ANEMIJA ALI SLABOKRVNOST

Anemija ali slabokrvnost je bolezen, pri kateri sta znižani koncentracija rdečih krvničk in / ali koncentracija hemoglobina v krvi. Nastane zaradi krvavitve, pomanjkljivega nastajanja ali povečane razgradnje rdečih krvničk oziroma kombinacije teh pojavov. Nastane lahko tudi zaradi motene absorpcije železa iz prebavil ali povečane potrebe po železu, na primer med nosečnostjo.

Primarna funkcija rdečih krvničk je prenos kisika iz pljuč v ostala telesna tkiva. Kisik mora nadomestiti ogljikov dioksid.

Simptom slabokrvnosti je neizmerna utrujenost in je posledica pomanjkanja kisika v telesu in posledičnega kopičenja ogljikovega dioksida.

Slabokrvnost je najpogostejša prehranska bolezen na svetu, za katero so še posebno dovzetne ženske.

Znaki in Simptomi

Slabokrvnost lahko vodi do bledice, šibkosti in hitre utrujenosti. Značilne za slabokrvnost so tudi težave z zbranostjo in nenehna prezeblost. Vse to je posledica, ko celice ne dobijo dovolj kisika. Krvne laboratorijske preiskave lahko pokažejo nizek volumen krvi, nizek nivo rdečih krvničk in nepravilno velikost ali obliko rdečih krvničk.

Vzrok

Vzrok anemije je lahko velika količina izgube krvi, pretirane razgradnje rdečih krvničk zaradi njihove nepravilne oblike; najbolj običajno pa je slabokrvnost posledica prehranskega pomanjkanja. Slabokrvnost se lahko pojavi zaradi pomanjkanja različnih vitaminov in mineralov, vendar pa je običajno vzrok pomanjkanje železa, vitamina B₁₂ ali folne kisline.

Dieta

V primeru slabokrvnosti so izjemno priporočljiva telečja jetra. Ta so namreč bogata z železom in z B vitamini. Najboljši viri organskega železa, ki se najlažje vsrka so tudi pusto meso in perutnina, ostrige, druge školjke in jajčni rumenjak. Neorgansko železo, ki se vsrka nekoliko težje, dobimo iz zelenolistne in temnordeče zelenjave. Zelenolistna zelenjava vsebuje železo, folno kislino in tudi naravni maščobno topni klorofil. Molekula klorofila je v enem delu namreč podobna molekuli hemoglobina. Klorofil, ki se topi v maščobi (ne pa v vodi) se zelo učinkovito vsrka v prebavilih. V prehrano je zato priporočljivo dodajati morske alge, špinačo in blitvo; pa tudi rdečo peso, rdečo artičoko, rdeče zelje, fižol in suho sadje. Veliko železa prispevajo tudi šipek, vodna kreša, korenina rumene kislice, peteršilj in preslica. Eno izmed najbolj priporočljivih živil pa je še kvinoja. Ta je bogata z vsemi bistvenimi aminokislinami, ki sestavljajo popolne proteine, ki jih sicer dobimo le v rdečem mesu, jajcih in mlečnih izdelkih.

Prehranski dodatki

Režim zdravljenja slabokrvnosti je relativno preprost – v telo moramo vnesti tista hranila, ki so v pomanjkanju. Dodajamo železo, da nadomestimo pomanjkanje železa v krvi in dodajamo folno kislino in vitamin B₁₂, da nadomestimo njuno pomanjkanje. Folna kislina in vitamin B₁₂ sta bistvena pri nastajanju rdečih krvničk, ki vsebujejo hemoglobin.

Slabokrvnost se da povsem preprečiti s pravilno prehrano in dodatki

Vitamini in minerali

Folna kislina

Gre za vitamin skupine B, ki je posebno pomemben v nosečnosti, saj preprečuje prirojene napake. Bistven je tudi za nastajanje rdečih krvničk in tako preprečuje slabokrvnost. Folno kislino dobimo v zelenolistni zelenjavi, dodatno pa tudi v tabletah in kapsulah.

Vitamin B₁₂

Ljudem nad 50. letom starosti pogosto primanjkuje tega vitamina. Pomanjkanje vitamina B₁₂ povzroči klasične znake anemije: hudo utrujenost, duševno zmedenost in težave z zbranostjo. Poznamo perniciozno anemijo, ki je kronična bolezen starejših. Pri tej bolezni v želodcu ne nastaja encim, ki je potreben za absorpcijo vitamina B₁₂, ki je nujen za nastajanje zrelih rdečih krvničk.

Vitamin B₁₂ dobimo predvsem iz živil živalskega izvora, zato vegetarijancem vseh starosti grozi slabokrvnost, še posebno dovzetni za pomanjkanje tega vitamina pa so vegani, ki se odrekajo vsej hrani živalskega izvora. Tudi mlečni izdelki in jajca so namreč vir vitamina B₁₂.

Vitamin C

Vitamin C je priporočljiv, ker poveča vsrkanje neorganskega železa, ki se težje absorbira za kar 85%. Te vrste železa najdemo predvsem v zelenjavi, sadju in žitih. Dodaten vnos vitamina C torej poveča učinek železa, ki ga naravno dobivamo iz vsakdanje prehrane.

Železo

Ljudje, ki se izogibajo mesnim izdelkom, posebno rdečemu mesu in jetrom posledično zmanjšujejo tudi vnos železa. V tem primeru je železo skoraj vedno potrebno dodajati. Dodajanje železa je nujno tudi pri ženskah, ki imajo močne menstruacije. Na ta način se preprečuje slabokrvnost. 

Zelišča

Drobnjak

Drobnjak je bogat tako z vitaminom C kot železom, kar je odlična kombinacija, saj vitamin C olajša absorpcijo železa. Lahko ga jemo svežega, kar je še posebno priporočljivo.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Folna kislina: 400 mg / dan

Vitamin B₁₂: 800 – 1000 mg / dan

Vitamin C: dvakrat po 500 mg / dan

Železo: 500 – 100 mg / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.