E. How Alcohol Can Affect Your Varicose Veins. 23 Aug, 2015. Dostopno 14.9.2016 na spletnem naslovu: http://utahveins.com/relationship-alcohol-varicose-veins/