SISTEMSKI ERITEMATOZNI LUPUS

Sistemski eritematozni lupus je kronična avtoimunska bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene različna tkiva, celice in organe, najpogosteje pa napade krvne celice, kožo, sklepe, ledvice in pljuča. Pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom protitelesa prepoznajo tkiva v telesu kot tujke in jih zato napadejo, kar bolnikom povzroča vnetje in bolečine.

Bolezen spada med redkejša obolenja, največkrat prizadene ženske v rodni dobi. Moški predstavljajo manjšino bolnikov – le 10% oseb s sistemskim eritematoznim lupusom je moškega spola. Iz dotlej nepojasnjenih razlogov so afroameričanske ženske kar trikrat bolj dovzetne za razvoj bolezni. Prav tako so bolj kot belske ženske ogrožene ameriške ženske azijskega ali španskega izvora.

Čeprav je sistemski eritematozni lupus redka bolezen, je število obolelih v zadnjih letih v porastu, kar velja tudi za ostala avtoimunska obolenja.

Znaki in Simptomi

Ločimo dve različni vrsti eritematoznega lupusa. Eden je diskoidni eritematozni lupus (tudi DLE), drugi pa sistemski eritematozni lupus (tudi SLE). V tem članku se osredotočamo na sistemski lupus, vseeno pa bomo na kratko pojasnili razliko med njima.

Pri diskoidnem eritematoznem lupusu je edini simptom bolezni luskast rdeč izpuščaj, ki je rahlo dvignjen in v obliki kovanca. Pojavi se na obrazu (lica, nos, čelo), lasišču, ušesih, prsnem košu in na rokah. Gre za značilni metuljast izpuščaj na obrazu, ki je zdravnike iz preteklih obdobjih spominjal na bele lise na obrazu volka. Od tod izvira tudi beseda ‘lupus’, ki v latinščini pomeni ‘volk’. Beseda eritematozni izhaja iz grške besede ‘eritematozous’ in pomeni ‘rdeč’. Beseda se nanaša na rdečo barvo kožnega izpučaja. Rdeče lise, ki so značilne za bolnike z diskoidnem eritematoznim lupusom se  pojavljajo in izginjajo v ciklih. Po tem, ko se izpuščaj zaceli lahko na koži ostane brazgotina. Brazgotine na lasišču lahko preprečijo rast las na prizadetem področju. Čeprav je diskoidni eritematozni lupus neprijeten, v nasprotju s sistemskim lupusom ne predstavlja resne zdravstvene grožnje. Izpuščaj pogosto sproži izpostavljenost sončni svetlobi, zato najbolj učinkovito zdravljene predstavlja izogibanje najmočnejšim sončnim žarkom ter zaščita obraza in glave s pokrivalom, ko se nahajate na prostem.    

Tudi pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom se lahko pojavi značilen metuljast izpuščaj. Značilno za obe vrsti lupusa so tudi tipični zagoni in remisije, tu pa se podobnost med diskoidnim in sistemskim lupusom tudi konča. Beseda ‘sistemski’ pomeni, da so prizadeti številni organi v telesu. Proces, ki povzroči izpuščaj se pri sistemskem lupusu pojavi tudi v sklepih in mišicah. To ustvarja bolečine in vnetja, ki spominjajo na revmatoidni artritis. Osebe s sistemskim lupusom imajo pogosto tudi nizko vročino, ki največkrat nakazuje, da je zagon bolezni dosegel višek. Bolečina in vročina pri bolnikih povzročita izčrpanost ter mnogokrat tudi depresijo. Pri nekaterih bolnikih so to edini simptomi, ki se pojavijo; pri drugih pa se vnetje razširi še na ledvice, jetra, srce, vranico in povzroča nevarne ali celo smrtno nevarne težave.

Glavni simptomi sistemskega lupusa:

▪ Izpuščaj na obrazu

▪ Vročina

▪ Utrujenost in bolehnost

▪ Mišične in sklepne bolečine

▪ Izguba teže

▪ Izpadanje las

▪ Občutljivost na sonce

▪ Ranice v ustni votlini

▪ Dovzetnost za okužbe

▪ Povečane bezgavke

▪ Slabost

▪ Zaprtje ali driska

▪ Ponavljajoča vnetja mehurja

▪ Prisotnost lupus protiteles v krvi

Vzroki

Vzrok za nastanek lupusa še ni znan. Medicina med mogoče povzročitelje uvršča sprožilne dejavnike zagonov bolezni. To so določena zdravila, virusne in bakterijske okužbe (posebno okužbe s streptokoki), kontracepcijske tabletke, nosečnost in podaljšana obdobja izjemnega psihičnega ali fizičnega stresa. Najverjetneje vzrok za nastanek bolezni ni en sam, temveč gre za preplet več različnih dejavnikov. Holistična medicina vzroke za pojav lupusa išče tudi v alergijah in preobčutljivostih na hrano, alergijski reakciji na cepiva, hormonskem (ne)ravnovesju, uporabi sintetičnih hormonov, prebavni funkciji (sindrom prepustnega črevesja), zakisanosti telesa, obremenjenosti s težkimi kovinami, slabem razstrupljevanju ter v pomanjkanju hranil v telesu. Ko se pri zdravljenju naslovijo tudi te težave, se simptomi bolezni običajno nekoliko omilijo.

Dieta in življenjski slog

Še v začetku tega stoletja je bil lupus usodna bolezen, zaradi katere so bolniki umrli v nekaj letih po njenem nastopu. V današnjem času skoraj vse osebe z boleznijo živijo normalno življenjsko dobo, pod pogojem, da pod zdravniškim nadzorom spremljajo simptome bolezni in njihov razvoj. Danes največjo težavo pri bolezni torej ne predstavlja grožnja s smrtjo, temveč kakovost življenja. Nekatere osebe, diagnosticirane z lupusom imajo malo bolečin in le manjša vnetja v telesu; pri drugih je bolezen tako huda, da jih popolnoma onesposobi. Pri najhujših zagonih bolezni zdravniki lahko pomagajo s protibolečinskimi zdravili ter z zdravili, ki zatirajo protitelesa, ki napadajo telo bolnika kot tujek; vseeno pa je najboljše, če se agresivnemu zdravljenju z zdravili lahko izognemo. Bolezen je najbolj priporočljivo nadzorovati s protivnetno dieto, zadostnim počitkom ter z nadzorom stresa. Pomagajo lahko tudi različne naravne oblike zdravljenja, zaradi katerih se zmanjša pojav zagonov bolezni ter omilijo simptomi, ko zagon vseeno nastopi.

Za bolnike je pomembno, da se podprejo s kakovostno prehrano, ki naj bo raznolika in polnovredna. Prehranjujte se predvsem z živili organskega izvora, da se izognete vnosu dodatnih strupov. Če ste primorani kupovati neorganska živila, jih pred uživanjem dobro umijte z vodo. Sadje in zelenjava bo vaše telo pomagala vrniti v alkalno stanje. Prav tako sadje in zelenjava vsebuje veliko vlaknin kar pripomore k dobri prebavi. Vsebuje tudi mnogo antioksidantov, ki zavirajo vnetje. Za dodatno zaščito jejte čim več živil, bogatih z antioksidanti. Priporočljivi so pšenični kalčki in razna hladno stiskana olja (na primer olivno olje). Esencialne maščobne kisline, ki jih v telo vnesete s hladno stiskanimi olji so zdrave maščobe, ki zavirajo vnetje. Zaradi vnosa esencialnih maščobnih kislin je priporočljivo tudi uživanje rib nekajkrat na teden ter dodajanje lanenega olja in lanenih semen na solato.

Med zagonom lupusa, protitelesa napadejo hrustanec v sklepih. Škodo lahko nekoliko omilite tako, da jeste hrano, ki je bogata z žveplom. Dobri viri žvepla so čebula, česen in beluši. Če ste nagnjeni k vnetjem mehurja, pijte nesladkan brusnični čaj dvakrat dnevno. Kortikosteroidi, ki so včasih neizogibno zdravilo pri sistemskem eritematoznem lupusu povzročajo izgubo kostne mase in osteoporozo. Če jemljete ta zdravila, morate poskrbeti za dodaten vnos kalcija. Ta se nahaja v soji in zelenolistni zelenjavi. Za čim boljše splošno počutje in zdravje, popijte kozarec vode vsako uro. Na ta način bodo tudi vaši sklepi naoljeni, saj voda zagotavlja mehke in prožne sklepe ter dovoljšne ravni sklepne tekočine.

Izjemno pomembno je tudi, da se izogibate nezdravi hrani. Ne jejte nasičenih, hidrogeniranih in delno hidrogeniranih maščob. Nekatere osebe z lupusom so ugotovile, da bolečine povsem ali skoraj povsem izginejo, če se odrečejo nezdravim maščobam in mesu. Zmanjšajte tudi uživanje jajc ter iz jedilnika popolnoma črtajte sladkor, predelane ogljikove hidrate, alkohol in kofein. Te sestavine namreč oslabijo imunski sistem ter nas naredijo bolj dovzetne za druge okužbe in bolezni. Priporočljivo je tudi, da omejite vnos soli. Alergije na hrano lahko povzročajo simptome sistemskega eritematoznega lupusa, čeprav v resnici nimate takšne diagnoze. Lahko pa simptome lupusa še poslabšajo. Z izločitveno dieto poskusite ugotoviti katera hrana vam ne odgovarja. Običajno je najbolj problematična pšenica in mlečni izdelki.

Prehranski dodatki, kot pomoč pri spopadanju z boleznijo:

Pri sistemskim eritematoznem lupusu je zelo pomembno, da svoje telo podprete s širokim spektrom vitaminov in mineralov, posebno priporočljivi dodatki pa so našteti spodaj.

Zelišča

Bosvelija

To zelišče ima močan protivnetni učinek in je zato izjemno pomemben pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom. Vzemite 1200 – 1500 mg kapsulo z izvlečkom te rastline.

Korenina encijana in zeliščna grnenčica

Izvlečki teh rastlin izboljšajo splošno prebavno funkcijo. 10 – 20 kapljic izvlečka spijte skupaj s kozarcem vode, petnajst minut pred obrokom.

Drugi dodatki

Encimi

Vzemite 1 – 2 kapsuli encimov pred vsakim večjim obrokom. Encimi pripomorejo k bolj učinkoviti prebavi hrane. Nekateri encimi (proteaze) pripomorejo tudi k protivnetnem delovanju.

MSM

MSM je organska oblika žvepla, ki deluje protivnetno. Vsebuje mineralno žveplo, ki je sestavni del hrustanca. Priporočljive so približno 3 jedilne žlice MSM – ja v prahu na dan. Za čim boljšo absorpcijo zmešajte MSM z limoninim sokom in vodo. Spijte kozarec mešanice na tešče, vsaj 15 minut pred obrokom.

Rastlinski steroli in sterolini

Rastlinski steroli in sterolini so kemikalije, ki so naravno prisotne v nekaterih rastlinah. Raziskave so pokazale, da pripomorejo k uravnavi imunskega sistema pri osebah z avtoimunskimi boleznimi. Priporočljivo je, da trikrat na dan vzamete 20 mg kapsulo rastlinskih sterolov in sterolinov. Kapsuli zaužijte na prazen želodec.

Ribje olje

Na dan zaužijte od 8 – 20 g ribjega olja. Nekatere študije so pokazale, da je ribje olje zelo učinkovito pri zmanjševanju simptomov sistemskega lupusa. V lekarnah lahko kupite zelo močna ribja olja, ki se jih jé na žlico, najbolje zjutraj na tešče. Tako se boste izognili nepotreben dodatnem jemanju kapsul. 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Bosvelija: 1200 – 1500 mg / dan

Korenina encijana in zeliščna grnenčica: 10 – 20 kapljic pred vsakim obrokom

Encimi: 1 – 2 kapsuli encimov vzemite pred vsakim večjim obrokom

MSM: 3 žlice MSMja zmešajte z limoninim sokom in vodo. Spijte zjutraj na tešče.

Rastlinski steroli in sterolini: trikrat na dan vzemite 20 mg kapsulo na tešče

Ribje olje: vzemite 8 – 20 g ribjega olja

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision