Alergije

V smislu prekomernega odziva na dražljaj iz zunanjega okolja poznamo dva različna načina. Eden izmed teh je preobčutljivost, drugi pa alergija. Preobčutljivost na določen dejavnik iz okolja so lahko na primer prebavne motnje ob zaužitju mleka v primeru preobčutljivosti na laktozo oziroma laktozne intolerance. Kadar se pogovarjamo o alergiji, je odziv telesa veliko burnejši, kot pri preobčutljivosti. V pogovornem jeziku velikokrat poimenujemo alergija vse odzive na določeno snov iz okolja, ne glede na to, ali gre za blago ali hudo reakcijo.  

Simptomi in znaki

V sklopu alergije se odzove predvsem imunski sistem, kar privede do različnih simptomov in znakov po celotnem telesu. Nenadni odziv poteka zelo hitro in s številnimi simptomi istočasno. Zelo pogosto se po koži pojavijo izpuščaji in otekline, sluznice se zadebelijo, izločki iz oči, nosu se povečajo, oči so pordele. Zraven oteklin in izpuščajev po koži se lahko pojavi tudi srbečica. Huda reakcija lahko vodi do oteženega dihanja ali tudi do oteženega požiranja zaradi otekanja sluznic in jezika. Zelo huda reakcija lahko po nekaj minutah vodi v smrt zaradi zadušitve.

Preobčutljivostne reakcije lahko potekajo drugače od zgoraj opisanih simptomov. Izmed številnih simptomov se lahko pojavi en sam ali več njih skupaj. Simptomi vključujejo ponavljajoč se glavobol, migrene, omotico, razdražljivost, nervozo, depresijo, bolečine v živcih, kihanje, vnetje očesne veznice, izpuščaje po koži, zaprtje, bolečine za prsnico, izcedek iz nosu, prebavne težave, drisko, razjedo želodca, astmo, povišano telesno težo, povišan krvni tlak, težave z dihanjem, otekline po obrazu in okrog oči. Našteti simptomi se lahko pojavljajo le občasno, ali so trajni. Tako na primer ob nenehnem uživanju določenih snovi oziroma pri bivanju v okolici določenih alergenov, simptomi nikoli ne prenehajo. Stanje ni nujno stabilno, simptomi se lahko slabšajo, se jim pridružijo novi ali vodijo do hujših težav z zdravjem.

Vzroki

V zadnjem času v strokovnih krogih vse pogosteje potekajo razprave glede prezgodnjega uvajanja določenih živil v prehrano dojenčka. Prav tako se govori o hipotezi, ki predvideva, da je prekomerno sterilno okolje odlična podlaga za razvoj alergij v otroških ali odraslih letih. Alergije se najpogosteje pojavijo ob stiku s cvetnim prahom, hišnim prahom, kozmetičnimi proizvodi, živalsko dlako, strupenimi rastlinami ter določenimi zdravili. Vedno pogostejši vzrok alergijam je stik z različnimi živili. Do prekomernega odziva organizma pride zaradi določenih beljakovin, ki se nahajajo v različnih živilih. Reakcija na te snovi je lahko nenadna ali odložena za nekaj ur, dni ali celo tednov. Najpogostejši alergeni se skrivajo v pomarančah, mleku, jajcih, pšenici, ribah, čokoladi, zelju, krompirju, paradižnikih in jagodah. Nekatere osebe lahko utrpijo alergično reakcijo zaradi aditivov, konzervansov, pesticidov, antibiotikov, anorganskih gnojil in ostankov drugih škodljivih snovi v živilih. Problem torej niso samo živila sama po sebi, temveč tudi način pridelave, predelave in shranjevanja le teh. Vzrok alergiji oziroma podobnim simptomom so lahko tudi sončna svetloba, stres ali čustveni pretresi. Vzrok alergičnim oziroma preobčutljivostnim reakcijam v veliko primerih ostane neznanka, nujno ni niti, da težave pripišemo preobčutljivosti. Številni simptomi se namreč velikokrat pripisujejo kakšnemu drugemu stanju, ali se označijo kot bolezni brez znanega vzroka.

Dieta

Bistvo pri prehranjevanju, kadar se želimo izogniti preobčutljivostnim reakcijam, je najti alergen. Pozorni moramo biti na uživanje živil, kadar se pojavijo simptomi in najti vzrok reakciji. To je lažje, če se odziv organizma pojavi kmalu po uživanju. Dlje, kot traja, da se razvije simptom, težje je najti vzrok. Kadar mislite, da je preobčutljivostna reakcija povezana s hrano, je najbolje pisati dnevnik zaužite hrane. Ne smemo pozabiti tudi na uživanje tekočin, zato v dnevnik zabeležite tudi popite sokove oziroma napitke. Zapiske je dobro urediti po dnevih in urah, da lahko nato lažje povezujete odziv z določeno snovjo. Kadar se pojavi možna povezava, izključite sumljivo živilo iz prehrane za nekaj dni ali tednov ter opazujte svoje telo. Če niste prepričani, živilo ponovno zaužijte po nekaj časa in če se pojavi enaka reakcija, ste najverjetneje našli vzrok. Občutljivost na doložena živila dokazujejo v alergoloških ambulantah. V primeru, da gre za otroka, ki je vključen v varstvo ali javno šolstvo, vam bodo po dokazu snovi izdali potrdilo, na osnovi katerega lahko zaprosite za spremembo prehrane. Alergijskih in preobčutljivostnih reakcij na živila je pri otrocih vedno več.

Kadar ugotovimo prehranski vzrok preobčutljivosti, je potrebno le tega iz prehrane izključiti. Poleg tega je priporočljivo pomagati organizmu, da se ponovno postavi na noge, saj je preobčutljivost pogosto povezana s slabšim zdravstvenim stanjem celotnega organizma.

Hrana, ki lahko povzroča preobčutljivost

Mleko in mlečni izdelki

Mlečni izdelki, kot so sir, jogurt, smetana, sladoled, skuta, so skupaj z mlekom kot takšnim, pogost povzročitelj alergičnih reakcij. Mleko se nahaja tudi v kremnih juhah, določenih pekovskih izdelkih in sladicah, kot tudi v mesninah, nekateri konzervirani hrani in tudi v izdelkih, ki jih oglašujejo kot brezmlečne.

Oreščki

Skoraj vse alergije, povzročene zaradi uživanja oreščkov, lahko pripišemo uživanju arašidov. Ti so prisotni ne le v samostojni obliki, temveč so dodani v številna živila, zato je ob alergiji na arašide potrebno pozorno prebrati sestavine na embalaži, posebej kadar gre za sladka živila. Od oreščkov povzročajo lahko alergične reakcije tudi lešniki, mandlji, indijski oreščki, orehi in pistacije ter olja, pridobljena iz oreščkov.

Jagode

Jagode so med najpogostejšimi sadeži, ki povzročajo alergijo. Po navadi se alergija na jagode ugotovi že v zgodnjih otroških letih, saj so reakcije največkrat hitre, praktično takoj po zaužitju jagod. V zelo redkih primerih se alergija ne odkrije, ko je reakcija bolj skrite narave. Tako je potrebno, kadar smo izključili vse druge potencialne alergene, pomisliti tudi na ta sadež.

Jajca

Alergija na jajca ni redka. Jajčne beljakovine so dodane živilom kot emulgatorji, zato se je potrebno pozanimati o pomenu E-jev na ovitkih živil. Ne smemo pozabiti na skrite vire jajčnih beljakovin, kot so majoneza, solatni prelivi, francoski toast, vaflji, testenine in nekatere juhe.

Žitarice

Soja je ena izmed najpogostejših žitaric, ki povzročajo alergije. Sledi ji pšenica, ki je skupaj z drugimi žitaricami, ki vsebujejo gluten, vedno bolj izpostavljena v negativni luči.

Ribe in morska hrana

Morska hrana in ribe povzročajo blage alergične reakcije, ki pogosto ostanejo prikrite. Potrebno je pomisliti na vse vrste rib, tudi konzervirane, ribje juhe, solate in solatne prelive, kot tudi jedi z morskimi sadeži.

Čokolada

Večina alergičnih reakcij ob uživanju čokolade se pripisuje sestavinam, ki so v njej, kot so mleko, oreščki, soja, mlečni izdelki ali dodatki. Redka je alergija na kakav, vendar je možna. Kadar lahko brez težav uživamo vse sestavine čokolade, ob zaužitju le te pa nastane problem, se lahko vzrok skriva v prekomernem odzivu organizma na kakav. Prah kakavovih zrn se skriva tudi v beli čokoladi, zato se je ob dokazani alergiji na le tega, potrebno izogibati vsem vrstam čokolade.

Zelje

Alergija na zelje je redka. Lahko pa se kljub temu pojavi in ni nujno, da so simptomi blagi. Alergeni v zelju so beljakovinski encimi, ki so normalno prisotni v tej zelenjavi.

Krompir

Krompir vsebuje med drugim tudi pet različnih potencialnih alergenov. To so molekule, ki ob zaužitju in dovzetnosti organizma, lahko vodijo do alergične reakcije. Tudi krompirjev škrob je lahko vzrok reakcijam. Le temu se je zaradi vsesplošne prisotnosti v živilih zelo težko izogniti in moramo biti pri izločanju iz prehrane zelo pozorni.

Paradižnik

Alergične reakcije po zaužitju paradižnika so povečini hitre. Razvijejo se v nekaj sekundah po zaužitju paradižnikov ali jedi, ki vsebujejo ta sadež. Posameznik z alergijo na paradižnik je bolj dovzeten za alergične odzive na druge rastline, ki so sorodne s tem sadežem. To so krompir, tobak in jajčevci.

Aditivi in konzervansi

Čeprav so aditivi in dodatki v živilih še pred nedavnim veljali za redke povzročitelje alergij, je na novo odkritih oseb z alergijo na te sestavine živil vedno več. Žal se zaradi zagotavljanja trajnosti prehranskih proizvodov konzervansi na široko uporabljajo. Medtem, ko lahko najdemo veliko naravnih snovi, ki delujejo na podoben način, pa proizvajalci raje posegajo po cenejših, sintetičnih različicah le teh.

Hrana, ki lahko pomaga v primeru alergij

C vitamin

Vitamini skupine C, znani tudi kot bioflavonoidi so priporočeni, saj postopoma okrepijo celice imunskega sistema, ki se borijo proti tujkom. Tako se lahko vzpostavi normalno odzivanje na zunanje okolje oziroma se zmanjša moč le tega. C vitamin v velikih količinah vsebujejo citrusi, paprika, temno zelena listnata zelenjava, kivi, brokoli, jagodičevje, paradižnik, grah, jabolka in papaje. Priporočen dnevni vnos je 60mg C vitamina.

Vitamini skupine B

B vitamini, posebej pantotenska kislina, ob rednem uživanju pripomorejo k lajšanju alergičnih simptomov. Živila, ki so dobri viri vitaminov skupine B, so žitarice, perutnina, stročnice, mleko in mlečni produkti, zelena listnata zelenjava, brokoli, šparglji, pomaranče, rdeče meso, jajca, avokado, sladki krompir in gobe. Dnevno priporočene vrednosti se razlikujejo glede na to, katerega izmed skupine B vitaminov želimo nadomestiti.

Vitamin E

E vitamin je izredno močan v boju zoper alergije, kar so dokazale številne študije. Odlični viri vitamina E so zelena listnata zelenjava, oreščki, semena, avokado, morski sadeži, ribe, rastlinska olja, brokoli, buče in sadje. Dnevno je priporočeno zaužiti 20mg vitamina E.

Druga priporočila

Kadar ugotovite ali sumite na alergijo, povzročeno s prehrano, je najbolje obiskati zdravnika za potrditev in nadaljnjo diagnostiko. Vse vrste alergij namreč niso enake, potrebno pa je tudi gledati na celotno zdravstveno stanje organizma, kar najbolje obvlada vaš zdravnik.

Podpreti velja celoten organizem, saj alergija povečini ni omejena le na en del telesa. V ta namen se priporoča vodenje zdravega življenjskega sloga, ki vključuje gibanje, pazljivost pri prehrani ter izogibanje alkoholu, kajenju in ostalim oblikam odvisnosti.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.