Bolezni prostate

Tretjina do polovica moških se v življenju sreča s težavami v delovanju prostate. Večina le teh je v starosti nad petdeset let. Kadar gledamo starostno skupino moških nad 80 let, je tistih s težavami v delovanju prostate kar tri četrtine. Odstotek obolelih torej s starostjo narašča in število le teh postavlja težave s prostato zelo visoko na lestvici najpogostejših obolenj pri moških. V začetku se težave ne kažejo, z napredovanjem pa lahko povzročijo številna pridružena stanja, kot so artritis, bolezni ledvic in povišane vrednosti sečnine v krvi. Prav zaradi napredujoče narave bolezni in velikega števila obolelih, je potrebno stanje prostate redno spremljati. Kadar ugotovimo spremembe v zgodnjem obdobju, je možno bolezen učinkovito zdraviti.

Prostata je žleza, ki se nahaja blizu stika sečnice in mehurja. Velika je približno tako, kot je velik divji kostanj, torej premera približno 2,5 – 3 cm, tehta pa okrog 25 gramov. Njen volumen je le okrog 18 mililitrov, a kljub temu igra pomembno vlogo v telesu. Sestavljena je iz mišic in žleznega tkiva, v njej pa se križata dve poti, izločala in izvodila spolnih organov. Funkcije prostate so številne. Proizvaja hormone, ki delujejo na lokalni ravni in na nivoju telesa, kot so rastni faktorji in dihidrotestosteron. Poleg proizvodnje hormonov ima prostata tudi funkcijo izločanja bazične tekočine, ki je sestavina semenske tekočine in skrbi za preživetje moških spolnih celic v kislem okolju nožnice. Najpomembnejše sestavine te bazične tekočine so citronska kislina, poliamini, holesterol, lipidi in cink. Poleg teh proizvaja prostata tudi specifične beljakovine, kot je prostata specifični antigen, oziroma PSA. Le ta je bil odkrit v semenski tekočini leta 1966 in se uporablja v laboratoriju kot dokaz za pravilno ali nepravilno delovanje prostate.

Simptomi in znaki

Težav s prostato je več vrst. V zadnjem času se veliko poudarka daje raku prostate, čeprav je neškodljivo povečanje prostate precej pogostejši pojav. Povečanje prostate zasledimo tudi pod imenom benigna hiperplazija prostate oziroma BHP. Simptomi in znaki, ki nakazujejo na spremembe v velikosti ali funkciji prostate so šibak ali počasen curek urina, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja po uriniranju, težak začetek uriniranja ali pogosto tiščanje na vodo. Prav tako se lahko pojavijo nenadni močni pozivi na vodo, pogosto tiščanje na vodo ponoči, curek urina, ki med uriniranjem preneha in se zopet pojavi, oziroma je za uriniranje potreben prekomeren napor. Veliko moških odlaša z obiskom zdravnika, vendar je ob pojavu enega ali več od zgoraj naštetih simptomov potrebno obisk zdravnika načrtovati čim prej.

Vzroki

Nenevarno povečanje prostate je ena izmed najpogostejših bolezni pri moških v starejših letih, vendar direktnega vzroka obolenja kljub temu ne poznamo. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni so debelost, povišan krvni tlak, povišane vrednosti LDL holesterola in sladkorna bolezen. BHP je povezana tudi z dedno nagnjenostjo za razvoj obolenja.

Dieta

Zdravljenje povečanja prostate ali drugih težav, ki se pojavijo v tej pomembni žlezi, pogosto vključuje zdravila. Vsa imajo lahko tudi škodljive stranske učinke, zato se je potrebno pred jemanjem o teh pozanimati. V nekaterih primerih je zdravljenje neizogibno, v drugih je spet možnost, da se z zdravili počaka. Vendarle je za odločanje glede zdravljenja odločilno, da veste, kakšno je stanje v telesu, saj natančna diagnostika izključi druga resnejša stanja, ki se lahko kažejo z istimi simptomi in znaki. Mnogi rastlinski pripravki, ki se priporočajo za lajšanje simptomov, lahko vplivajo na presnovo zdravil, zato se pred jemanjem posvetujte o možnih součinkovanjih. Pred nakupom katerega koli rastlinskega pripravka se prepričajte, da je vsebina zares takšna, kot vam to obljublja napis na ovojnini oziroma v oglasu.

Najbolj nenevaren način lajšanja obolenja prostate je sledenje načelom zdrave prehrane. Pri obolenju, ki prizadene to žlezo je potrebno v prehrano vključiti določena živila oziroma izključiti nekatera, ki lahko stanje poslabšajo. Najprej je potrebno preko nekajdnevnega posta očistiti telo. V obdobju dveh do treh dni naj bi oboleli užival le vodo, h kateri lahko doda nekaj sveže stisnjenega limoninega soka. Kozarec vode je potrebno zaužiti vsaj enkrat na uro, kar pripomore k povečanju količine izločenega urina. Po postu se lotimo počasnega vključevanja ostalih živil v prehrano. Tri dni uživamo le sadje, kot so jabolka, grozdje, pomaranče, hruške, grenivke, limete, mango, melone ali katero drugo vrsto sočnega sadja. Izključiti oziroma izogibati se moramo živilom, ki so znani dejavniki tveganja za razvoj obolenja prostate. V prehrani poznamo snovi, ki vplivajo na razvoj nenevarnega povečanja prostate in snovi, ki lahko zavrejo razvoj le tega. Prav tako prehrana pomembno vpliva na nastanek raka prostate. Več se ga odkrije pri tistih, ki uživajo precej živalskih maščob, rdečega mesa in imajo pomanjkanje selena ter vitamina A. Pri vegetarijancih je manjši delež obolelih kot pri vsejedcih.

Hrana, ki slabo vpliva na zdravje prostate

Visoko kalorična hrana

Živila bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati in maščobami vodijo v povišanje vrednosti holesterola v krvi. Ocvrta, hitro pripravljena oziroma ulična hrana naj bodo tako na jedilniku le izjemoma, najbolje pa je, da tako pripravljena živila izključimo iz prehrane. Ta je dejavnik tveganja za razvoj bolezni prostate. Paziti moramo na zadosten vnos sadja in zelenjave, semen in oreškov ter zdravih maščob, saj le tako uredimo vrednosti holesterola v krvi.

Pesticidi in težke kovine

Uživanje hrane polne pesticidov je povezano z nekoliko povečanim tveganjem za nastanek raka prostate. Prav tako je dokazano, da težke kovine vplivajo na povečanje pojavnosti tako raka kot tudi benigne hiperplazije prostate.

Kava

Kofein je diuretik, kar pomeni, da pospešuje izločanje vode iz telesa. Zaradi močnega učinka lahko vpliva na poslabšanje simptomov obolenja prostate, kot so nenadni močni pozivi na vodo in druge težave.

Hrana, ki znižuje tveganje za pojav povečanja prostate

Poper

Plodovi črnega popra ali izvlečki iz le teh so v zdravilne namene uporabljani že tisočletja. Najprej so jih uporabljali v Ayurvedski medicini, ki temelji na zdravljenju z dietami, inhalacijami in masažami. Poper je uporaben za lajšanje težav z izločali, revmatskimi obolenji ter bolečinami, ki izvirajo iz živčevja. Kadar imamo zdrav prebavni trakt in uživamo pestro prehrano, bioperin, ki se nahaja v popru, vpliva na boljšo prebavo in optimalno porabo zaužitih hranil. Priporočena dnevna doza bioperina je 5 miligramov. Ob zdravi prehrani in uživanju 5mg bioperina na dan se nivo selena v krvi dvigne za do 30 procentov in vrednosti beta-karotena narastejo za približno 60 procentov. Beta-karoten je predstopnja vitamina A.

Paradižnik

Likopen, pigment, ki se nahaja v rdeče obarvanem sadju in zelenjavi, spada v skupino karotenoidov. Karotenoidi so antioksidanti, ki preprečujejo oksidativne poškodbe organov in tkiv, ki bi sicer bili izpostavljeni delovanju škodljivih prostih radikalov. Likopen je topen v maščobah in se nalaga v različnih organih, med drugim tudi v prostati, kjer zavira pojav raka prostate. Priporočena dnevna količina zaužitega likopena je 3 do 6 miligramov. Izmed naravnih virov likopena ga največ vsebuje paradižnik.

Velika kopriva

Velika kopriva (Urtica dioica) blagodejno deluje na prostato ob prisotnih težavah, kot je povečanje žleze. Pospešuje tudi odvajanje vode. Študije dokazujejo, da izvleček velike koprive zavira procese v telesu, ki naj bi vodili v benigno povečanje prostate. Priporočena dnevna doza je 120 miligramov. Kopriva je odlična kot priloga k različnim jedem, pripravimo jo lahko enako kot špinačo.

Bučno seme

V bučnih semenih se nahaja beljakovina kukurbitin, ki naj bi delovala proti parazitskim boleznim. Poleg tega vsebuje dve nenasičeni maščobni kislini, ki sta odgovorni za ugoden vpliv v primeru benignega povečanja prostate. Lahko jih uživamo samostojno ali kot dodatek k solatam, omakam in drugim jedem.

Laneno seme

V prostati se nalagajo maščobe, med njimi tudi holesterol. Povišan nivo slabega holesterola v krvi je torej dejavnik tveganja za nastanek benigne hiperplazije prostate. Lanena semena so bogat vir magnezija in omega-3 maščobnih kislin. Omega 3 znižujejo nivo holesterola v krvi in s tem pozitivno vplivajo na zdravje prostate. Uživamo lahko semena v kruhu ali drugih pekovskih izdelkih, katera pred peko namočimo v vodi čez noč. V prehrani je priporočljivo tudi redno uživanje lanenega olja.

Selen

Mineral v sledovih, ki ga telo potrebuje za proizvodnjo encima glutation peroksidaze. Le ta skupaj z vitaminom E skrbi za zaščito celic ped škodljivim vplivom prostih radikalov. Selen igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka različnih oblik raka, med njimi tudi raka prostate. Selen se nahaaj v mesu, morskih sadežih, polnozrnatih živilih, brazilskih oreških, polnozrnatem rižu, česnu, repi, ječmenu in pomarančnem soku. Količina, ki jo najdemo v hrani, je odvisna od sestave tal, na kateri uspevajo sadeži, oziroma hrana za živali.

Vitamin E

Vitamin E je antioksidant, ki ščiti pred škodljivim vplivom prostih radikalov. Obstajajo dokazi, da omenjeni vitamin preprečuje nastanek nekaterih oblik raka. Priporočljiv dnevni vnos je 15 miligramov. Najdemo ga predvsem v rastlinskih oljih, semenih, oreških in polnozrnatih živilih.

Druga priporočila

Kar se tiče bolezni prostate, je najpomembneje delovati preventivno. Priporočljivo je redno opravljati preglede, predvsem po 50. letu starosti. Na večanje tveganja s starostjo ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj obolenja. Koristi zdrav način življenja, ki vključuje redno zmerno telesno dejavnost, gibanje v naravi, ter opustitev kajenja oziroma prekomernega pitja alkohola. Izogibamo se pitju gaziranih ali mrzlih pijač. Kadar s prehrano ne zagotavljamo dovolj snovi, ki ščitijo pred nastankom obolenja, lahko posežemo po zaupanja vrednih prehranskih dodatkih. Prav tako se je zaradi veliko stresa v moderni dobi dobro redno ukvarjati z eno izmed številnih tehnik sproščanja. Študije so dokazale, da je več obolelih zaposlenih v kmetijstvu, kemijski dejavnosti, tovarnah barvil, tkanin, proizvodnji DDT-ja in težkih kovin.

 
Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

Hirurgija Drašković, poliklinika dr Drašković. Anatomija i funkcija prostate. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.poliklinikadraskovic.com/vesti/clanak/anatomija-i-funkcija-prostate 

▪ Kmetec, A. Bolezni prostate – moške težave. Naša lekarna št. 48, december 2010. 

▪ Davis, J. L. Enlarged Prostate: A Complex Problem. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/men/prostate-enlargement-bph/features/enlarged-prostate-bph-complex-problem#8

▪ Mijatović, N. Povečana prostata – ne teče več, kot je nekoč. Zdravje. si. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.zdravje.si/povecana-prostata-benigna-hiperplazija

▪ Urologija. Naravna preventiva bolezni prostate. Dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: http://urologija.si/nekategorizirano/810/#2

▪ Prins, G. S. Endocrine disruptors and prostate cancer risk. Endocr Relat Cancer. 2008 Sep; 15(3): 649. dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2822396/