SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA

Sindrom razdražljivega črevesja  je funkcionalna motnja debela črevesja brez spremljajočih organskih strukturnih pomanjkljivosti. Gre za zelo pogosto motnjo pri kateri nepravilno delovanje črevesja povzroči, da odpadne snovi v črevesju ne potujejo tako učinkovito kot bi morale. Zaradi tega se v črevesju kopičijo različni toksini kar povzroča napenjanje, pline, bolečine v trebuhu in izmenično drisko in zaprtje.

Znaki in Simptomi

Sindrom razdražljivega črevesja označuje kombinacijo različnih simptomov povezanih s prebavo. Značilni simptomi sindroma so bolečine v trebuhu in napihnjenost, spremenjene črevesne funkcije, zaprtje, driska ali menjavanje zaprtja in driske. Znaki sindroma razdražljivega črevesja so še izločanje sluzi ter napenjanje in slabost. Lahko se pojavi hujšanje, utrujenost ter različna stopnja tesnobe ali depresije. Pri ženskah se simptomi pogosto poslabšajo v obdobju pred menstruacijo.

V primeru, da imate te simptome se posvetujte z zdravnikom, saj lahko ti znaki kažejo tudi na kakšno drugo bolezensko stanje.

Sindrom razdražljivega črevesja pogosto kaže na alergije ali intolerance na hrano ter na fruktozno in laktozno intoleranco. Prav tako sindrom lahko hitro pripišemo osebi, ki je okužena s črevesnim parazitom ali bakterijo ter osebi, ki ima kronično vnetno bolezen črevesja (Chronova bolezen ali ulcerozni kolitis). Iz tega razloga je pomembno, da odkrijete vzroke vaših težav.

Vzroki

Vzroki za pojav sindroma razdražljivega črevesja so različni, največkrat pa je za težave kriv skupek več dejavnikov. Pogosto se vzrok za sindrom razdražljivega črevesja skriva v slabem prehranjevanju. Najpogosteje gre za nezadostno uživanje prehranskih vlaknin, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi ter za previsok vnos enostavnih ogljikovih hidratov. Neuravnotežena in nezdrava prehrana vodi v disbiozo. Črevesna disbioza pomeni neravnovesje mikroorganizmov, ki poseljujejo prebavni trakt. Disbioza je pogost vzrok prebavnih težav in motenega vsrkavanja hranil.

 Prav tako lahko k sindromu razdražljivega črevesja pripomorejo preveliki obroki in nepravilno pitje ter nepravilno kombiniranje prehrane.

Pogost vzrok za razdraženo črevesje so  alergije in intolerance na hrano. V primeru, da ne veste na katero vrsto hrane ste preobčutljivi in to hrano uživate še naprej vodi to v neželene reakcije, ki so največkrat driska, napihnjenost, prekomerni vetrovi, bolečine v trebuhu, slabost ter splošno nelagodje v črevesju.  Včasih se za sindromom razdražljivega črevesja skriva fruktozna in laktozna intoleranca. Prva pomeni, da črevesje ni sposobno dovolj dobro razgraditi sadnih sladkorjev; druga pa, da črevesje ne more razgraditi mlečnega sladkorja laktaze. V tem primeru nam lahko težave, ki so tipične za sindrom razdražljivega črevesja povzročajo vsi mlečni izdelki in sadje. Ker je vsaka vrsta sadja drugačna, nekatere vrste sadja posamezniki prenašajo boljše kot druge.

Eden izmed dejavnikov, ki povzroča sindrom razdražljivega črevesja je tudi stres. Ta poveča črevesno gibljivost (ritmično krčenje črevesja, ki poganja hrano skozi prebavni trakt) ter povzroča bolečine v trebuhu in nepravilno delovanje črevesja.

Dieta življenjski slog

Prehranske vlaknine spodbujajo pravilno delovanje debelega črevesja. Tistim osebam, ki imajo pri sindromu razdražljivega črevesja težave predvsem z zaprtjem, bo povečan vnos vlaknin gotovo pomagal. Priporočljivo je, da namesto žitnih vlaknin uživate predvsem vlaknine, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi.

 Alergije na hrano so kot vzrok za sindrom razdražljivega črevesja prepoznali že v letu 1900. Novejše študije kažejo, da ima kar 2/3 oseb s sindromom razdražljivega črevesja alergijo na najmanj eno živilo. Najpogosteje je to mleko oziroma mlečni izdelki in pšenica. Pomembno je, da ugotovite katera hrana vam povzroča težave in sledite izločitveni dieti. Ko osebe z alergijami in intolerancami na hrano  iz jedilnika umaknejo problematična živila, se črevesje običajno umiri.

Prehrana z veliko enostavnih in predelanih ogljikovih hidratov pripomore k disbiozi, poleg tega pa zmanjša še črevesno gibljivost. Namesto bele moke in testenin ter belega riža posegajte po polnozrnatih žitaricah, ki so bolj zdrave in obenem povečajte vnos zelenjave in sadja. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi začinjeno in ocvrto hrano, predelano hrano, kavo, alkohol in sladkane pijače.          V primeru, da imate laktozno intoleranco izločite vse mlečne izdelke ali pa uživajte mlečne izdelke brez laktoze. V primeru glukozne intolerance zmanjšajte vnos sadja in s poskušanjem postopno ugotovite katero sadje vam bolj ustreza in katero manj ter se slednjega izogibajte.

Vaši obroki naj bodo manjši, jejte pa večkrat na dan. Pri tem pazite, da bodo kombinacije obrokov primerne. Ena izmed pogostejših napak, ki jih počnejo ljudje je, da jedo sadje po obroku in da so obroki preveč sestavljeni. V kolikor imate sindrom razdražljivega črevesja naj bodo obroki enostavni, sestavljeni iz manj različnih vrst hrane. Prav tako poskrbite, da bo hrana pripravljena tako, da bo lažje prebavljiva. Surova hrana se težje prebavi, zato naj pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja prevladuje kuhana hrana, izjemno priporočljive so juhe.

Naučite se tudi boljšega spopadanja s stresom. Poskusite s sprehodi v naravi, meditacijo ali vadbami kot sta qigong, tai chi in joga.

Prehranski dodatki, ki pomagajo ublažiti sindrom razdražljivega črevesja:

Vitamini in minerali

B kompleks

Vitamini B kompleksa popravijo morebitne prehranske primanjkljaje in pomagajo obnoviti črevesne stene. Vzemite 1 kapsulo B vitaminov na dan.

Cink

Cink pomaga pri zdravljenju črevesnih sten, zaradi česar je pomemben dodatek pri sindromu razdražljivega črevesja.

Vitamin C in vitamin E

Vitamin C in vitamin E sta antioksidanta, ki preprečujeta poškodbe črevesne stene in pripomoreta k zdravljenju tkiva črevesja.

Zelišča

Kamilice

Kamilice pomirjajo prebavni trak. Posebno priporočljive so, če imate težave z izmenično drisko in zaprtjem. Kamilični čaj pijte trikrat na dan, najboljše med obroki.

Metin čaj

Metin čaj se že več stoletij uporablja za pomiritev trebušnih krčev in nelagodja v črevesju. Poleg metinega čaja je priporočljivo tudi metino olje v kapsulah. To potuje do tankega in debelega črevesja, kjer sprosti črevesne mišice in pripomore k lažjemu izločanju prekomernih črevesnih plinov.

Drugi dodatki

Omega – 3 maščobne kisline

Omega – 3 maščobne kisline pomagajo pomiriti vnetja in so priporočljive pri kakršnih koli vnetnih boleznih. Poleg dodajanja omega – 3 maščobnih kislin v kapsulah lahko te telesu potrebne maščobne kisline dobimo tudi s hrano. Priporočljive so predvsem ribe, laneno seme ter olje oljne repice.

Prebavni encimi

Prebavni encimi vam bodo pomagali učinkoviteje prebaviti hrano. Vzemite eno ali dve tableti pred obrokom.

Probiotiki

Probiotičme kulture pomagajo pri prebavi in vzdržujejo pravilno ravnovesje med mikroorganizmi v prebavnem traktu. Pomagajo pri disbiozi in lajšajo simptome sindroma razdražljivega črevesja. Verjetno so najpomembnejši izmed vseh priporočljivih dodatkov. Na tržišču obstaja mnogo probiotikov, posezite po tistih, ki vsebujejo največ aktivnih mikroorganizmov in sledite navodilom za uporabo na kupljenem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 25 – 50 mg na dan

Vitamin C: 1500 mg na dan

Vitamin E: 200 – 400 IU na dan

Viri:

Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.