Bolezni dvanajstnika

Dvanajstnik je del tankega črevesa, ki se nahaja takoj za želodcem. Vanj se stekajo hrana, ki prispe iz želodca, žolčne poti in izvodila trebušne slinavke. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in prebavnimi encimi, prične se prebava maščob. Te se s pomočjo žolčnih kislin spreminjajo v manjše kapljice, ki se lažje absorbirajo v telo in uporabijo za izgradnjo številnih snovi, pomembnih za normalno delovanje telesa.

Tako kot drugi deli naše prebavne poti, lahko zboli tudi naš dvanajstnik. Najpogostejša obolenja, ki so znana veliko osebam, so razjede dvanajstnika in kronična vnetja dvanajstnikove sluznice. Ob razjedah je prisotna značilna bolečina, medtem ko vnetja povzročajo neprijetne občutke ter spremembe v poteku prebave. Bolezni dvanajstnika so precej pogoste, zato si v nadaljevanju spodaj preberite, kako lahko k izboljšanju stanja pripomoremo s pravilno prehrano.

Simptomi in znaki

Kadar pride do obolenja dvanajstnika se težave največkrat kažejo na prebavilih. Najhujše so ob razjedi in sicer v obliki močnih bolečin, ki obolelega takoj opozori, da je potrebno obiskati zdravnika. Vnetne spremembe dvanajstnika se lahko kažejo na številne načine. Največkrat pride do napetosti v predelu žličke, napihnjenosti, težav s prebavljanjem maščob, spremenjene konsistence blata ali drugih splošnih simptomov.

Ko gre za psihosomatsko obolenje imamo velikokrat pridružene simptome, kot so utrujenost, razdraženost ali nemir. Poznamo vrsto drugih simptomov, ki prav tako kažejo na prisotnost psihične preobremenitve, vendar jih je potrebno ciljno iskati za kar je najpogosteje potrebna pomoč strokovnjakov s tega področja, kot so na primer psihoterapevti.

Alarmantni znaki, ob katerih bi morali vsi oboleli takoj poiskati najbližjo zdravniško pomoč so močne bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki ne popustijo ob jemanju zdravil za urejanje kisline in so stalne ter zelo močne. Razjeda lahko namreč prebije steno dvanajstnika in ogroža življenje posameznika. Kljub močni bolečini pa se ne smemo prehitro prestrašiti, saj povečini ta ni povezana z resnostjo razjede, kar pomeni da je lahko razjeda kljub neznosnim bolečinam majhna in življenjsko nenevarna. Pomoč je potrebno poiskati tudi ob morebitnem dolgotrajnem bruhanju, posebej kadar je v izbruhanini pomešana kri ali je le ta podobna kavni usedlini, zaprtju, ki traja nenavadno dolgo glede na normalen režim odvajanja ter opazne krvavitve na blatu, ki je lahko rdeče ali kot oglje črne barve.

Vzroki

En izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje razjed dvanajstnika je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija povzroča vnetja želodčne sluznice in zaradi višjih nivojev izločene kisline iz želodca vpliva tudi na zdravje dvanajstnika. Drug izmed zelo pogostih razlogov je redno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina.

Kronično oziroma dlje časa trajajoče vnetje dvanajstnika je lahko povezano tudi s psihičnim stresom. Bolezni, ki se pojavijo zaradi psihičnih vzrokov, imenujemo psihosomatske. To so motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki imajo osnovo v psiholoških preobremenitvah. Tako lahko določene osebe na večje obremenitve odreagirajo s telesnimi simptomi. Da bi se psihosomatska motnja razvila morajo biti prisotni določeni pogoji, kot so stresni način življenja, neustrezna prehrana, redno jemanje zdravil za lajšanje preobremenitev ali poseganje po drugih vrstah snovi (alkohol, droge …) z namenom obvladovanja stresnih situacij.

Dieta

Prehrana pri obolenju dvanajstnika je enaka zdravi uravnoteženi prehrani. Kadar se poslabšajo simptomi bolezni je potrebno kljub izbiri zdravih živil, iz prehrane izločiti tista živila, ki vam povzročajo težave. Najpogosteje povzročajo težave živila, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline. Priporočljivo je paziti tudi na čas obrokov, saj je pomembno, da jemo redno in pogosteje, se pravi več manjših obrokov na dan. Kadar dlje časa ne jemo in občutimo lakoto, se namreč sproži izločanje večje količine želodčne kisline, zato je pomembno, da vzdržujemo redno prehrano.

Načeloma veljajo priporočila, da iz prehrane umaknemo vse jedi in dodatke v hrani, ki spodbujajo nastanek želodčne kisline. To so mesne juhe, konzervansi, pekoče začimbe, hrana z veliko soli, pečene in ocvrte jedi, pikantni ali mastni siri, kava, gazirane in alkoholne pijače ter druga živila, ki so odvisna od vsakega posameznika. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi jedi, ki dražijo želodčno sluznico. To so groba surova zelenjava, marmelade, orehi, lešniki, prekajeno meso, paštete, ribe iz pločevink, sveže pečen kruh. Osredotočamo se predvsem na uživanje beljakovinsko polnih jedi, predvsem tistih, ki so lahko prebavljive. To so mladi siri, skuta, mehko kuhana jajca, mlečni izdelki z manj maščobe in nesladkane pijače z dodatkom mleka.

Če mleko slabo prenašate, ga lahko redčite s čajem, vodo ali pa ga ob popolnem neprenašanju izločite iz prehrane. Namesto tega lahko v prehrano dodate beljakovine rastlinskega izvora, kot so tofu, sejtan ali priloge iz kuhane čičerike, leče, fižola ter drugih visoko beljakovinskih rastlin. Hrano v kuhinji je priporočeno pripravljati s postopki, kot so kuhanje, dušenje v lastnem soku ali pečenje z minimalno količino olja oziroma maščob. Hrana naj bo primerne temperature, saj je odsvetovano uživanje tako premrzlih kot tudi prevročih jedi.

Hrana, ki pri večini ljudi slabo vpliva na potek obolenja dvanajstnika

Sveže pečen kruh

Sveže pečeni pekovski izdelki škodujejo sluznici želodca in črevesju. Kruh, ki ga uživate, naj bo star en dan. Namesto kruha lahko uživate prepečenec ali polnozrnate kekse z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

Živalska hrana

Beljakovine povišajo izločanje želodčne kisline, kar je bolj značilno za beljakovine živalskega izvora. Rastlinska živila se tako izkažejo za primernejše, kadar obstaja razjeda v dvanajstniku, saj povzročijo vsaj 30 % upad v proizvodnji želodčne kisline.

Mleko

Dieta, ki so jo včasih uporabljali za zdravljenje razjed v prebavnem traktu, je vključevala uživanje mlečnih napitkov. To se je pokazalo za slabo, saj se kislost v želodcu po zaužitju mleka poviša. Beljakovine iz mleka in kalcij namreč stimulirajo proizvodnjo želodčne kisline.

Močne začimbe

Močno začinjene jedi slabo vplivajo na bolezni dvanajstnika, saj je težava v tem, da spodbujajo izločanje želodčne kisline. To velja predvsem za pekoče začimbe, kot so rdeča paprika, čili in poper.

Kava

Pitje kave sicer ni dejavnik tveganja za nastanek bolezni dvanajstnika, kar velja tako za razjede kot tudi za vnetje v tem področju črevesa. Ima pa pitje kave vpliv, ko že nastopi bolezen, tako lahko poslabša bolečine, povzroči diarejo ali neprijeten občutek v prebavilih.

Alkohol

Prekomerno pitje škoduje v vsakem primeru, kadar pa imamo obolenje dvanajstnika, lahko tudi že najmanjša količina zaužitega alkohola povzroči neželene posledice. Še posebej škoduje žganje oziroma koncentriran alkohol, ki lahko zelo poslabša stanje v primeru razjede. Posledice so lahko, ob nekoliko večji količini alkohola, celo smrtne.

Hrana, ki večini ljudi pomaga ublažiti simptome bolezni

Blago začinjene jedi

Prva pazljivost pri prehrani ob znani bolezni dvanajstnika naj bo namenjena uporabi začimb pri kuhanju. Te naj bodo blage in v manjših količinah, saj lahko le na tak način zagotovimo, da se bo bolezen zazdravila po naravni poti.

Čičerika

Zaradi zadostnega vnosa beljakovin v telo v času bolezni, bomo morali paziti na večje uživanje rastlinske beljakovinske hrane. V ta namen je vsestransko uporabna čičerika, ki jo lahko pripravimo na številne načine. Dobra je kot namaz, priloga ali dodatek k solati oziroma drugim jedem.

Leča

Tako kot že prej omenjena čičerika, lahko tudi z uživanjem leče pridobimo veliko beljakovin. Te so v obdobju bolezni pomembne, saj jih v tem času pospešeno izgubljamo. Leča vsebuje številne druge mikroelemente, ki bodo pozitivno vplivali na potek obolenja. Še posebej je priporočljivo uživati rdečo oziroma lečo oranžne barve.

Vlaknine

Za primerno celjenje ran oziroma vnetij prebavnega trakta je dobro uživati zadostne količine živil z visoko vsebnostjo vlaknin. To so oves, ječmen in polnozrnata živila, sadje in zelenjava. Vlaknine skrbijo za normalen prehod blata skozi črevesje, saj nase vežejo vodo, zaradi česar preprečujejo zaprtje in zastajanje blata ter ugodno vplivajo na krčenje črevesnih sten. 

Med

Med vsebuje protivnetne snovi, ki vplivajo na hitrejšo celjenje vnetnih procesov. Da lahko učinkuje, ga moramo uživati surovega, kot namaz, dodatek k mlačni pijači ali drugim jedem, ki morajo biti primerne temperature. Segret nad 40 stopinj Celzija začne med izgubljati svoje zdravilne lastnosti, zato je skrb za primerno temperaturo jedi zelo pomembna.

Pinjenec

Uživanje pinjenca je ena izmed najbolj učinkovitih in poceni rešitev, ki ugodno vplivajo na vnetje dvanajstnika. Za še boljše delovanje lahko pinjencu dodamo kumino v prahu. Priporočeno je pitje 2 do 3 – krat dnevno po en deciliter.

Druga priporočila

Ob znanih težavah z dvanajstnikom je potrebno čim prej opustiti kajenje. Le to namreč draži želodec in spreminja izločanje sluzi ter želodčne kisline. Tako je sluznica prebavil veliko bolj izpostavljena slabim vplivom iz okolja. S prenehanjem kajenja spremenimo dinamiko delovanja prebavil, ne glede na čas trajanja oziroma ne glede na to, kako dolgo že kadimo. Tudi po desetletjih se s prenehanjem kajenja začnejo v telesu dogajati spremembe na bolje, ki pripomorejo k boljšemu splošnemu telesnemu zdravju.

Pitje tekočin se svetuje šele po obroku, saj tako ne moti prebavnega procesa. Od pijač so primerne mlečne pijače, nesladkani sadni sokovi, nesladkan čaj, voda, kompoti, mineralne vode. Sladke gazirane pijače so močno odsvetovane, saj dražijo želodčno sluznico in v telo prinašajo veliko škodljivih snovi, ki jih ni priporočljivo uživati tudi ko smo popolnoma zdravi.

Viri

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:90.

▪ Home remedies for duodenitis. Dostopno 6.3.2017 nas spletnem naslovu: https://www.organicfacts.net/home-remedies/home-remedies-for-duodenitis.html.

▪ Kumar N.  Do chilies influence healing of duodenal ulcer?  BMJ 288:1803-4, 1984.

▪ Ippoliti AF The effect of various forms of milk on gastric-acid secretion. Studies in patients with duodenal ulcer and normal subjects. Ann Intern Med 1976 Mar;84(3):286-9. 

▪ Brooks FP Effect of diet on gastric secretion. Am J Clin Nutr 1985 Nov;42(5 Suppl):1006-19. 

▪ McArthur KE Soy protein meals stimulate less gastric acid secretion and gastrin release than beef meals. Gastroenterology. 1988 Oct;95(4):920-6. 

▪ Pounder R.  Helicobacter pylori and NSAIDs: the end of the debate? Lancet 358:3-4, 2002.