ALERGIJE
Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na neko snov, ki jo večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni.
Alergija se lahko razvije, če je bila alergična oseba pred nastankom alergije izpostavljena tisti snovi, na katero je alergična. Če se oseba lahko torej povsem izogne alergenu, do bolezni dejansko sploh ne pride. Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Da nas imunski sistem lahko brani, mora znati ločiti lastne snovi od tujih in škodljive snovi od neškodljivih. Pomembna značilnost imunskega odziva je imunski spomin. Ko se imunski sistem prvič sreča z določeno vrsto tujka, rabi več časa, da vzpostavi odziv. Ob naslednjem srečanju je reakcija veliko hitrejša in bolj intenzivna.
Alergijska reakcija se pojavi, kadar imunski sistem snovi, ki so sicer neškodljive za telo, prepozna kot škodljivega napadalca. Snovi, ki so običajno problematične so trave, cvetni prah, razni praški oziroma detergenti ali določena vrsta hrane. Imunski sistem takšno snov, ki jo imenujemo alergen, prepozna kot grožnjo in se nanjo odzove s sproščanjem snovi, ki jo imenujemo histamin. Proizvodnja histamina in drugih podobnih substanc v telesu izzove raznorazne reakcije, ki se lahko kažejo v obliki težav z dihali, zamašenega nosu iz katerega teče izcedek, s povečano proizvodnjo sluzi, izpuščaji na koži ter glavobolom. Reakcija na hrano lahko sproži tudi raznorazne prebavne težave. Običajno je oseba z alergijo zaradi alergijske reakcije tudi precej izčrpana, saj simptomi alergije za telo predstavljajo napor.
V primeru, da bi telo zares napadli vsiljivci, na primer virus gripe, bi bila takšna reakcija pomembna obramba za telo. Na ta način skuša naše telo zajeziti morebitnega povzročitelja bolezni ter ga izgnati iz telesa. Takšen odziv telesa nas spodbudi k počitku, ki bo telesu zagotovil potrebno okrevanje po naporu. Kadar pa ima oseba alergije, je takšen odziv pravzaprav lažni alarm, telo pa se pretirano odzove na sicer popolnoma neškodljivo substanco.
Večino alergenov lahko najdemo v okolju ter v hrani. V tem prispevku se bomo poglobili predvsem v alergene iz okolja, saj so prehranske alergije bolezensko stanje, ki zahteva nekoliko drugačno obravnavo.
Alergeni iz okolja so največkrat cvetni prah (reakcije na cvetni prah imenujemo seneni nahod), plesen, živalska dlaka, prah, ptičje perje, določena vrsta kozmetike, čistila ter kovine. Ko alergene izločimo iz prostora alergika ali ko alergeni začasno prenehajo (rastline odcvetijo), telo začne spet normalno delovati. V primeru, da alergenov ne izločimo iz okolja ali pa to ni mogoče, bo imunski sistem ves čas v tem nenormalnem stanju povečane budnosti in pozornosti za vsiljivci. V takšnih primerih se alergijska reakcija lahko sprevrže v alergijski rinitis, ko je nosna votlina ves čas vneta. Presežek nakopičene sluzi v telesu alergijske reakcije še poveča, saj sluz privlači in shrani snov, ki nas draži.
Znaki in Simptomi
Najbolj tipično alergijsko reakcijo povzročajo protitelesa, ki jih imenujemo specifična protitelesa IgE. Specifična so zato, ker so usmerjena proti točno določeni snovi in prepoznajo njeno obliko. Po novejših raziskavah pri alergijah sodeluje več različnih protiteles, tudi IgG in IgA.
Alergijske reakcije lahko vodijo v enega ali več spodaj naštetih simptomov. Zajemajo:
▪ zamašenost nosu
▪ kihanje
▪ kašelj
▪ rdeče, boleče in solzne oči
▪ sopenje
▪ vneto grlo
▪ koprivnico, izpuščaje, ekcem in druge težave s kožo
▪ glavobol
▪ utrujenost
▪ zastajanje vode
▪ otekanje grla in jezika
▪ težje dihanje
Alergijske reakcije so lahko mile ali pa zelo hude. Življenje lahko zelo omejijo. V primeru, da se pri vas pojavijo težave z dihanjem, težko sopenje ali hujša koprivnica po telesu, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Močne alergijske reakcije nastopijo hitro po stiku z alergenom in lahko pripeljejo do anafilaktičnega šoka, ki je lahko ob prepoznem posredovanju zdravnikov usoden. V primeru, da imate takšno močno alergijo na kakšno snov morate imeti pri sebi injekcijo adrenalina, ki bi vam v primeru anafilaktične reakcije rešil življenje. Najpogosteje takšno reakcijo sprožijo osji ali čebelji piki.
Vzroki
Do alergije pride, ko imunski sistem našega telesa sicer neškodljivo snov prepozna kot vsiljivca in jo napade. Najbolj pogosti alergeni so plesen, prah, drevesa, trava ali cvetni prah, živalska dlaka, ptičje perje, strup žuželk (ose, čebele, komarji), kovine (predvsem nikelj), razna kemična čistila in kozmetika.
Razlogi, zaradi katerih nekateri posamezniki razvijejo alergijo v nasprotju z drugimi še niso popolnoma jasni. Nekatere raziskave so pokazale povezavo med dednostjo in senenim nahodom. K stopnji resnosti alergijskih reakcij prispeva tudi stres ter splošno oslabljen imunski sistem.
Dejavnik, ki alergije še poslabšuje je presežek sluzi, ki ga povzroča slaba prehrana ter stres, ki oslabi imunski sistem. Slaba prehrana vodi v prehranske pomanjkljivosti, ki prav tako spodbujajo nastanek alergij. Za alergije so bolj dovzetne osebe s slabo prebavo ter slabim razstrupljanjem ter osebe, ki imajo omejeno prehrano. Pogosto je jedilnik preozek prav zaradi preobčutljivosti na hrano, zaradi česar ima posameznik premalo pester jedilnik.
Dieta in življenjski slog
Če imate alergije, naj bo zdravljenje čim bolj celostno. Prehrana alergikov mora biti takšna, da ne bo zasluzila telesa; potrebno je izogibanje alergenom, da dodatno ne obremenjujete telesa; ves čas je potrebno krepiti odpornost organizma.
Prehrana alergikov mora snovati na hrani, ki ne prispeva k nastajanju sluzi. Posezite po polnozrnatih žitaricah (razen v primeru preobčutljivosti na gluten, ki je prav tako pogosta), sveži zelenjavi in sadju, hladno stiskanih oljih, semenih in oreščkih. Pri več ljudeh z alergijskimi reakcijami se pojavijo navzkrižne alergije s cvetnim prahom in drevesi, kar pomeni, da lahko utrpijo alergijo tudi na določeno sadje, zelenjavo, žita in oreščke. V takšnem primeru iz prehrane seveda izločite ta živila. Vaš imunski sistem morate ves čas krepiti, zato pa morate telesu zadostiti dovolj beljakovin. Morski sadeži in tofu so beljakovine, ki ne prispevajo k tvorbi sluzi. Če nimate alergije na morsko hrano in sojo, si privoščite veliko takšnih obrokov. Vsak dan spijte 2 litra vode. To bo prispevalo k redčenju sluzi. Priporočljiva so tudi lanena semena in laneno olje, saj pomagata pri zaviranju vnetja v telesu. Vsak dan si privoščite 2 žlici lanenega olja ali semen.
Iz jedilnika mora vsak alergik izločiti živila, ki prispevajo k tvorbi sluzi. To so predvsem mlečni izdelki, ocvrta in procesirana hrana, rafinirana moka, čokolada ter jajca. Vsakršna alergijska reakcija ali drug imunski odziv telesa obremeni prebavni sistem, zato ga čim manj obremenjujte. Izognite se uživanju nezdravim maščobam (nasičenim, hidrogeniranim oljem ter tistim proizvodom, ki so polni trans maščob). Pomembno je, da povečate vnos vlaknin, od tega je najbolj priporočljiva surova zelenjava. Prepričajte se, da ne jeste živil, na katere ste alergične. Pri tem si pomagajte z izločitveno dieto, ki je sestavljena iz le nekaj vrst hrane, na katero gotovo niste alergični. S časom postopoma dodajate živila. Na ta način boste lažje določili katera hrana vam ustreza in katera ne. Problematična živila izločite iz jedilnika, saj alergija na hrano poslabša tudi alergijo na alergene iz okolja. Pogosto je krivec za več alergijskih odzivov kriva pšenica. Izločite jo iz prehrane vsaj za tisto obdobje, ko imate največje težave z alergijami (na primer v obdobju cvetenja trav).
Alergikom se priporoča tudi tridnevni post, ki pripomore k izločanju odvečne sluzi. Že kmalu ob pričetku posta se vam bodo sprostile dihalne poti. Zelo priporočljivi so razni zeleni napitki, ki še posebno prispevajo k izločanju sluzi in raznih toksinov. Spijte enega dnevno, ne glede na to ali se postite ali ne.
Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri soočanju z alergijami:
Vitamini in minerali
Vitamin C
Vitamin C ima naravni antihistaminski učinek. Alergikom se priporoča jemanje vitamina C v precej velikih odmerkih.
Zelišča
Kopriva
Več študij je pokazalo, da kopriva pomaga pri soočanju s senenim nahodom. Redno pijte koprivin čaj, pripravite si koprivino špinačo, poleg tega pa koprivo lahko dodatno uživate tudi v obliki ekstrakta v obliki kapsule.
Probiotiki
Probiotiki oziroma zdrava črevesna flora h kateri prispeva jemanje probiotikov, zmanjšajo možnost na nastanek alergij. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem proizvodu.
Smetilka
Ta rastlina vam bo pomagala predvsem pri pomirjanju vnetih oči. Tekoči pripravek smetlike nakanite v oči v odmerku 5 kapljic. To ponovite dvakrat dnevno. Namesto tekočega pripravka lahko posežete tudi po kapsulah z ekstraktom te rastline.
Drugi dodatki
Esencialne maščobne kisline
Esencialne maščobne kisline pomagajo pri blaženju vnetij v telesu, ki so povezana z alergijskimi reakcijami. Vsak dan pojejte 1 – 2 žlici olja lanenih semen ali 3 g ribjega olja dnevno.
Kvercetin
Kvercetin je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna snov. Pomembna je za dobro delovanje imunskega sistema, za alergike pa je njena največja korist v tem, da zavira alergijske odzive, saj zavira sproščanje histamina iz celic. Raziskave so pokazale, da zavira tudi alergije, še posebno seneni nahod.
MSM
Msm je mineral, ki se nahaja v rastlinah in je naravna oblika žvepla. Zmanjšuje alergijske reakcije ter blaži vnetna stanja v telesu.
Prebavni encimi
Prebavni encimi prispevajo k učinkoviti prebavi hrane, zaradi česar zmanjšajo možnost za alergijsko reakcijo na hrano. Vzemite 1 ali 2 kapsuli prebavnih encimov z obroki.
Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:
Kopriva: vzemite kapsulo s 300 – 500 mg dnevno
Kvercetin: vzemite 1000 mg odmerek trikrat dnevno
MSM: vzemite 3000 – 5000 mg MSM – ja dnevno. Najboljše je, da ga kombinirate z vitaminom C. Poskusite ga vzeti zjutraj, na prazen želodec in prah zmešajte z iztisnjenim sokom limone.
Smetlika: 1 kapsulo rastline vzemite trikrat dnevno
Vitamin C: vzemite 1000 mg odmerek trikrat do petkrat dnevno
Viri:
Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision
http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/alergija.php