BRONHITIS

Pri bronhitisu gre za okužbo ali draženje bronhijev, torej dihalne poti od sapnika do pljuč. Bolezen je pogostejša v zimskem času in največkrat sledi vnetju zgornjih dihal (navadni prehlad).

Znaki in Simptomi

Najobičajnejše ljudje pred bronhitisom zbolijo za obolenjem zgornjih dihal (za prehladom), za katerega so značilni napadi kašlja, tresenje, mrazenje, povišana telesna temperatura in bolečine v prsih. Simptomi bronhitisa so izjemno podobni simptomom prehlada, bolezen pa se navadno pojavi, ko mislimo, da smo že skoraj premagali prehlad. Večina znakov prehlada že mine, pojavi pa se hud kašelj in nenadna vročina – najbolj značilna znaka bronhitisa. Kašelj je nadležen in se ga težko znebimo. Za bronhitis je značilno vnetje, draženje in okužba dihalnih cevi oziroma bronhijev v zgornjem delu pljuč.

Vzroki

Bronhitis povzroča več različnih virusov in bakterij. Pri sicer zdravih posameznikih se bronhitis pojavi, ko imunski sistem zaradi večjih obremenitev oslabi. Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost, da zbolite za bronhitis so virusne okužbe (predvsem gripa in prehlad); cigaretni dim in ostali zdravju škodljivi hlapi; izguba zavesti, saj dihanje takrat ni naravno, vdihnemo lahko tudi telesne tekočine – na primer bruhanje; rak ali hospitalizacija, saj ta poveča izpostavljenost patogenim organizmom, ki povzročajo bronhitis. Nastanek bronhitisa lahko sproži tudi alergijska reakcija, ko posameznik vdihuje zračne alergene. Največkrat k pojavu bronhitisa pripomorejo alergije na cvetni prah, mačjo dlako ali pršico. Sluznica bronhijev zaradi alergij nabrekne, pretirano začne nastajati in se kopičiti sluz, to pa povzroča nujo po kašljanju z namenom, da bi se sčistile dihalne poti in grlo.

Poznamo dva tipa bronhitisa: akutni in kronični. Akutni bronhitis je v 90% primerov posledica virusne okužbe, zanj pa so značilni napadi kašlja, zvišana telesna temperatura, mrzlica, tiščanje v prsih in sluz, ki je rumena, zelena ali bela ter se pojavi v 24 – 48 urah po tem, ko se prične kašelj. Kronični bronhitis je bolj resno obolenje in se značilno pojavi pri ljudeh, ki so pretežki, ki preveč sedijo in so

izpostavljeni cigaretnemu dimu. Simptomi kroničnega bronhitisa zajemajo vztrajen kašelj, s katerim se izloča rumena, zelena in bela sluz, pri tem pa simptomi trajajo najmanj 3 mesece v enem letu in hkrati več kot dve zaporedni leti. Ljudje s kroničnim bronhitisom imajo veliko možnosti za razvoj srčnih bolezni ali resnejših bolezni pljuč.

Dieta in drugi ukrepi pri bronhitisu

Če zbolimo za bronhitisom, je najbolj pomembno, da svoje telo podpremo z zdravim prehranjevanjem, ki bo zadostilo našim potrebam po vitaminih, mineralih in energiji. Pravilen način prehranjevanja krepi telo, tako da je to manj dovzetno za okužbe. Prehrana naj bo pestra, bogata z nepredelanimi živili. Jedilnik naj vsebuje tudi surovo zelenjavo in sadje. V zmernih količinah jejte oreščke, semena, žitarice, stročnice ter meso in ribe. Izogibajte se uživanju prečiščenih ogljikovih hidratov (bel kruh, bele testenine) in sladkorju. Zaužijte dovolj beljakovin, v vašem jedilniku pa ne smejo manjkati niti zdrave maščobe (ribje olje, hladno stiskano laneno, oljčno in konopljino olje, orehovo olje…).

Glavni namen zdravljenja pri bronhitisu je olajšati pljučem, da izločijo sluz, ki se je prekomerno proizvedla. To lahko dosežete s parno kopeljo. V kad s toplo vodo nalijte nekaj smrekovega eteričnega olja in se sprostite v vodi. Para bo pripomogla k čiščenju dihalnih poti in olajšala prehod zraka.

Največja preventiva pred bronhitisom je, da začnemo z zdravljenjem prehlada takoj, ko se nas ta poloti. Na ta način preprečimo razvoj bolezni. V primeru raznih alergij morate zmanjšati izpostavljenost alergenom, ki dražijo dihalne poti. Ti ukrepi zmanjšajo obremenjenost imunskega in dihalnega sistema kar zmanjša možnosti za razvoj bronhitisa.

Večina ljudi preboli bronhitis doma, v približno 10 dneh. Če pa imate vročino nad 39⁰C, ste izjemno utrujeni, sopete in težko dihate pojdite po pomoč k zdravniku, da ugotovi ali gre za bakterijsko okužbo, ki jo bo potrebno zdraviti z antibiotiki. 

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

Cink

Cink spodbuja zdravljenje bronhijev. Da telo pravilno deluje in so se tkiva sposobna regenerirati, je nujno potrebna zadostna količina cinka. Ob bronhitisu je nepogrešljiv dodatek.

Vitamin C

Vitamin C pomaga blažitvi vnetja, pri okužbah ga telo izrablja v večjih količinah. Iz tega razloga ga je pomembno dodajati, če zbolimo za bronhitisom.

Vitamin E

Vitamin E zdravi tkiva in izboljša dihanje, ki je v času bronhitisa oteženo.

Drugi dodatki

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik je rastlina, ki izjemno krepi imunski sistem. Pomagala nam bo, da za bronhitisom sploh ne zbolimo ali pa olajšala naše okrevanje v primeru bolezni. Najbolj učinkovito je, da ameriški slamnik uživamo v obliki ekstrakta ali prahu.

Beta karoten

Beta karoten ščiti pljuča in pomirja sluznico. Pomanjkanje beta karotena in vitamina A poveča dovzetnost osebe za okužbe dihal.

Zelišča

Česen

Česen je naravni antibiotik, zaradi česar ga je priporočljivo dodajati tudi kot ekstrakt, v obliki kapsul.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ameriški slamnik: 2 – 4 ml tekočega ekstrakta tekočine na dan ali 150 – 300 mg sušenega ekstrakta v obliki prahu

Beta karoten: 10,000 IU / dan

Cink: najbolj priporočljive so cinkove tablete za lizanje, ki jih vzemite na podlagi navodila napisanega na samem izdelku

Česen: vzemite 2 tableti na dan z obrokom

Vitamin C: 3000 mg / dan. Odmerek si porazdelite tekom celotnega dneva.

Vitamin E: 400 IU, dvakrat na dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.