Zgaga

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) po domače poimenovana zgaga je bolezen, za katero trpi veliko ljudi. Gre za težave, ki prizadenejo okrog 40 odstotkov ljudi vsaj enkrat na mesec. Približno 10 odstotkov ljudi trpi za dolgotrajnimi težavami z zgago, ki lahko vodijo tudi do številnih zapletov.

Simptomi in znaki

Zgaga se kaže kot neprijeten občutek za prsnico ali kot pekoče tiščanje, ki traja več dni in se lahko širi navzgor v vrat. Po jemanju zdravil, ki urejajo nivo kisline (kot je na primer hidrotalcit), težave povečini prenehajo. Odvisne so od obrokov, tako se po obroku povečini nekoliko umirijo, razen kadar uživamo živila, ki vzdražijo želodčno sluznico. Takšna živila lahko v veliki meri poslabšajo zgago in jih naštevamo spodaj. Zgago občutimo predvsem kadar ležimo, saj kislina zateka nazaj v požiralnik, kar je manj izrazito ob sedenju. Pridruženo je lahko spahovanje, neprijeten zadah oziroma okus po kislem ali grenkem v ustih ali celo hripavost. Kadar pride zaradi zgage do hripavosti, moramo obiskati svojega izbranega zdravnika.

Pazljivo! Tiščoče bolečine za prsnico lahko zamenjamo za srčne težave. Posebej to velja za nenadno nastalo bolečino, ki jo občutimo prvič v življenju in se lahko stopnjuje, njena jakost pa je neodvisna od obrokov. Kadar se ob naporu bolečina izrazito poslabša in ob ležanju ni bistveno spremenjena, moramo v najkrajšem možnem času obiskati zdravnika , ki bo opravil dodatno diagnostiko.

Vzroki

Znanih je več različnih vzrokov, ki lahko posledično privedejo do zgage. Lahko gre za oslabljeno protirefluksno bariero na prehodu požiralnika v želodec, kjer se nahaja gladka mišica, imenovana sfinkter, ki meri od 3 do 4 cm v dolžino. Ta krožno stiska konec požiralnika in vzdržuje višji tlak na tem območju, kar preprečuje vračanje vsebine nazaj iz želodca v požiralnik. Ta mišica ima pomembno vlogo tudi kadar kašljamo, dvigujemo bremena ali naredimo stojo na glavi, saj je takrat tlak na prehodu iz požiralnika v želodec nekajkrat povišan. Naravno se sfinkter sprosti od 2 do 6 krat v eni uri, da dovoljuje prehod zraka, ki se nabere v želodcu oziroma zmanjša tlak v prebavnem traktu. Tega dogajanja ljudje zavestno ne zaznamo in traja le nekaj sekund, po čemer se mišica ponovno stisne. Pri obolelih za zgago se takšno sproščanje sfinktra dogaja večkrat v eni uri in traja dlje časa. Takšno obnašanje našega varuha pred vračanjem želodčne vsebine nam povzroča, da se le ta vrne v požiralnik ali celo vse do našega žrela.

Drugi vzroki za nastanek zgage so še podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšana odpornost želodčne sluznice in zunanji vzroki, kot so mastna hrana, kajenje ali določena zdravila. Podaljšano praznjenje požiralnika lahko nastane zaradi motenj živčne prevodnosti ali drugih bolezni požiralnika. Zmanjšana odpornost želodčne sluznice je lahko prehodna, na primer ob prehladnem obolenju ali dolgotrajnejša, na primer zaradi kroničnih vnetnih procesov v telesu. Želodčni vzrok je na primer čezmerno izločanje želodčne kisline. Od zdravil moramo pomisliti na nitrate, antiholinergike, beta blokatorje in kalcijeve antagoniste, ki lahko vplivajo na simptome zgage.

Dieta

Prehrane, ki preprečuje ali zmanjša povratek želodčne kisline, povečini ni težko upoštevati. Zavedati se moramo, da je vsak človek drugačen, zato enostavnih navodil, ki bi veljala za vse, preprosto ni. Upoštevati je torej potrebno lastno telo in ugotoviti, katera so tista živila, ki sprožajo neprijetne občutke. Vsa namreč ne vplivajo pri vsakem človeku enako na izločanje želodčne kisline. Prehrano nato prilagajamo glede na lastne izkušnje. Spodaj navajamo najpogostejša živila, ki pri večini ljudi (ne pa vseh) slabo ali dobro vplivajo na izločanje kisline.

Hrana, ki škoduje

Mastna hrana

Hrana s povečano vsebnostjo maščob vpliva na praznjenje želodca in sicer le to upočasnjuje, kar pomeni, da obrok dlje časa ostane v želodcu. Kadar obrok ne potuje naprej po prebavnem traktu z običajno hitrostjo, ima več časa možnost, da preide nazaj v požiralnik. Prav tako visoka vsebnost maščob v hrani povečuje število sproščanj sfinktra, kar direktno vodi do olajšanega prehoda želodčne vsebine v požiralnik. Poslovimo se od ocvrte hrane, sira in drugih polnomastnih mlečnih izdelkov, mastnim kosom mesa in uporabi škodljivih maščob v kuhinji.

Čokolada

V čokoladi se po navadi nahaja kar nekaj snovi, ki lahko sprožijo zgago. To je žalostna novica za vse ljubitelje čokolade, ki jo bodo morali najverjetneje opustiti, kadar trpijo za zgago. Od vseh snovi se izpostavljata kofein in teobromin, ki povečata zatekanje kisline v požiralnik. Kot že zgoraj omenjeno, škodi tudi visoka koncentracija maščob, ki jih najdemo v čokoladi. Kakav brez ostalih dodatkov sam po sebi sproža zatekanje kisline, zato tudi prava, grenka čokolada ne koristi, kadar trpimo za zgago.

Orehi

Medtem ko večina oreškov ne povzroča težav osebam, ki imajo zgago, to ne velja za orehe. Ti vsebujejo kar nekaj maščob, ki lahko pripomorejo k daljši prebavi. Prav tako je simptomov več, kadar gre za starane ali pražene orehe. Kljub temu, da večina ljudi orehov ne prenaša najbolje, pa obstajajo izjeme, pri katerih le ti celo izboljšajo simptome. Ta učinek se pripisuje visoki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin, ki deluje protivnetno in pomaga pri prebavi.

Začimbe

Veliko pekočih začimb ali pa tudi blažjih, ki pri zdravih ljudeh ne sprožijo simptomov zgage, lahko vpliva na želodčno sluznico. Ta nato izdela večje količine kisline, kar sproži zgago. Sami moramo ugotoviti, katere so tiste začimbe, ki nam škodijo, zagotovo pa je priporočljivo, da se izogibamo vseh pekočih začimb.

Paradižnik

Kljub temu, da vsebujejo veliko zdravega likopena, ki deluje kot antioksidant, so paradižniki žal tudi polni kislin. Le te so pogosti sprožilci težav pri osebah, ki trpijo za zgago.

Sadni sokovi in gazirane pijače

Gazirane pijače so en izmed najpotentnejših povzročiteljev zgage. Mehurčki iz pijač se v želodcu naberejo in ga razširijo, kar poveča pritisk znotraj želodca in povzroči uhajanje vsebine nazaj skozi sfinkter v požiralnik. Sadni sokovi pogosto vplivajo na želodčno sluznico, posebej če pijemo sok iz manj zrelih sadežev ali so ti pridelani na nezdrav način. Citrusi lahko povzročijo težave zaradi naravno visoke vsebnosti kislin.

Kava

Kavi se ne rabimo odpovedati, vendar moramo upoštevati nekaj nasvetov. Nikakor je ne smemo piti na prazen želodec, pravzaprav je naj ne bi pili tudi vsaj pol ure po obroku. Popiti smemo le eno kavno skodelico kave dnevno, saj lahko večje količine ali pitje skozi cel dan sproži nastanek zgage. Tudi kadar nimamo drugih dejavnikov tveganja za nastanek zgage, je lahko prekomerno pitje kave vzrok, da imamo težave s tem neprijetnim obolenjem.

Alkohol

Alkohol deluje direktno in posredno na zatekanje kisline. Direktno lahko zgago sproži pivo zaradi vsebnosti plinov, vino, ki vsebuje večje koncentracije kislin, ter žgane pijače, ki dražijo želodčno sluznico. Vse alkoholne pijače niso direktni sprožilci zgage, lahko pa ob popiti večji količini vplivajo na sprostitev sfinktra na prehodu iz požiralnika v želodec in s tem omogočijo lažji prehod želodčne vsebine v napačno smer.

Hrana, ki pomaga

Pusto meso

Zaradi večje količine maščob, ki je lahko prisotna v mesu, se moramo prehranjevati z manj mastnimi različicami. Pusto piščančje meso in meso drugih vrst perutnine ter rib naj ne bi vplivalo na poslabšanje simptomov zgage.

Ribe

Pečene ali kuhane ribe so povečini dovoljene. Moramo le paziti, da jih ne uživamo ocvrtih v olju, saj se tudi dobre maščobe, i se skrivajo v njih na ta način spremenijo v škodljive.

Manj kisle jedi

Naravne kisline, ki so prisotne v nekaterih živilih lahko ob stiku z našo želodčno sluznico privedejo do težav. Zato izbirajmo raje manj kisla živila, kar velja tako za sadje, zelenjavo in že pripravljene kuhane jedi. Od sadja lahko izberemo banane, melone ali drugo sladko sadje. Od zelenjave izberimo zeleno zelenjavo, kot so brokoli, šparglji, zelena, grah, saj vsebujejo manj kislin.

Polnozrnata živila

Izberimo polnozrnat kruh in druge izdelke iz polnozrnate moke. Ti vsebujejo nepredelane vlaknine in druge rastlinske snovi, ki pomagajo vzdrževati normalno prebavo in vplivajo na zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Pazimo, da ne podležemo reklami, saj vsa živila, ki so označena kot polnovredna, niso narejena iz resnično nerafinirane polnozrnate moke.

Beljakovinska hrana

Hrana z veliko vsebnostjo beljakovin povečini vsebuje manjšo vsebnost maščob. Tako lahko brez škodljivih učinkov uživamo na primer beljake, medtem ko lahko rumenjaki slabo vplivajo na simptome zgage. Oreški, ki so naravni vir beljakovin in načeloma vsebujejo kar precejšnji delež maščob, pri zgagi večini ljudi naj ne bi povzročali težav.

Druga priporočila

Kadar imate znane težave z zgago in kadite, je potrebno razmisliti o prenehanju le tega. Kajenje vpliva na izločanje sline iz številnih žlez slinavk, ki se nahajajo v ustni votlini in zraven nje. Zaradi zmanjšanega izločanja sline pride do zmanjšanja varovalne funkcije sluznice, ki se nahaja na notranji strani vzdolž požiralnika ter obdaja želodčno steno. Sluznica trpi pomanjkanje tekočin ter hranilnih snovi in zato ne opravlja svoje funkcije, kot bi jo morala.

Prav tako lahko ublažimo simptome zgage na nekaj drugih načinov. Ob ležanju dvignemo vzglavje, kar velja tudi za spanje čez noč. Po obroku ne ležimo vsaj eno uro. Držimo se dietnih priporočil, ki so navedena zgoraj. Aktivno zmanjšamo prekomerno telesno maso, kar je lahko pravzaprav ključnega pomena. Izogibamo se nošenju zelo tesnih oblačil, ki povzročajo velik pritisk v trebušni votlini (npr. korzet). Kadar jemljemo več zdravil za lajšanje kroničnih težav, se posvetujemo z zdravnikom, ali bi katero izmed zdravil lahko vplivalo na simptome zgage.

Viri

▪ Mlakar B. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=gerb&pog=index

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994: 89-90.

▪ Orel J. Kodele M. Bolnikom pri refluksni bolezni in vnetju požiralnika. Ljubljana: Klinični center, Klinika za torakalno kirurgijo, 1993.

▪ 7 foods that cause acid reflux. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.health.com/health/gallery/0,,20443643,00.html#more

▪ Foods that fight heartburn. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/digestive-disorders/features/foods-that-fight-heartburn#1

▪ Top 10 heartburn foods. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heartburn-gerd/features/top-10-heartburn-foods#1