Ateroskleroza

Splošno o aterosklerozi

Ateroskleroza je pogosta bolezen krvnih žil. Gre za nalaganje plakov v stenah arterij, kar zaradi spremenjene debeline in sestave žil vpliva na normalni pretok krvi. Je kronična bolezen, ki sčasoma napreduje. Arterije so sestavljene iz treh glavnih plasti, notranje, srednje in zunanje. Na začetku ateroskleroza prizadene notranjo žilno plast, imenovano intima. Eden od procesov, ki sodelujejo pri bolezni, je nalaganje holesterola in drugih lipidov v stene žil. Pridruženi so številni drugi procesi, kot je na primer vnetje. Kopičenje vnetnih celic ni enakomerno, saj je vnetje na delih žil izrazitejše, kot na drugih. Vnetni proces se tako prepleta z degenerativnimi spremembami žilne stene.

Proces ateroskleroze lahko poteka počasi, pri nekaterih osebah pa so pridruženi nenadni zapleti. Ob počasnem razvoju bolezni se žilni premer postopoma zmanjšuje zaradi nalaganja snovi v stene, kar vodi do manjše razteznosti žil ter sčasoma do povišanja tlaka v le teh.

Kdo je najbolj ogrožen?

▪ moški v poznih štiridesetih letih

▪ ženske v obdobju po menopavzi

▪ kadilci

▪ osebe s povišanim holesterolom LDL

▪ osebe s povišanim krvnim tlakom

Znaki in simptomi

Z napredovanjem ateroskleroze pride do nastanka sprememb v žilnih stenah, nastanejo plaki, na mestu katerih se poveča tveganje za zaplete. Plaki se namreč sčasoma povečujejo in končno razpadejo oziroma počijo. Zaradi tega nastane neravna površina, na kateri se ustavljajo krvne celice in tvorijo krvne strdke. Strdki lahko nastanejo veliki, popolnoma zaprejo žilno notranjost in vodijo do nenadnih zapletov. Ti so srčni infarkt, možganska kap ali neprekrvljenost udov. Če nastane manjši strdek, ta povečini nima simptomov. Možnost je tudi, da se zaradi vnetnega procesa na mestu plaka odlušči površina. Delec plaka nato potuje po žili skupaj s tokom krvi in se zagozdi v žilah manjših premerov, kar prav tako kot v primeru zaprtja žilne svetline vodi do nenadnih, hudih zapletov.

Vzroki

Neposrednega vzroka, ki bi razjasnil, kako pride do procesa bolezni, še ne poznamo. Pri bolnikih z aterosklerozo najdemo določene dejavnike tveganja ter druga bolezenska stanja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ta so pri obolelih veliko pogostejša kot pri zdravih osebah. Če želimo delovati preventivno, je potrebno zmanjšati tveganje za nastanek bolezni, zato je pomembno da poznamo dejavnike tveganja.

Dejavniki tveganja pomembno povečajo verjetnost, da se pojavi ateroskleroza. Večina obolelih ima pred pojavom bolezni enega ali več dejavnikov tveganja. Čim več teh je prisotnih pri oboleli osebim teh večja je možnost za razvoj aterosklerotičnega procesa. Večje tveganje, kot je prisotno, hitreje se bolezen pojavi, oboleli so lahko že mladi odrasli in ne le starostniki.

Obstaja več vrst dejavnikov tveganja. Tisti, ki so posledica načina življenja in nanje lahko vplivamo, tisti, ki so posledica drugih bolezni in tisti, ki so določeni z dednostjo, na katere ne moremo vplivati. Tveganje, ki je povezano z načinom življenja, je mogoče preprečiti v največji meri. Dokazano je, da na hitrejši razvoj bolenzi vplivajo kajenje, hrana z veliko nasičenimi maščobami in holesterola ter telesna neaktivnost. Na tveganje, ki je povzročeno z drugimi boleznimi, lahko vplivamo samo do določene mere. Bolezni, o katerih govorimo, so zvišan holesterol LDL, znižan holesterol HDL, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in metabolični sindrom.

Dieta

Napredovala ateroskleroza se zdravi s prilagoditvijo prehrane in z zdravili. Začetki bolezni se pojavijo brez simptomov ali s pričetkom drugih stanj, zaradi česar je s preventivo potrebno pričeti že, kadar se pojavi dejavnik tveganja. Veliko lahko za zdravje srca in ožilja storimo s prilagoditvijo svoje prehrane. Vsako dieto za preprečevanje ali lajšanje ateroskleroze je potrebno pričeti s postom. Ta vključuje uživanje le sadnih in zelenjavnih sokov in naj traja pet do sedem dni. Priporočljivo je katerokoli sezonsko sadje oziroma zelenjava. Še posebej ugodno je pitje ananasovega soka, limonade ter sokov narejenih in zelene zelenjave. Koristi tudi grenivkin sok, ki pa ga moramo jemati z obzirom na druga zdravila, ki jih jemljemo. Preko jeter lahko namreč vpliva na nekatera izmed zdravil, tako je potrebno o možnih neželenih učinkih skrbno prebrati navodila ali povprašati zdravnika oziroma farmacevta. Post je pomemben zaradi izplavljanja toksinov iz telesa, med trajanjem le tega pa je dobro opravljati tudi dnevna čiščenja črevesja s klistirjem.

Po postu se osredotočimo na uživanje žit, oreškov in semen, zelenjave in sadja. V prehrano vključimo veliko presnih živil in hladno stiskanih rastlinskih olj, kot so laneno, žafranovo in olivno olje. Priporočljivo je uživanje manjših obrokov skozi dan. V intervalih lahko ponavljamo post, v časovnem razmaku približno tri mesece, s čimer pripomoremo k rednemu čiščenju telesa.

Hrana, ki v prekomernih količinah škodi

Hidrogenirane maščobe

Tipično živilo, ki vsebuje veliko hidrogeniranih maščob je margarina. Dandanes sicer obstaja kar nekaj vrst margarine, ki naj ne bi vsebovale tolikšne količine nezdravih maščob, vendar vsebujejo druge škodljive snovi, zato je priporočljivo, da se margarinam izogibamo. Hidrogenirana olja nastanejo, kadar v vroče olje vpihujejo vodik z namenom, da le ta ohranijo trdnost. Hidrogenirane maščobe se nahajajo v določenih namazih, pecivu, krekerjih, slaščičarskih izdelkih. Veliko jih vsebujejo hitra hrana ter ocvrta živila.

Nasičene maščobe

Prekomerne količine nasičenih maščobnih kislin vsebujejo maslo, smetana in maščobe živalskega izvora na splošno. Uživanje teh je potrebno omejiti, če je le mogoče, izključiti iz prehrane. Jajca poleg nasičenih maščobnih kislin vsebujejo velike količine holesterola, zato je potrebno pri uživanju teh biti še posebej pozoren.

Meso

Mesa ni dobro uživati, če želimo popolnoma preprečiti možnosti za nastanek bolezni srca in ožilja. Veliko raziskav kaže na ugoden vpliv ovo-lakto-vegetarijanske diete za zdravje žil. Še posebej moramo izpostaviti raziskave, ki dokazujejo, da uživanje rdečega mesa predstavlja dejavnik tveganja za aterosklerozo. Pri prebavi rdečega mesa namreč nastaja trimetilamin-N-oksid, ki je povezan s povišanjem slabega holesterola in srčnimi boleznimi.

Sol

Uživanje prehrane bogate s soljo poviša možnosti za porast krvnega tlaka, ki je dejavnik tveganja za pojav ateroskleroze.

Procesirana hrana

Omake, vložena živila in predpripravljene jedi povečini vsebujejo ogromno konzervansov, aditivov kot so barvila, arome ter drugih dodatkov, ki pripomorejo k nabiranju nečistoč v telesu. Možnosti za nezdrave dodatke znižamo s pripravo jedi iz nepredelanih surovin v objemu lastnega doma.

Beli sladkor

Prekomerno sladkanje vodi v povišanje tveganja za nastanek bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan škodljivi holesterol in sladkorna bolezen.

Bela moka

Naša telesa niso prilagojena visokim vnosom enostavnih ogljikovih hidratov, ki se skrivajo v izdelkih iz bele moke. Pretirano uživanje enostavnih ogljikovih hidratov predstavlja celo nekoliko večje tveganje za pojav ateroskleroze, kot uživanje nezdravih maščob. Prehranjevanje s temi živili je potrebno omejiti. Najbolje je, da iz svoje prehrane vsaj za kratko obdobje izključimo izdelke, ki vsebujejo belo moko. Z lastnim preizkusom bomo najbolje občutili, kako se telo na tovrstno prehrano odziva.

Kava

Kofein in druge snovi, prisotne v kavi, pripomorejo k zakisanosti telesa. Poleg tega blokirajo absorpcijo nekaterih mikrohranil, zavirajo delovanje C vitamina in povzročajo dehidracijo s spodbujanjem izločanja vode. S tem se koncentracija toksinov v telesu dviguje.

Hrana, ki pomaga znižati tveganje za aterosklerozo

Česen

Vsestransko uporabna začimba deluje proti aterosklerozi direktno in posredno. Znižuje nivo maščob v celicah arterij in preprečuje nabiranje le teh. Na splošno znižuje hiperlipidemijo, povišan krvni tlak in najverjetneje tudi vpliva na simptome in znake sladkorne bolezni.

Čebula

Čebula vsebuje kvercetin, ki pomaga izločati proste radikale iz telesa, s tem pa deluje antioksidativno. Pripomore k zmanjšanju oksidacije lipoproteinov, kar je proces, ki sodeluje pri nastanku aterskleroze. Poviša tudi vrednosti vitamina E, ki je močan antioksidant in preprečuje neželene učinke nekaterih kovinskih ionov.

Olivno olje, mandlji in avokado

Mononenasičene maščobe, ki se nahajajo v teh živilih pomagajo znižati nivoje LDL holesterola. Olivno olje vsebuje tudi polifenole, ki dokazano zmanjšujejo pogostost srčno-žilnih zapletov pri osebah z začetnimi stopnjami ateroskleroze. Ugodni učinki nastopijo zaradi izboljšanja funkcije notranje ovojnice žil.

Omega 3 maščobne kisline

Maščobne kisline, imenovane omega 3, so zaščitne za srce in ožilje. Najdemo jih predvsem v lososu, sardinah in drugih ribah.

Jabolka

Eno zaužito jabolko na dan zniža tveganje za aterosklerozo kar za 40%. Za toliko se namreč po štirih tednih znižajo nivoji slabega holesterola LDL v krvi. Raziskave so bile narejene na prostovoljcih, pri katerih ni bilo prisotnih dodatnih dejavnikov tveganja, kot je na primer kajenje. Izvleček učinkovin iz jabolk je pokazal podoben učinek, vendar so bili učinki v primerjavi z zaužitim jabolkom veliko manjši.

Vitamin C

C vitamin se vključuje v presnovo holesterola v žolčne kisline. Pospešuje proces presnove in s tem niža LDL holesterol, ki je dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze.

Druga priporočila

Telesna aktivnost ima ugoden vpliv na dejavnike tveganja za aterosklerozo. Po nekaj tednih redne zmerne telesne dejavnosti se zviša HDL holesterol, znižajo se trigliceridi v krvi, prav tako se zniža telesna teža, pride do padca povišanega krvnega tlaka ter do povišanja tolerance za glukozo.

Ljudje, ki so pogosto v stresnih situacijah, kot so na primer razočaranje in podobno, ki so osamljeni oziroma tekmovalni, nepotrpežljivi, agresivni ali zmeraj v bitki s časom, imajo povišano tveganje za nastanek ateroskleroze in z njo povezanih zapletov. Če želimo zmanjšati vpliv stresa na telo, je potrebno v vsakdan vključiti dejavnosti, ki sproščajo. To je lahko meditacija, joga, topla kopel ali druga dejavnost, ki ne obremenjuje uma. Prekomerna miselna dejavnost se zaradi bremena, ki ga predstavlja fizičnemu telesu, najpogosteje kaže kot telesna bolezen. To je naravni obrambni mehanizem, ki nas skuša zaščititi pred morebitnimi hujšimi posledicami za naše zdravje.

Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek aterosklerotične bolezni perifernih žil. Možnost nastanka bolezni je povezano s številom pokajenih cigaret ter s časom trajanja kajenja. S prekinitvijo kajenja tveganje popolnoma preneha, zato se prekinitev močno svetuje.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Red meat, atherosclerosis, and the microbiome. American microbiome institute. Nov 12, 2014. Pridobljeno 3. Avgusta 2016 na naslovu: http://www.microbiomeinstitute.org/blog/2014/11/11/red-meat-atherosclerosis-and-the-microbiome

▪ Orekhov AN, Grünwald J. Effects of garlic on atherosclerosis. Nutrition. 1997 Jul-Aug;13(7-8):656-63.

▪ Onions – Phytochemical and Health Properties. Provided by the National Onion Association. Pridobljeno 3. avgusta 2016 na spletnem naslovu: https://www.onions-usa.org/img/site_specific/uploads/phytochemical_brochure.pdf

▪ Widmer RJ, Freund MA, Flammer AJ, Sexton J, Lennon R, Romani A, Mulinacci N, Vinceri FF, Lerman LO, Lerman A. Beneficial effects of polyphenol-rich olive oil in patients with early atherosclerosis. Eur J Nutr. 2013 Apr;52(3):1223-31. doi: 10.1007/s00394-012-0433-2. Epub 2012 Aug 8.

▪ Shi Zhao, Joshua B. Et al. Intakes of apples or apple polyphenols decease plasma values for oxidized low-density lipoprotein/beta₂-glycoprotein I complex. Journal of Functional Foods. Volume 5, Issue 1, January 2013, Pages 493–497