ZASTRUPITEV S HRANO

Zastrupitev s hrano je izjemno neprijetna izkušnja, ki pa jo je doživel že skoraj vsakdo izmed nas. Prav tako je zastrupitev s hrano eno izmed potencialno nevarnih zdravstvenih stanj. Pri zastrupitvi s hrano gre za to, da oseba odreagira na toksine, ki jih proizvajajo bakterije iz zastrupljene oziroma pokvarjene hrane. Najpogostejše zastrupitve s hrano povzročijo bakterije salmomene, kampilobakterja ali stafilokoka. Simptomi zastrupitve s hrano zajemajo bruhanje, splošno telesno oslabelost, vročino in trebušne krče, ki jih običajno spremljajo hujše epizode bruhanja in diareje, ki sta pravzaprav telesna mehanizma za izločitev zastrupljene hrane, strupov in bakterij ali drugih škodljivih mikroorganizmov.

Večino zastrupitev s hrano se da učinkovito preprečiti, saj do njih največkrat pride zaradi nepravilnega ravnanja, skladiščenja ali priprave hrane. Zastrupitev s hrano je tudi razlog zakaj si je potrebno pred pripravljanjem obroka in pred hranjenjem nujno umiti roke. Enako pomembno kot je umivanje rok pa je tudi shramba živil kot so majoneza, jajčna in krompirjeva solata, jedi iz riža in riževi pudingi ter meso v hladilniku. Napaka, ki jo ljudje pogosto naredijo in hitro vodi v zastrupitev s hrano je prekratek čas kuhanja hrane in kuhanje na prenizki temperaturi. To je še posebno pomembno pri pripravi mesnih jedi. Določeno nevarnost za zastrupitev s hrano predstavljajo tudi ostanki kuhanih obrokov, ki si jih shranite za kasnejši obed. Kadar ste v dvomih glede tega ali je določena hrana še užitna ali ne, jo raje odvrzite. Do zastrupitve s hrano v nasprotju s prepričanjem mnogih pa ne pride le ob pripravljanju jedi živalskega izvora. Enako nevarno je uživanje določene rastlinske hrane, ki vsebuje toksične kemikalije (na primer določene vrste gob) ali uživanje rastlinske hrane, ki je močno onesnažena (vsebuje na primer težke kovine, pogosto svinec). Kadar sumite, da ste vi ali pa otrok  (kar ni tako redek pojav), pojedli strupeno rastlino, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

 

Na srečo je večino zastrupitev s hrano kratkotrajnih in v enem do dveh dneh po okužbi se apetit zastrupljene osebe ponovno povrne. Ne glede na to dejstvo je nujna medicinska pomoč, če se s hrano zastrupi oseba, ki ima šibek imunski sistem zaradi določenih bolezni (na primer okužba s hepatitisom, virusom HIV in podobno…). Zdravniška pomoč je prav tako nujna, če je bruhanje izjemno silovito, če gre za hudo povišano telesno temperaturo (nad 40 ⁰ C), če bolnika spremljajo težave z vidom, če je diareja izjemno hudo in traja dlje kot 24 ur ter se na blatu pojavi kri, če oseba težko diha ali govori, če osebo spremlja hud glavobol in vrtoglavica ter če je oseba dehidrirala. Na nevarnejše zastrupitve s hrano, ki jih spremljajo takšni simptomi moramo biti še toliko bolj pozorni pri otrocih, starejših osebah ter ostalih osebah s kroničnimi težavami v zdravju in z oslabljenim imunskim sistemom.

Znaki in Simptomi

Znaki in simptomi okužbe s hrano se nekoliko razlikujejo, saj vsaka bakterija, virus ali parazit povzroča zase značilne simptome, ki niso enaki zastrupitvi z drugimi mikroorganizmi. Tipični simptomi zastrupitve s hrano so na kratko opisani že zgoraj, tukaj pa bomo opisali znake in simptome najpogostejših povzročiteljev zastrupitve s hrano.

Stafilokok

Stafilokok hitro napade hrano, kadar je ta puščena na sobni temperaturi in če so hrano pripravljale osebe z okužbami kože. Tipičen primer tako zastrupljene hrane je na primer krompirjeva solata, ki je dolgo časa stala na pikniku. Simptomi te zastrupitve običajno nastopijo zelo hitro, v roku 2 do 8 ur ter tudi izginejo v roku 12 ur. Znaki okužbe s stafilokokom so huda slabost in bruhanje, trebušni krči, diareja, glavobol in vročina.

Kampilobakter

Ta okužba je največkrat posledica okužene perutnine ali perutninskega mesa, ki ni bilo pravilno pripravljeno. Hitro se pojavi tudi ob uživanju nepasteriziranega mleka in okužene pitne vode. Simptomi največkrat nastopijo v roku od 2 do 5 dni po izpostavljenosti viru okužbe. Tipični znaki so diareja, slabost in bruhanje, vročina, bolečine v trebuhu ter trebušni krči. 

Salmonela

Salmonela je bakterija, ki povzroča številne okužbe s hrano. Poznamo več tipov bakterije salmonele, ki povzročajo zastrupitve. Najobičajnejše je vir okužbe s salmonelo nepasterizirano mleko ter premalo toplotno obdelana perutnina in jajca. Okužba s salmonelo je precej huda in povzroči akutne in hude črevesne težave. Okužbo spremljajo nenaden glavobol, vročina, trebušne bolečine, diareja, slabost ter včasih (ne vedno) tudi bruhanje. Posebno hudo je kadar za salmonelo zbolijo dojenčki, pri katerih bolezen hitro vodi v dehidracijo. Simptomi okužbe se pojavijo približno po 16 do 48 urah po stiku z bakterijo in navadno trajajo do 7 dni.

Botulizem

Botulizem je bolezen, ki se pojavi zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum. Do okužbe z botulinom največkrat prihaja zaradi zastrupitve z neustrezno konzervirano hrano, saj se bakterija Clostridium botulinum v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. Omenjena bakterija proizvaja toksin botulin, ki je izjemno toksičen za živčni sistem. Ta bakterija je zelo občutljiva na vročino – če boste konzervirano hrano za 30 minut izpostavili temperaturi 120 ⁰ C boste bakterijo gotovo uničili. Tudi kuhanje hrane na 80 ⁰ C za 30 minut bo povsem zadostovalo. Simptomi takšne zastrupitve hrane se pojavijo od 18 do 36 ur po zaužitju vira okužbe. Takšna zastrupitev s hrano je izjemno nevarna in lahko celo usodna. Znaki okužbe zajemajo slabost, bruhanje, črevesne krče. Tem znakom se pridružijo nevrološke težave kot so sprememba vida, mišična oslabelost, težave z dihanjem in zaprtje.

Coli

Ta infekcija se največkrat pojavi kot rezultat zaužitja premalo kuhane govedine ali nepasteriziranega mleka. Prav tako se okužba prenaša ‘iz rok v usta’, po fekalno – oralni poti. Ta bakterija izjemno hudo napade prebavni trakt in vodi v krvavo drisko, lahko celo do odpovedi ledvic. Pri otrocih mlajših od 5 let in pri starejših osebah je možnost za okužbo še toliko večja. Simptomi okužbe zajemajo izjemno močne trebušne krče in bolečine, vodeno drisko, ki ji lahko sledi tudi krvava driska in običajno traja od enega do osem dni. Vročina je ob okužbi največkrat odsotna ali pa le rahlo povišana.

Clostridium Perfingens

Ta bakterija je prisotna v blatu, vodi, zemlji in zraku. Hitro napade meso, ki se ga je pustilo stati na sobni temperaturi. Simptomi okužbe se pojavijo v roku 6 do 24 ur po zaužitju okužene hrane in največkrat minejo v roku enega dne. Pogosti simptomi so vodena driska in trebušni krči.

Popotniška diareja

Popotniška diareja, kot pove že samo ime, je pogosta nevšečnost popotnikov. Povzročitelji te okužbe so bakterije in virusi prisotni v lokalnih virih vode. Zelo pogosto do popotniške diareje pride na območjih, kjer je čista in neoporečna voda težje dostopna. Značilni simptomi te okužbe zajemajo slabost in bruhanje, glasno klokotanje in pretakanje v črevesju ter trebušne krče. Diareja se običajno prične od 12 do 72 ur po zaužitju onesnažene vode ali hrane.

Parazitske okužbe (giardia)

Zelo znan in izjemno pogost primer parazitske okužbe je okužba z giardio. Ta parazit se prenaša po fekalno – oralni poti, predvsem pa preko stika z okuženo vodo. V večini primerov se simptomi zastrupitve sploh ne pojavijo ali pa se pojavijo kasneje, v približno enem do treh tednov po okužbi s parazitom. Kadar okužbo spremljajo simptomi je pogosta vodena in smrdljiva driska, trebušni krči in izjemno napet trebuh, napihnjenost in riganje, slabost, nizko zvišana telesna temperatura in utrujenost.

Kemična zastrupitev s hrano

Določene rastline in živali vsebujejo naravno prisotne strupe, zato se pri osebah, ki jih zaužijejo pojavijo težave. Takšnim zastrupitvam rečemo kemične zastrupitve s hrano. Najpogosteje je vzrok za takšne zastrupitve uživanje divjih gob ter nekaterih divjih in domačih rastlin, ki jih odrasle osebe zamenjajo za užitne rastline ali pa jih otroci, ki ne poznajo in razumejo nevarnosti mimogrede dajo v usta. Takšni strupi so prisotni tudi v ribah in mehkužcih, zaradi česar je to hrana, ki jo moramo previdno uživati. Ribe in mehkužci morajo biti sveži, ko jih kupimo, pojesti pa jih je potrebno takoj, ko jih dobimo na krožnik. Kemično zastrupitev lahko povzroči tudi sadje in zelenjava, ki je bila obilno škropljena in ki pred uživanjem ni bila dovolj temeljito oprana.

Vzroki

Zastrupitve največkrat povzročajo mikroorganizmi (paraziti, bakterije in virusi), s katerimi je oseba prišla v stik preko zaužite okužene vode, hrane ali po fekalno – oralni poti. Vzroki se lahko skrivajo v pomanjkljivi higieni osebe, ki je pripravljala hrano ali osebe, ki si pred jedjo ali po obisku stranišča ni temeljito umila rok. Prav tako do zastrupitve hitro pride ob nepravilnem ravnanju s hrano. Pomembno je vedeti, da pri eni osebi določen mikroorganizem lahko ne povzroči nikakršnih težav, medtem ko drugi osebi povzroči resne simptome. Zaradi tega se hitro in nevede lahko okužimo tudi od nekoga, ki ne trpi nobenih znakov okužbe.

Pomoč ob zastrupitvi

Hude primere okužbe s hrano oziroma zastrupitve se vedno zdravi s pomočjo zahodne medicine, ki z laboratorijskimi testi najprej definira mikroorganizem, ki je povzročitelj težav ter nato predpiše ustrezno zdravilo (na primer antibiotike v primerih okužbe z bakterijami). Kadar pa zastrupitev s hrano ni pretirano nevarna, si lahko uspešno pomagate z naravnimi načini zdravljenja. Prav tako se naravne načine zdravljenja lahko kombinira s farmacevtskimi sredstvi, ki jih predpiše zdravnik.

Najpomembnejša stvar ob diareji in bruhanju, ki sta znaka okužbe s hrano je skrb, da obolela oseba ne dehidrira. Vsako uro je potrebno spiti kozarec vode. Če vas pri tem močno sili na bruhanje, lahko pijete tudi po žličkah. Najbolj priporočljivo je, da pijete vodo, razredčene sadne in zelenjavne sokove ter tekočino (brez zelenjave ali mesa) juh. Kadar je dehidracija izjemno huda so priporočljivi elektrolitski napitki, ki se jih dobi v lekarni. Če ste popotnik, nikoli ne potujte brez njih. Če se pojavijo suha usta ali nenadno nagubana koža, ki se ne raztegne nazaj, ko jo narahlo potegnete, je to znak dehidracije. Takrat je še toliko bolj pomembno, da se zagotovi zadosten vnos tekočine. Med okužbo je priporočljivo uživanje hrane le če ste lačni in če vam paše, sicer se s hrano ne silite. Priporočljiva je hrana, ki je lahko prebavljiva, na primer zelenjavne in mesne juhe, dobro kuhana zelenjava ter pust riž, krompir ali poletna. Najverjetneje vam med najhujšimi napadi diareje hrana ne bo niti malo dišala, poskrbeti pa morate, da dovolj pijete. Ko se boste že počutili nekoliko bolje in se vam bo povrnil apetit, je priporočljivo, da ne uživate mleka in mlečnih izdelkov, mastne hrane in olja, saj takšna hrana lahko ponovno vznemiri vaš želodec. Takšno hrano v svoj jedilnik po zastrupitvi vpeljite počasi in postopoma. Izogibajte se uživanju sladkorja, posebno če imate oziroma ste imeli bakterijsko okužbo, saj se bakterije hranijo s sladkorjem. Tudi, če vzrok za vaše težave ni bil bakterijski ne jejte sladkorja, saj le povečuje vnetje v telesu in zato po zastrupitvi kasneje okrevate. Kofein in alkohol sta še nekaj dni po izboljšanju počutja prepovedana, saj sta pretežka za prebavni trakt.

 V primeru, da niste popolnoma prepričani kaj je vzrok vaših težav, poskusite ugotoviti ali imate alergijo oziroma intoleranco na določeno živilo. Tudi alergija ali intoleranca namreč lahko povzročata simptome, ki so značilni za okužbo. Veliko primerov diareje se razjasni z intoleranco na gluten, alergijo na mleko ali oreščke. Vzrok za takšne težave pa lahko predstavlja katera koli hrana.

Najboljše vodilo za prehranjevanje po tem, ko pridobite apetit in se je vaše počutje začelo izboljševati je uživanje preproste in enostavne hrane, ki jo črevesje z lahkoto prebavi in vsrka. Juhe, sadni kompoti in rjav riž so dobra izbira. Mnogim ljudem po okužbah s hrano pašejo banane, jabolka, krompir in korenček za kar obstaja razlaga. Vsa ta našteta živila namreč vsebujejo pektin, ki deluje kot gostilo in zato preprečuje pojav premehkega blata in diareje. Nekatere študije so dokazale, da pražen rožičev prah skrajša trajanje diareje. Žličko rožičevega prahu zamešajte v vodo in jo spijte. Morda vam bo pomagalo.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri zastrupitvah s hrano:

Zelišča

Anti parazitska mešanicaAntiparazitska mešanica

Če vaš zdravnik meni, da imate okužbo s parazitom si lahko precej učinkovito pomagate z mešanico zelišč, ki uničujejo parazite. Najobičajnejše se v takšni mešanici nahaja česen, črni oreh, pelin ter izvleček grenivkinih pečk. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

kanadski zlati koren proti herpesuKanadski zlati koren

Ta zdravilna rastlina pomaga pri ublažitvi diareje v primeru črevesne okužbe.

 

olje origanaOlje origana

Olje origana ima močan protimikrobni učinek. Pomaga pri iztrebljanju bakterij, virusov in parazitov.

 

poprova meta čajPoporova meta

Poprova meta blaži slabost in trebušne krče. Vsako uro spijte skodelico svežega čaja poprove mete, pomagate pa si lahko tudi z ekstraktom te rastline v kapsuli.

 

Drugi dodatki

Aktivno ogljeAktivno oglje

Aktivno oglje pomaga vsrkati toksine, ki se sproščajo ob zastrupitvi s hrano. Najbolj učinkovito je aktivno oglje, če ga vzamete v prvi fazi bolezni, ko so se pojavili prvi znaki zastrupitve.

ProbiotikiProbiotiki

Probiotiki so prvi in najpomembnejši prehranski dodatek v primeru zastrupitve s hrano. Koristne bakterije bodo pomagale ponovno vzpostaviti ravnovesje črevesnih kultur v debelem črevesju ter bodo telesu pomagale pri obrambi pred okužbo. Probiotiki pomagajo ublažiti diarejo, blažijo napenjanje ter krče in bolečine v črevesju. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Aktivno oglje: vzemite 3 kapsule aktivnega oglja na vsaki dve uri, vendar ne več kot trikrat dnevno.

Kanadski zlati koren: vzemite 300 mg kapsulo štirikrat dnevno

Olje origana: vzemite 500 mg kapsulo štirikrat dnevno

Poporova meta: enkrat dnevno vzemite 250 mg kapsulo

 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

https://sl.wikipedia.org/wiki/Botulizem