Astma

Osnovno o astmi

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, pri kateri pride do zoženja le teh in posledično do težav z dihanjem. Zoženje dihalnih poti je najbolj izraženo zgodaj zjutraj in lahko tekom dneva spontano popusti. Povečini so za sprostitev dihalnih poti potrebna zdravila, ki delujejo na mišice in jih sprostijo ter redčijo sluz in ji omogočajo lažji prehod navzven. Bolezen se začne zdraviti kmalu po diagnozi in zdravljenje se lahko nadaljuje do konca življenja. Astma se lahko sčasoma umiri ali popolnoma preneha, kar je odvisno od genetike in življenjskega sloga obolelega. Po oceni ima astmo približno deset odstotkov Slovencev.

Bolezen delimo na dve obliki. Pri alergijski astmi so vzročni dejavniki alergeni iz okolja, ki poslabšajo vnetje v dihalih. Ugotovitev točnega vzroka je pri tej obliki astme na mestu, saj se po izogibanju tem alergenov okolja simptomi astme povečini pomirijo. Izpostavljenost veliki koncentraciji alergenov lahko povzroči hudo ali celo smrtno poslabšanje astme. Oblika alergijske astme je tudi bolezen zaradi izpostavljenosti alergenom na delu, ki se imenuje poklicna astma.

Druga oblika astme je tako imenovana intrinzična oblika, pri kateri ne moremo ugotoviti direktnega vzroka oziroma alergena, saj je mehanizem nastanka le te nekoliko drugačen. Vnetje poteka pri obeh oblikah enako, stanje pa se poslabša, kadar imamo sočasno virusno obolenje, kot je na primer prehlad. Obe obliki astme se zdravita na enak način in z enakimi zdravili.

Simptomi in znaki

Pri astmi se pojavijo značilni simptomi in znaki, kateri so občutek težkega dihanja, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu, hlastanje za zrakom in druge težave z dihanjem. Dihalne poti so zožene zaradi nabiranja sluzi in spazma mišic v steni dihalnih poti. Pojavi se več težav s samim vdihom, kot izdihom, kar povezujejo s tem, da se ob vdihu mišice dihalnih poti krčijo, ob izdihu pa sprostijo. Oseba ima zaradi tega lahko občutek dušenja, kar lahko po dolgem obdobju težav vpliva tudi na psihično stanje obolelega. Težave se zvečer poslabšajo, predvsem pa so simptomi izraženi med spanjem, kar lahko vodi do pogostih zbujanj in s tem zaradi utrujenosti še poslabša splošno počutje obolelega.

Vzroki

Vzrok zoženja dihalnih poti pri alergijski astmi je preodzivnost na določen dražljaj ali skupino dražljajev iz okolja. To so lahko dim, vremenske spremembe, določena živila, zdravila, parfumi in ostale dražilne snovi, ki smo jim kot posamezniki izpostavljeni. Najpogostejši alergen je hišni prah, sledijo pa mu določene vrste cvetnega prahu, živalska dlaka, glive in insekti. Živila, ki pogosto povzročajo alergijsko astmo so pšenica, jajca, mleko, čokolada, grah, krompir in govedina. Pri nekaterih osebah je vzrok za astmo lahko čustvene narave. Ugotovili so namreč, da obstaja povezava med astmo in čustveno nestabilnostjo oziroma močno potrebo po ljubezni s strani staršev ali drugih oseb. Genetika prav tako igra pomembno vlogo, saj je pogostost pojavljanja astme pri otrocih staršev, ki oba trpita za astmo, kar 75 procentov. Dejavnik tveganja za nastop astme je nepravilna prehrana oziroma podhranjenost, kar strokovnjaki razlagajo s pomanjkanjem določenih hranil v telesu.

Dieta

Moderna medicina zna le lajšati simptome in ne pozna zdravila za astmo. S prehrano lahko stimuliramo slabšo funkcijo ekskretornih organov in pravilna prehrana pripomore k pospešenemu izločanju toksinov iz telesa. Tako lahko omilimo simptome bolezni, znani pa so tudi primeri oseb, ki so s pravilno prehrano svoje stanje ozdravile. Začetek prehranske podpore naj bi bil tri do pet dnevni post, v katerem uživamo le limonado z medom. Priporočajo se vsakodnevni klistirji, da pospešimo izločanje toksinov preko črevesja. Po tem nekajdnevnem postu lahko postopoma dodajamo druga živila v prehrano. Začnemo s sadjem, zelenjavo in sadnimi oziroma zelenjavnimi sokovi. Nato dodamo še ostala živila, ki pripomorejo k lajšanju simptomov in jih naštevamo spodaj. Druga možnost je, da po obdobju posta ostanemo še nekaj dni na sadni dieti, priporočeno je trajanje od pet do sedem dni. Izbiramo sadje, ki ne vsebuje škodljivih snovi, kot so pesticidi, umetna gnojila in druge snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi oziroma predelavi in shranjevanju sadja. Pravilna prehrana pri astmi vključuje omejeno količino enostavnih ogljikovih hidratov in nezdravih maščob, ki vodijo v zakisanost telesa. Zaželena so živila, ki v telesu delujejo bazično, kot so sadje, zelenjava, kalčki in semena. Izogibali naj bi se živilom, ki povzročajo odebelitev sluzi, kot so riž, sladkor, leča in smetana.

Hrana, ki škodi, ker poslabša simptome bolezni

Enostavni ogljikovi hidrati

Že večkrat smo omenili, da so enostavni ogljikovi hidrati težavni, saj povzročajo zakisanost telesa, ljudje pa jih dnevno uživamo resnično preveč. Med enostavne ogljikove hidrate prištevamo belo moko, sladkor, riž, krompir, in izdelke iz naštetih živil. Poleg tega, da so prisotni skoraj v vseh kupljenih jedeh, vsebujejo predelani ogljikovi hidrati še razne dodatke, ki dodatno obremenijo naše telo.

Rafinirane maščobe

Osebam z astmo se odsvetuje uživanje hrane bogate z rafiniranimi maščobami, saj je dokazano, da povzročajo povečanje vnetja v dihalnih poteh. Visoka vsebnost maščob v prehrani lahko vpliva tudi na zdravila, ki jih uporabljajo astmatiki, kot je albuterol (Ventolin).

Živalske maščobe in meso

Prehrana, ki vključuje veliko mesa, posebej vrste, ki vsebujejo povečan odstotek maščob, kot je govedina in svinjina, povzroča pogostejše napade astme in poslabša simptome. Za optimalno urejenost bolezni se zato priporoča vegetarijanska prehrana.

Riž

Napadi astme se lahko poslabšajo in pogosteje pojavljajo zaradi uživanja riža. Riž lahko tudi povzroči sam napad astme, zato ga še posebej izpostavljamo kot potencialno škodljivo živilo.

Banane

Prav tako kot riž in ostali enostavni ogljikovi hidrati lahko tudi banana poslabša napade astme. Vse dejavnike tveganja je zato najbolje izločiti iz prehrane in jih zelo postopoma dodajati nazaj v prehrano, da ugotovimo, ali vplivajo na našo bolezen.

Kravje mleko in mlečni izdelki

Kravje mleko vsebuje proteine in maščobe, ki lahko ob rednem uživanju spodbujajo nastajanje goste sluzi. To se sicer ne pokaže pri vseh obolelih za astmo, vendar so našli povezavo med pitjem kravjega mleka in poslabšanjem simptomov astme pri kar nekaj odstotkih obolelih za astmo. V primeru, da obstaja sum na slabšanje simptomov, je potrebno kravje mleko za nekaj časa odstraniti iz prehrane, da potrdimo povezavo.

Leča

Obstajajo poročanja o alergičnih reakcijah na lečo zato je potrebno biti še posebej pazljivi, kadar uživate to živilo in imate alergijski tip astme.

Predelana živila

V predelanih živilih se skriva mnogo snovi, ki lahko vodijo v poslabšanje simptomov astme. Le ta niso priporočljiva, veliko bolje je uživati doma pripravljene jedi, saj predelana živila slabo vplivajo na celotno zdravstveno stanje organizma.

Kava

Dokazano je, da kava sicer deluje podobno kot teofilin, ki je znan bronhodilatator, torej olajša dihanje, lahko tudi do štiri ure po zaužitju. Zakaj ga torej dajemo v skupino škodljivih živil? Zaradi dejstva, da slabo vpliva na celokupno zdravje organizma in dolgoročno slabo vpliva na simptome astme. Odločitev za uživanje pa je seveda v domeni vsakega posameznika.

Hrana, ki podpira organizem na poti do zdravja

Kozje mleko

Problematika proteinov v kravjem mleku je privedla do nasvetov za izločitev le tega iz prehrane astmatikov. Prav tako pa se je sočasno ugotovil pozitiven vpliv kozjega mleka na zdravje dihal. Kozje mleko ima manjše molekule proteinov in maščob kot kravje in se zato prebavi približno šestkrat prej. Medtem, ko se kravje mleko lahko prebavlja tudi do tri ure, se namreč kozje prebavi v nekje polovici ure. Povzroča veliko manj sluzi, kot kravje mleko, saj je vnetni odziv pri astmi ob pitju kozjega mleka zmanjšan.

Med

Med vsebuje mešanico eteričnih olj in sproščanje le teh pripomore k lažjemu in globljemu dihanju. Pomaga kadar med vonjamo, ga jemo ali ga pijemo raztopljenega v vodi, lahko pa tudi v kozjem mleku. Med naj bi bil dobro uležan, zato se priporoča uporaba leto dni starega medu.

Vitamin B6

Pred časom so našli povezavo med pomanjkanjem vitamina B6 in astmo. Zaužitje 50 miligramov tega vitamina dvakrat dnevno naj bi veliko pripomoglo k umiritvi simptomov, kar se kaže tudi na zmanjšanju piskanja v pljučih in pogostosti astmatičnih napadov.

Selen

Nizke vrednosti selena v telesu so dejavnik tveganja za razvoj astme in drugih kroničnih bolezni. Najpogosteje priporočena dnevna doza selena je 200 mikrogramov. Največ ga vsebujejo polnozrnata živila, ribe, meso in jajca.

Sadje in zelenjava

Ljudje, ki uživajo veliko sadja in zelenjave imajo manjše možnosti za nastanek astme. Ena izmed pozitivnih sestavin, ki poleg vitaminov in mineralov pripomorejo k izboljšanju simptomov, so rastlinski flavonoidi. Ti imajo močno antioksidativno delovanje in so zaželeni tudi pri drugih kroničnih boleznih.

Česen

Česen ima veliko pozitivnih lastnosti, ki se s pridom uporabljajo za lajšanje mnogo različnih zdravstvenih težav. Lajša tudi simptome astme in pomaga znižati možnost dodatnih okužb, ki so pri obolelih za astmo pogostejše. Uživamo ga toplo neobdelanega.

Čebula

Čebula se že stoletja uporablja za lajšanje simptomov astme. Deluje na zmanjšanje produkcije sluzi in redčenje le te. Deluje tudi na mišice v dihalnih poteh in povzroča njihovo sproščanje ter s tem olajša prehod zraka skozi pljuča.

Druga priporočila

Kadar se ugotovi, da katero koli živilo povzroča astmo, se ga je potrebno izogibati. Pomaga lahko gibanje na svežem zraku, pitje dovolj tekočin ter vsakodnevno izpostavljanje soncu vsaj 15 minut. S kajenjem je potrebno prenehati, saj vpliva na še večje zoženje dihalnih poti in lahko povzroča astmatične napade. Dihalne poti se sprostijo ob toplih večernih kopelih, v katere dodamo nekaj morske soli in eterična olja smreke oziroma bora. K lažjemu dihanju ponoči pripomorejo tudi borovi vršički, ki jih postavimo na nočno omarico. Joga pozna posebne vaje, ki jih izvajamo ob težavah z dihali oziroma so primerne posebej za astmatike. S temi vplivamo na dihala in so priporočene, da še lažje zadihamo.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Infant feeding and asthma prevention. Dostopno  12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.asthmahandbook.org.au/prevention/primary/infant-feeding.

▪ American thoracic society. High-fat meals a no-no for asthma patients. Dostopno 12.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.eurekalert.org/pub_releases/2010-05/ats-hma051010.php