PSORIAZA ALI LUSKAVICA

Psoriaza ali luskavica je pogosta  kronična bolezen kože, za katero so značilni jasno razmejeni »plaki«, poškodbe, ki so lahko rožnate ali sive barve in jih prekriva srebrnkasta luskava koža. Luskasta žarišča nastanejo zaradi kopičenja kožnih celic, ki se prehitro delijo. Psoriaza ni le bolezen kože, temveč lahko povzroči tudi vnetno obliko artritisa (psoriazni artriris) ali prizadene nohte. Psoriaza ali luskavica je bolezen, ki prizadene  od 1 – 3% prebivalstva v zahodnem svetu.

Znaki in Simptomi

Za psoriazo so značilne zadebeljene, privzdignjene rdeče ploskve kože, ki so prekrite s srebrnkasto belimi luskami. Poškodovana območja kože srbijo ali celo razpokajo, tako da nastanejo rane.  Najpogosteje luskavica prizadene zapestja, komolce, kolena, zadnjico in gležnje ter območja kože, ki so bila kakorkoli večkrat poškodovana. Psoriaza se lahko razvije tudi na nohtih prstov rok ali nog in povzroči zadebeljene, razbrazdane in razbarvane nohte. Pri nekaterih ljudeh se psoriaza razvije v vnetje sklepov in se imenuje psoriazni artritis. To se zgodi pri približno 10% bolnikov s psoriazo.

Vzroki

Psoriaza nastane zaradi kopičenja kožnih celic. Vsem ljudem se koža lušči, vendar normalno kožne celice dozorijo in se odluščijo v 28 – 30 dneh. Pri psoriazi se to zgodi mnogo hitreje, v 3 – 4 dneh. Nezrele kožne celice se nalagajo na površini kože in tvorijo rdeče, luskinaste lezije, ki lahko srbijo, razpokajo in krvavijo. Največji vzrok za razvoj bolezni predstavlja genetika, vendar k razvoju pripomorejo tudi drugi dejavniki. To so nezadostna prebava beljakovin, prevelik nivo strupov v črevesju, oslabljeno delovanje jeter, zauživanje alkohola, pretirano zauživanje živalskih beljakovin in stres.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo nadzorovati bolezen

Če imate psoriazo je pomembno, da zmanjšate vnos sladkorja in povečate vnos hrane, ki je bogata z vlakninami. Priporočljiva je zelenjava, stročnice, sadje in polnozrnate žitarice. Prehranske vlaknine pomagajo pri vezavi strupov v črevesju, ki se nato izločijo skupaj z blatom. Če zauživamo premalo vlaknin, se strupi iz črevesja vsrkajo in lahko sprožijo luskavico. Priporočljivo je, da omejite vnos mesa in živalskih maščob; obenem pa povečajte vnos rib, posebno lososa, skuše in slanika. V koži posameznikov, ki imajo luskavico je nastajanje vnetnih snovi, ki jih imenujemo levkotrieni precej večja kot pri zdravih posameznikih. Te strupene snovi nastanejo iz arahidonske kisline, ki jo najdemo v živalskih tkivih. To je tudi razlog, da je potrebno uživanje mesa, živalske maščobe in mlečnih izdelkov omejiti kot se le da. Zanimivo pa je, da so raziskave pokazale, da ljudem s psoriazo pomaga, če uživajo več puranjega mesa.

Potrebno je prenehati z uživanjem alkohola. Ta znatno poslabša bolezen, saj poveča vsrkanje strupenih snovi iz črevesja, ki lahko nato sprožijo luskavico. K psoriazi mnogokrat pripeljejo tudi alergije na hrano, zato je priporočljivo, da ste pozorni na vaše reakcije na hrano in izločite morebitne alergene iz jedilnika.  

Izbruh psoriaze lahko sproži nenadno hujšanje ali hitro pridobivanje telesne teže. Ohranjajte zmerno telesno težo in se izogibajte hitrih shujševalnih kur, ki so za telo naporne. Izbruhe bolezni lahko povzročijo tudi glivična vnetja in vneto grlo, zato teh bolezenskih znakov nikoli ne prezrite in ves čas dobro skrbite zase. Uravnavajte stres, zaradi katerega bolezen velikokrat izbruhne. Pri tem si lahko pomagate z meditacijo, dihalnimi vajami ali pa nežnimi vadbami, kot so qigong, tai chi in joga.      Srbečico pri psoriazi si lahko lajšate s kopelmi z ovsenimi kosmiči, ki pomirjajo suho in srbečo kožo. V kad s toplo vodo stresite 300 g ovsenih kosmičev in 15 kapljic sivkinega ali kamiličnega olja. V kopel lezite za 20 minut, potem pa se z brisačo le nežno otrite. Kožo je potrebno pri bolezni vlažiti vsak dan, tudi, če imate občutek, da to ni potrebno. Navlažena koža je namreč manj občutljiva na draženje.

Prehranski dodatki, ki so priporočljivi za osebe s psoriazo:

Zdravniki za lajšanje psoriaze uporabljajo hidrokortizonske kreme, ki znake bolezni običajno hitro olajšajo. Težava pri uporabi takšnih mazil je, da ob dolgotrajni uporabi povzročajo tanjšanje kože ter ob pretirani uporabi lahko postanejo celo neučinkovita. Zato je izjemno pomembno, da si skušamo bolezen lajšati še na druge, bolj naravne načine, ki so brez stranskih učinkov.

Vitamini in minerali

Vitamin A

Vitamin A se že dalj časa uporablja pri zdravljenju kožnih bolezni, na primer psoriaze in aknavosti. Pomemben je za normaliziranje kožnih celic in pri zaviranju njihovega pretiranega razmnoževanja. Močnejša oblika vitamina A je na voljo z zdravniškim receptom in jo uporabljajo pri zdravljenju hude psoriaze. Veliki odmerki vitamina A so lahko nevarni, zato se vsem ostalim bolnikom priporoča povečano uživanje beta – karotena, ki se v vitamin A spreminja po potrebah telesa in ni toksičen.

Vitamin B

Vitamin B pomaga pri spopadanju s stresom, prav tako je pomemben za ohranjanje zdravja kože. Zato je za osebe s psoriazo dodaten vnos vitamina B v obliki prehranskih dopolnil zelo priporočljiv.

Vitamin C

Ta vitamin je bistven za ohranjanje zdravega vezivnega tkiva in je pomemben dejavnik, ki deluje sočasno s kolagenom. Tako kolagen kot vezivno tkivo sta izjemnega pomena za zdravje kože, zato so dodatki vitamina C osebam s psoriazo zelo priporočljivi.

Vitamin D

Vitamin D se je izkazal kot zelo koristen pri zdravljenju luskavice. Bolnikom z luskavico pogosto manjka vitamina D, saj ne smejo biti izpostavljeni soncu. Vitamin je priporočljivo dodajati v obliki tablet ali krem. Ker je v prevelikih odmerkih toksičen, ne smete nikoli prekoračiti dovoljenega dnevnega odmerka. V izjemno hudih primerih psoriaze vitamin D v močnejši obliki na recept predpišejo tudi zdravniki.

Selen

Selen pomaga proti luskinastem prhljaju, ki pesti bolnike s psoriazo. Priporočljivo je dodajanje selena v telo z dodatki, veliko tega minerala pa vsebuje čebula, česen in brokoli.

 

Drugi dodatki

Maščobne kisline omega – 3

Maščobne kisline omega – 3 imajo protivnetne učinke. Bolnikom s psoriazo hitro zmanjšajo vnetje in precej olajšajo težave. 10% bolnikov s psoriazo zboli tudi za psoriaznim artritisom, pri obeh boleznih pa pomaga uživanje 1 – 3 g ribjega olja omega – 3.

Zelišča

Aloe vera

Aloe vera je eno izmed izjemnih vlažil kože. Ohranjanje vlage v koži je za bolnike s psoriazo izjemnega pomena. Koža bolnikov s psoriazo je suha in luskasta in se lahko vname ter zakrvavi, če v koži ni dovolj vlage. To se pogosto dogaja pozimi, ko suh zrak v prostorih povzroči tudi draženje kože. Priporočljiva so mazila z aloe vero, ki jih nanašajmo večkrat na dan na prizadete dele kože.

Gotu kola

Gotu kola je rastlina, ki jo že dolgo uporabljajo za lajšanje kožnih bolezni v Indiji, Maleziji ter ponekod v vzhodni Evropi. Pri zdravljenju kožnih težav jo uporabljajo tudi homeopati. Mazilo s tem zeliščem lajša boleče in luskaste rdeče maroge psoriaze. Gotu kola je v mnogih trgovinah z dodatki za zdravo življenje na voljo kot tekoč izvleček, ki ga je priporočljivo večkrat na dan nanesti na poškodovane dele kože.

Kapsaicin

Kapsaicin je snov, ki jo najdemo v paprikah in pomirja bolečino. Kremo s kapsaicinom priporočajo tako bolnikom s psoriazo, kot tudi bolnikom z artritisom. Ker sta bolezni mnogokrat povezani, je krema s kapsaicinom izjemno priporočljiva. Raziskave so pokazale, da se bolezensko stanje po nanašanju kreme na prizadete dele kože mnogokrat opazno izboljša. Pri tistih, ki niso dosegli tako velikega izboljšanja pa je bila občutno manjša srbečica.

Pegasti badelj

Pegasti badelj izboljša jetrno funkcijo, na ta način telo razbremeni strupov, ki se nahajajo v črevesju in tako olajša simptome psoriaze.

 

Rumena kislica

S tem zeliščem zdravijo kožne bolezni že od srednjega veka in vsebujejo ga mnogi zeliščni pripravki za zdravljenje kožnih težav. Rumena kislica je priporočljiva tudi pri psoriazi. Priporočljivo je jemanje kapsul, ki vsebujejo izvleček te rastline.

Svetlinovo olje

Svetlinovo olje pomaga pri celjenju ran in poškodb ter pomaga pri preprečevanju izsušenosti kože, kar je pri luskavici zelo pomembno. Svetlinovo olje je običajno na voljo v kapsulah.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Vitamin A: 10 000 IE / dan

Vitamin B: 50 mg, 3krat / dan

Vitamin C: 1500 mg / dan

Vitamin D: 400 IE / dan

Maščobne kisline omega – 3: 1000 mg kapsula od 3krat do 6krat / dan

Pegasti badelj: 100 mg izvlečka, 3krat na dan

Rumena kislica: 1 kapsula 3krat / dan

Selen: 200 mg / dan

Svetlinovo olje: 2 g / dan

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

 

SINDROM KRONIČNE UTRUJENOSTI

Sindrom kronične utrujenosti je bolezen, ki zajema različne kombinacije simptomov, glavni znak bolezni pa je nenehna utrujenost. Bolezen je v današnjem času izjemno razširjena, žrtve sindroma kronične utrujenosti so predvsem mlade odrasle ženske. Kljub temu so za sindrom občutljivi ljudje vseh starosti, ras in spolov. Vzročnega zdravljenja ni, pomaga pa splošno izboljšanje zdravja s pomočjo zdrave prehrane, primernega počitka in telesne dejavnosti.

Znaki in Simptomi

Sindrom kronične utrujenosti je bil prvič opredeljen kot bolezen leta 1988. Merilo za postavitev diagnoze je pričetek utrujenosti, ki je tako huda, da za 50% zmanjša aktivnost obolelega posameznika. Takšno stanje mora trajati najmanj 6 mesecev, pri tem morajo biti izključene druge bolezni, ki bi lahko povzročile tako hudo izčrpanost. Za postavitev diagnoze morate imate vsaj 8 od značilnih 11 simptomov bolezni. Simptomi bolezni so številni in zajemajo nizko vročino; ponavljajoče boleče in vneto grlo; boleče bezgavke; mišično oslabelost oziroma šibkost; bolečino v mišicah; podaljšano utrujenost po fizični aktivnosti; ponavljajoč glavobol; bolečine v sklepih, ki se selijo iz enega sklepa v drugega; nevrološke ali psihološke težave; svetlobno občutljivost; pozabljivost; zmedenost; nezmožnost zbranosti; pretirano razdražljivost; depresijo; motnje spanja (nespečnost ali pretirano spanje) in / ali nenaden pričetek kombinacije nizke vročine, bolečega in vnetega grla ter občutljivih in povečanih bezgavk.

Vzroki

Kar nekaj znanstvenikov in različnih raziskav vzrok za sindrom kronične utrujenosti išče v raznih okužbah, ki povzročajo dolgotrajno disfunkcijo imunskega sistema. Najverjetnejše je, da to bolezen povzroča Epstein – Barr virus, ki spada v skupino virusov herpesa in povzroča infekcijsko mononukleozo. Poleg tega virusa obstajajo še druge okužbe, ki bi lahko povzročile sindrom kronične utrujenosti. Med njimi je virus herpesa simpleksa in virus kokzacki B. Pomembno pa se je zavedati, da za bolezen ni odgovorna le okužba s patogenim nalezljivim organizmom. Bolj verjetno gre pri sindromu kronične utrujenosti za kombinacijo ošibljenega in nepravilnega delovanja imunskega sistema, ki pretirano podleže okužbi. Bolnikom s sindromom kronične utrujenosti je bilo skupno zmanjšano število celic, ki imajo nalogo in zmožnost uničiti rakave celice in celice, ki so okužene z virusi.

Dieta in drugi ukrepi za pomoč pri sindromu kronične utrujenosti

Izjemnega pomena je, da iz prehrane izločite ali vsaj omejite vnos rafiniranega sladkorja in kofeina. Sladkor močno pripomore k hipoglikemiji, kofein pa izčrpava nadlevične žleze. Tako hipoglikemija kot iztrošene nadlevične žleze povzročajo simptome, ki so značilni za sindrom kronične utrujenosti in poslabšujejo naše počutje. Iz prehrane izločite prečiščene ogljikove hidrate in povečajte vnos beljakovin. Kofein resda pomaga k hitremu in trenutnemu izboljšanju nivoja energije, vendar na dolgi rok lahko povzroči kronično utrujenost. Bistvenega pomena je, da uživate hrano, ki utrjuje zdravje. Jejte ribe, perutnino, žita, jajca, stročnice in oreščke ter sadje in zelenjavo.

Poskusite ugotoviti tudi, če ste alergični na katero hrano. Kronična utrujenost namreč velikokrat izhaja iz prehranskih alergij. Kar 55 – 85% posameznikov s sindromom kronične utrujenosti ima alergije na hrano. Če iz prehrane odstranite alergene, bi se moralo vaše počutje izboljšati.

Sindrom kronične utrujenosti močno poslabšuje stres. Nenehno pomanjkanje časa, premalo spanja, premalo gibanja in nekvalitetna prehrana izjemno pripomorejo h kronični utrujenosti. Če ste zboleli, je nujno potrebno, da več časa namenite sami sebi, odložite nekaj bremen in si zagotovite dovolj spanca. Naučiti se morate nadzorovati stres. Pri tem vam lahko pomagajo različne vadbe in sprostitvene tehnike. Poskusite s qi gongom, tai chijem ali jogo. Te vrste vadbe spodbujajo telesno energijo in olajšajo stres. Vsak dan si skušajte vzeti vsaj 30 minut časa za telesni napor, ki nas sprošča stresa.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo ob soočanju s sindromom kronične utrujenosti:

Najobičajnejše zdravniki skušajo bolnikom pomagati z antidepresivi v nizkih odmerkih. Veliko posameznikov s sindromom kronične utrujenosti je tudi depresivnih in bolezni medsebojno vplivata druga na drugo. Zaradi sindroma kronične utrujenosti postanete depresivni in zaradi depresije so simptomi kronične utrujenosti bolj izraženi. Na ta način posameznik zapade v začaran krog iz katerega je težko izstopiti. Antidepresivi so zdravilo, ki velikokrat predstavlja prvi ukrep k izboljšanju počutja. Da pa si boste zares opomogli in izboljšali svoje psihofizično počutje, je potrebno spremeniti življenjski slog. Zdravo se morate prehranjevati, se po svojih zmožnostih gibati, uravnati stres in si pomagati s prehranskimi dodatki, ki vam pomagajo okrepiti organizem.

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij zvišuje raven energije in na ta način manjša utrujenosti. Blaži tudi mišične bolečine. Pomanjkanje magnezija lahko vodi v kronično utrujenost. Nizke ravni magnezija so bile odkrite pri večini posameznikov s kronično utrujenostjo. Dodatki magnezija so se pri bolnikih s sindromom kronične utrujenosti izkazali učinkoviti pri izboljšanju ravni energije, psihičnega počutja in umirjanju bolečine.

Drugo

Acidofilus

Acidofilus pomaga vzpostaviti zdravo ravnovesje v črevesni flori. Acidofilus je koristna probiotična bakterija, ki pomaga, ko imamo v organizmu preveč razraščeno kandido. Pretirano razraščena kandida je mogoč vzrok sindroma kronične utrujenosti, vsekakor pa pripomore k simptomom bolezni.

Koencim Q10

Koencim Q10 je pomemben za nastajanje energije v vseh celicah. Poveča vzdržljivost. Dobri viri koencima Q10 predstavljajo skuše, otrobi, sezam, stročnice, sardele, špinača in lešniki. Koencim Q10 se s kuhanjem, konzerviranjem in shranjevanjem hitro izgubi, zato posegajte po sveži hrani. Na voljo je tudi kot dodatek, ki je pri izčrpanem organizmu nepogrešljiv.

L – karnitin

Raziskave so pokazale povezavo med nizko vsebnostjo L – karnitina v krvi in sindromom kronične utrujenosti. Bolniki so imeli bistveno nižje vrednosti te aminokisline kot zdravi ljudje. L – karnitin nastaja iz aminokislin L – lizina in metionina ter je pomemben pri nastajanju energije. Ljudje, ki trpijo za različnimi vrstami utrujenosti, ne samo za sindromom kronične utrujenosti, bi morali L – karnitin obvezno dodajati v prehrano.

Zelišča

Astralagus

Astralagus je rastlina, ki izjemno okrepi imunski sistem. Iz tega razloga je pomemben dodatek za ljudi, ki imajo sindrom kronične utrujenosti.

 

Sladič

Sladič deluje protivirusno in blaži simptome sindroma kronične utrujenosti. Posebno učinkovit je pri tistih posameznikih, ki imajo nizek krvni tlak in iztrošene nadlevične žleze.

 

Sibirski ginseng

Sibirski ginseng je med azijskimi zdravilci že dolgo znan kot rastlina za izboljšanje zdravja in spodbujevalec energije. Pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti. Sibirski ginseng spodbuja imunski sistem in povečuje učinkovitost celic, ki se borijo proti povzročiteljem bolezni. Ker je pri sindromu kronične utrujenosti imunski sistem zelo oslabljen, je priporočljivo, da pričnete zauživati sibirski ginseng v obliki kapsul. To vam bo pomagalo pri izboljšanju počutja.

Suma

Suma je južnoameriška oblika ginsenga. To rastlino so v zdravilne namene uporabljala že brazilsko indijanska plemena. Za sumo velja, da zdravi izčrpanost po napornih virusnih infekcijah.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Astralagus: 250 – 500 mg, 3krat / dan   

Koencim Q10: 30 – 100 mg / dan             

L – karnitin: 500 mg, 2krat / dan

Magnezij: 200 – 300 mg, 3krat / dan

Sladič: 250 – 500 mg v kapsuli, 3krat / dan

Sibirski ginseng: 500 mg, 3krat / dan

Suma: 500 mg, 3krat / dan

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

VNETJE  MEHURJA (CISTITIS)

Do okužbe sečil pride, ko bakterije vdrejo v mehur in se tam pretirano namnožijo. Vnetje mehurja (imenujemo ga tudi cistitis) je zelo pogosto pri ženskah in precej redko pri moških. Ženske so za vnetje mehurja bolj dovzetne zaradi svoje anatomije. Sečni kanal je pri ženskah namreč veliko krajši od uretre pri moških, zato bakterije lažje dosežejo mehur. Predvideva se, da ima od 10 – 20% žensk vnetje mehurja vsaj enkrat letno. Ponavljajoče okužbe sečil so precejšen problem. Vodijo lahko do postopnih in stopnjujočih poškodb, ki se kažejo kot zabrazgotinjeno tkivo; v najhujših, vendar zelo redkih primerih lahko pride do odpovedi ledvic. Večina vnetij mehurja je nenevarnih, vseeno pa je pomembno, da je postavljena pravilna diagnoza, da se vnetje zdravi in spremlja pri zdravniku.

Znaki in Simptomi

Tipični znaki vnetja mehurja so pekoča bolečina med uriniranjem, pogostejše uriniranje (zlasti ponoči), nenehen občutek polnega mehurja, težave pri uriniranju, moten urin močnejšega vonja, kri v urinu in bolečina v spodnjem delu trebuha. Laboratorijska analiza urina pokaže preveliko število bakterij v urinu in prisotne bele krvne celice. V primeru krvi v urinu laboratorijska analiza pokaže tudi prisotnost rdečih krvnih celic.

Vzroki

Večino okužb mehurja povzroča bakterija E. coli; poznamo pa več vrst dejavnikov tveganja za nastanek vnetja. To so nosečnost, menopavza, spolni odnos, mehanske poškodbe ali draženje sečil in nepravilnosti v strukturi sečil, kar preprečuje normalen iztok urina.

Dieta in drugi ukrepi za zdrav mehur

Najpomembnejše priporočilo za preprečevanje in lajšanje vnetja mehurja je pitje povečanih količin tekočine. Pijte veliko vode, zeliščnih čajev ter svežih sadnih in zelenjavnih sokov, ki jih zmešajte z enako količino vode kot je sadnega oziroma zelenjavnega deleža. Če imate vnetje mehurja morate spiti minimalno 2 litra tekočine na dan. Od tega naj 1 liter predstavlja zeliščne čaje, sadne ali zelenjavne sokove; 1 liter pa naj predstavlja voda. Obenem se je potrebno izogibati pripravljenim brezalkoholnim pijačam, zgoščenim sadnim sokovom, kavi in alkoholu. Urina nikoli ne zadržujte. Vodo odvajajte na 2 do 3 ure. Iz prehrane izključite sladkor in prečiščen škrob ter zmanjšajte uživanje rastlinskih maščob, čebule, fižola in čokolade.

Ženske z občutljivim mehurjem mnogokrat dobijo vnetje zaradi spolnega odnosa. To lahko preprečite oziroma vsaj omilite, če pred in po spolnim odnosom urinirate. Če so težave res hude, je priporočljivo po spolnem odnosu poleg uriniranja še sprati genitalije z mlačno vodo. Nekatere dražijo tudi kondomi iz lateksa. V tem primeru poiščite drugo ustrezno metodo zaščite. Naj vam pri svetovanju o tem kaj je za vas primerno pomaga zdravnik. V času cistitisa se izogibajte spolnim odnosom. Ti namreč poslabšujejo bolezen in predstavljajo nevarnost, da zboli tudi naš partner.

Če imate občutljiva sečila oziroma mehur, je izjemnega pomena, da se izogibate raznim dražilom. Pri umivanju genitalij ne uporabljajte olj, higienskih pršil ali pudrov. Izogibajte se kakršnih koli kemikalij in penečih kopeli. Raje se prhajte. V času menstruacije pogosto menjajte tampone, saj so ti gojišče bakterij. Če imate hujše težave, je smiselno, da namesto tamponov uporabljate ščitnike perila. Tamponi namreč pritiskajo na sečni kanal in tako spodbujajo infekcijo. Nosite bombažno perilo in se izogibajte sintetičnim materialom. Sintetika zavira normalno kroženje zraka in spodbuja rast bakterij. Ko plavate se hitro preoblecite iz mokrih v suhe kopalke ter se obrišite in osušite. Bakterije uspevajo v toplem in vlažnem okolju, zato se potrudite, da bo vaše telo čim manj prijazno okolje zanje.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo za krepitev sečil in zdravijo vnetje mehurja:

Pri vnetju mehurja vam bo zdravnik predpisal antibiotike, ki so pri zdravljenju okužbe zelo učinkoviti. Ker pa imajo antibiotiki stranske učinke, je ob manj hudih vnetjih priporočljiva uporaba naravnih dodatkov, ki so lahko prav tako učinkoviti. Poleg zdravljenja same okužbe tudi krepijo sečila in tako delujejo preventivno.

Vitamini in minerali

Cink

Cink je priporočljiv, ker krepi imunski sistem, ki se nato lažje spopada z okužbo.

 

Vitamin C

Vitamin C naredi urin bolj kisel in na ta način pomaga odpraviti bakterije. Iz tega razloga je učinkovit vedno, ko imamo vnetje mehurja. Pazljivi pri jemanju vitamina C moramo biti le, če jemljemo antibiotike za vnetje mehurja, saj bi dodatki vitamina C lahko vplivali na njihovo učinkovitost.

Drugo

Acidofilus

Kadar jemljete antibiotike, vam grozi nevarnost glivičnega vnetja. Acidofilus je probiotična kultura, ki telesu pomaga vzdrževati normalno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami. Na ta način zavira infekcije in izbruh glivične okužbe. Acidofilus dodajajte, če vnetje mehurja zdravite z antibiotikom. Na ta način boste uravnovesili črevesno floro, ki je bistvenega pomena za naše zdravje.

Zelišča

Brusnice

Brusnični sok naj bi skrajšal trajanje vnetja mehurja. Brusnice so namreč učinkovito sredstvo proti infekcijam. Če pijete brusnični sok, ko imate vnetje mehurja, vam bo to zmanjšalo število bakterij in belih krvničk v urinu. To pomeni, da se vnetje umirja. Najverjetneje je zdravilno moč brusnic mogoče pojasniti tako, da neka snov v brusnicah preprečuje bakterijam, da bi se oprijele stene mehurja. Urin bakterije zato odplavi iz mehurja in to lajša ter zdravi vnetje. Brusnice poleg tega vsebujejo tudi snovi, ki so naravni antibiotiki in zavirajo patogene bakterije. Ob cistitisu pijte čisti brusnični sok, ki ga lahko zmešate z vodo, če vam je prekisel. Pozorni morate biti, da kupite sok, ki ne vsebuje sladkorja. Še bolj priporočljivo je jemati kapsule, ki vsebujejo ekstrakt brusnic. So učinkovitejše, poleg tega pa z njimi ne zaužijemo sladkorja.

Cimet

Cimet je naravni antiseptik. Potresite ga po svojih obrokih, paše posebno na sadje in žitne kaše.

 

Česen

Česen uničuje bakterije in viruse. Še posebno je učinkovit proti mikroorganizmom, ki povzročajo glivična vnetja. Pri vnetju mehurja zavira bakterije, ki povzročajo okužbe; hkrati pa pomaga vzdrževati normalno ravnovesje v črevesni flori in preprečuje izbruh glivičnega vnetja, če vnetje mehurja zdravimo z antibiotikom.

Češmin

To je sadež, ki vsebuje snov, imenovano barberin. Barberin je naravni antibiotik. Češmin zaviralno učinkuje na infekcije in premaguje bakterijo E. coli, ki je glavna povzročiteljica okužbe urinarnega trakta.

Lucerna

Listi te rastline so bogati z minerali in drugimi hranili. Pri vnetju mehurja pomaga, ker je izvrsten diuretik – spodbuja odvajanje urina in na ta način odplavlja škodljive bakterije.

 

Uvae ursi (medvedika)

Uvae ursi ali medvedika je rastlina, s katero so okužbe sečil zdravili že Kitajci in ameriški Indijanci. Vsebuje snov arbutin, ki se v urinu spremeni v hidrokinon, ki je antiseptik. Uvae ursi je tudi naravni diuretik in izpira ledvice. Čaj medvedike je izjemno učinkovit pri zdravljenju vnetja mehurja. Če čaj pijete redno, morate nadomeščati kalij, ki se izgublja z odvajanjem tekočin. Uporabo zdravilnih čajev se sicer nikoli ne priporoča več kot 3 tedne zapored.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Brusnice: vsak dan spijte kozarec soka brez sladkorja ali jemljite kapsule. Če se odločite za kapsule vzemite 400mg po 3krat / dan

Cink: 30 mg / dan

Česen: 2 kapsuli s pripravkom surovega česna

Češmin: 1 – 3 kapsule / dan

Vitamin C: 1500 – 3000 mg / dan

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

FIBROMIALGIJA

Fibromialgija je kronični mišično – skeletni sindrom, ki ga zaznamuje kronična bolečina, posebne občutljive točke na telesu in večna utrujenost. Fibromialgija prizadene približno 2 – 4% prebivalstva, pri tem so ženske prizadete dvakrat pogosteje kot moški. Med bolniki s fibromialgijo je 90% žensk med dvajsetim in petinpetdesetim letom starosti. Fibromialgija je podobna sindromu kronične utrujenosti in jo je mogoče zamenjati za marsikatero drugo bolezen (na primer artritis, opešano ščitnico ipd.). Diagnoza je zato mnogokrat zapletena.

Znaki in Simptomi

Bolezen je kronična motnja za katero so značilne (mišične) bolečine; togost; zbadanje; izčrpanost; splošna jutranja otrdelost; spanec, ki ne odpočije ter boleče točke v mišicah, ki so ključne pri ugotavljanju bolezni. Te točke se pojavijo v natančno lokaliziranih področjih. Običajno gre za vrat, hrbtenico, ramena, gležnje, kolena, zgornji del prsnega koša, čeljust, zgornji in spodnji del hrbta, komolce, zapestja in boke. Za diagnozo fibromialgije je potrebno imeti simptome bolezni od treh do šest mesecev, pri tem je pomembno, da gre za bolečine na vsaj enajstih točkah na telesu od vseh osemnajstih, ki so tipične za to bolezen. Ostali simptomi bolezni so še kronični glavobol, motnje spanja, depresija, anksioznost oziroma tesnobnost, težave s spominom in zbranostjo, omrtvičenje ali mravljinčenje v okončinah, sindrom razdražljivega črevesja, bolečine v čeljustih, občutek vročičnosti in mrazenja ter boleče menstruacije. Bolezen niha – obdobjem izrazitega poslabšanja sledijo obdobja izboljšanja in obratno. Izraženost simptomov se spreminja glede na stopnjo aktivnosti bolnikov, glede na stres in glede na vremenske razmere. Simptome poslabša povečana aktivnost, stres in mrzlo, vlažno vreme ter tudi hormonske spremembe, nerazumevajoče okolje, neprilagojeno delovno mesto, telesne preobremenitve in pomanjkljiva telesna dejavnost. 

Vzroki

Izraz fibromialgija izhaja iz besed fibro (vlaknasto tkivo) in mialgija (bolečine v mišicah) ter pomeni obolenje revmatičnega izvora, ki prizadene mišice in povzroči njihovo napetost. Prizadete so prav vse mišice, od lasišča do stopal, kar vodi do številnih motenj. Glavni simptom je kronična bolečina. Običajno se pojavi na enem mestu (na primer v vratu ali ramenih), pozneje pa se razširi.

Vzroki bolezni zaenkrat še niso znani. Nekateri za bolezen krivijo hormonske dejavnike, nekateri infekcije in spet drugi menijo, da je za bolezen kriv stres, pomanjkljiva telesna dejavnost ali zmanjšana raven serotonina v možganih. Večina novejših raziskav je pokazala, da vzrok bolezni najverjetneje leži v centralnem živčnem sistemu. Živčni sistem naj bi bil ves čas čezmerno vzdražen in prizadeta oseba je zato preobčutljiva na različne dražljaje, ki zaradi prevelike vzdraženosti povzročajo kronične bolečine. Bolniki se zato preobčutljivo odzivajo na zvoke, toplotne dražljaje, svetlobo in vonje. Kronične bolečine nastajajo predvsem v mišicah, vendar pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Dokazano gre pri bolezni tudi za spremenjene ravni kemičnih snovi v osrednjem živčevju, spremenjene vrednosti serotonina in noradrenalina, kemičnih mediatorjev bolečine, za spremembe dopamina in spremembe v hormonskem ravnovesju.

Ker so vzroki fibromialgije še vedno nepojasnjeni, se pri zdravljenju osredotočamo na obvladovanje simptomov in ne na samo zdravljenje bolezni. Cilji zdravljenja so zvišati nivo serotonina, izboljšati kakovost spanja in zagotoviti dovoljšni vnos magnezija v telo. Vse to naj bi namreč pomagalo pri obvladovanju simptomov.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati bolezen

Za osebe, ki imajo fibromialgijo je eden izmed najpomembnejših ukrepov, da iz prehrane odstranijo rafiniran sladkor in hrano, na katero so alergične. Priporočljivo je povečati vnos magnezija. Dobre vire magnezija predstavljajo stročnice, tofu, semena, oreščki, polnozrnate žitarice in zelenolistna zelenjava. Potrebno se je zavedati, da meso, ribe, mleko in vsakdanje sadje ne vsebujejo veliko magnezija. V zahodnem svetu s prehrano običajno ne zaužijemo dovolj tega minerala, saj je naša hrana največkrat predelana, zauživamo preveč mesa in mlečnih izdelkov. Izogibati se je potrebno tudi kofeinu, kokakoli, kavi, čaju, čokoladi in brezalkoholnim pijačam. Vse to namreč vsebuje sestavine, ki še poslabšajo nespečnost in živčnost, kar je že tako ali tako simptomatika bolezni. 

Bistvenega pomena za obvladovanje fibromialgije je tudi telesna dejavnost. Bolniki si z njo krepijo kardiovaskularni sistem in izboljšajo mišični tonus. Telesne dejavnosti pa ne smejo voditi do prehudega napora in izčrpanosti. Priporočljiva je hoja, kolesarjenje in plavanje; vendar v skladu z zmožnostmi posameznika. V prvih tednih povečane telesne aktivnosti so bolečine lahko še hujše, vendar se s časom, ko se mišice okrepijo, unesejo.        

Izjemno pomemben ukrep za obvladovanje simptomov bolezni je še uravnavanje stresa. Znaki bolezni se namreč značilno poslabšajo v obdobjih duševnih kriz in tudi sama bolezen pogosto izbruhne po kakšnem posebno stresnem dogodku (ločitev, smrt, selitev, menjava delovnega mesta). Uravnavanje stresa ima ključno vlogo pri ohranjanju in obnavljanju zdravja. Poskusite z jogo, qi gongom, tai chijem ali akupresuro. Vse naštete tehnike so izjemno priporočljive in učinkovite pri spopadanju s stresom, hkrati pa niso pregrobe in ne povzročajo izčrpanosti.       

Fibromialgija je še precej nepoznana bolezen, zato odgovornost za svoje zdravje prevzemite sami. Zahtevajte preiskave, izključite druge bolezni in si poiščite dobre zdravnike ter druge bolnike, ki vam lahko pomagajo z nasveti. Pomembno je tudi, da prevzamete pozitiven pogled na življenje. Fibromialgija ni usodna in se običajno ne poslabšuje. Depresija in negativizem vodi le v začaran krog še večjih zdravstvenih težav –  doprinese k hujšim bolečinam, k hujši nespečnosti in še večji izčrpanosti.

Prehranski dodatki, priporočljivi pri spopadanju z boleznijo:

Zdravniki bolnikom s fibromialgijo skušajo pomagati z antidepresivi. Ti pomagajo pri vzpostavitvi boljšega spanja in pri blažitvi bolečine. Ker pa je bolezen kompleksna in ker imajo bolniki kljub zdravilom na recept še mnogo zdravstvenih težav, je priporočljivo, da si pri soočanju z boleznijo pomagajo še na druge načine, ki so na voljo. Čeprav je fibromialgijo težko zdraviti, si lahko pomagate s spodnjimi dodatki.

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij pomaga kuriti maščobo in na ta način pripomore k višji ravni energije. To je ključnega pomena pri fibromialgiji, za katero je značilna nenehna utrujenost. Osebe s fibromialgijo, ki uživajo dodatke magnezija začnejo učinkovitejše porabljati maščobo, zaradi česar so lažje kos fizičnim naporom. Magnezij prav tako znatno pomaga pri lajšanju bolečin na značilno občutljivih točkah.

Drugo

Antioksidanti (vitamin E in koencim Q10)

Antioksidanti zmanjšujejo vnetje in varujejo pred poškodbami prostih radikalov. Prosti radikali naj bi še poslabševali simptome fibromialgije, zato je uživanje antioksidantov izjemno priporočljivo. Bolniki naj uživajo predvsem vitamin E in koencim Q10. Slednji naj bi blažil tudi bolečine v sklepih.

Zelišča

Kapsaicin

Krema iz pekočih feferonov, ki vsebujejo kapsaicin pomaga pri blaženju bolečin artritisa, lajša pa tudi bolečine, ki so posledica fibromialgije. Bolniki, ki so si na boleče predele telesa nanašali kremo s kapsaicinom so po 4 tednih uporabe mazila poročali o zmanjšanih bolečinah v telesu in o večji oprijemalni moči v rokah.

Svetlinovo olje

Tudi svetlinovo olje se kot kapsaicin uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa ali vnetja mehkega tkiva v sklepih. Ker gre pri fibromialgiji za podobne bolečine, svetlinovo olje lajša tudi bolečine, ki so posledice fibromialgije.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Izvleček grozdnih pečk in zelenega čaja: 1 tableta, 3krat / dan; priporoča se zaradi antioksidativnih učinkov

Koencim Q10: 30 – 60 mg / dan

Magnezij: 150 – 250 mg 3krat / dan

Vitamin E: 400 – 800 IE / dan

Svetlinovo olje:               500 mg kapsula do 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

POVEČANA PROSTATA

Prostata je majhna moška spolna žleza v obliki kostanja. Leži med sramno kostjo in danko, neposredno pod sečnim mehurjem. Skozi prostato teče sečnica, čez katero se izločata seč in semenska tekočina. Prostata tvori izločke, ki so del semenske tekočine in izločke, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji. Med orgazmom prostata, skupaj s semenskimi mešički, s krčenjem svojih mišičnih vlaken potiska semensko tekočino v sečnico in zagotovi bistven del njenega volumna. Izločki prostate so izjemno pomembni za uspešno oploditev jajčeca.

Prostata v življenju posameznika lahko povzroča velike težave. Najpogostejša oblika bolezni prostate je povečana prostata ali benigna hiperplazija prostate (BHP). Povečana prostata ima za posledico predvsem povečan pritisk na sečnico in s tem motnje v odtekanju seča iz mehurja. BHP se navzven kaže kot oslabitev curka pri uriniranju, nočno uriniranje, pogostejše dnevno uriniranje, težaven začetek uriniranja, prekinjajoč curek uriniranja, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja in kapljanje seča po zaključku uriniranja.   

BHP je izjemno pogosta bolezen. Tekom življenja naj bi prizadela kar 50% moških. Pojavnost bolezni narašča s starostjo: v 30. letih naj bi imelo težave s povečano prostato od 5 – 10% moških, v starosti nad 85 let pa povečana prostata prizadene več kot 90% moških.

Ob rojstvu prostata tehta le nekaj gramov ter nato raste še celo življenje. Benigna hiperplazija prostate sama po sebi običajno ne pomeni večje nevarnosti in se običajno tudi ne razvije v raka prostate. Povzroča pa neprijetne simptome, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika.

Znaki in Simptomi

Glavni simptomi povečane prostate so povezani z praznjenjem mehurja. Uriniranje je pogostejše, potreba po uriniranju se prične pojavljati tudi večkrat na noč, uriniranje je omahljivo in nestalno, zmanjšana je tudi moč in hitrost curka seča. Bolezni prostate ne moremo diagnosticirati sami. Nujno potreben je pregled pri zdravniku, ki potrdi povečano prostato oziroma benigno hiperplazijo prostate. Podobni simptomi so namreč lahko tudi znaki raka prostate, zaradi česar je izjemno pomembno, da ugotovimo kaj je pravi vzrok zdravstvenih težav. Tudi če so simptomi bolezni zelo blagi, je zgodnje zdravljenje izjemno pomembno. V nasprotnem primeru povečana prostata lahko povsem zapre prehod urina, povzroča vnetje sečil, sečne kamne in celo okvaro ledvic. To je lahko tudi življenjsko nevarno, zato je primerno, da se bolezen zdravi od začetka.

Vzroki

Vzroke povečane prostate oziroma benigne hiperplazije prostate je mogoče iskati v hormonskih spremembah, ki pridejo s starostjo. Šlo naj bi predvsem za zmanjševanje moškega spolnega hormona, na pojav bolezenska stanja pa vplivajo tudi genetski dejavniki in življenjski stil.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati simptome bolezni

Prehrana se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik pri zdravju prostate. Jejte polnovredno, nepredelano hrano (polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo, sadje in oreščke). Vsak dan je priporočljiva ¼ skodelice surovih sončničnih ali bučnih semen ter veliko soje. Jejte paradižnik, špinačo, ohrovt, mango, brokoli in razno jagodičevje. Zmanjšajte vnos alkohola (posebno piva), kofeina, maščob, močnejših začimb in sladkorja. Ti ukrepi pomagajo obvladovati lažje oblike motenj BHP. Priporočljivi so tudi rastlinski izvlečki korenine kopriv, palmete in buče ter  razni prehranski dodatki. V izrazitejših oblikah se posledice bolezni zdravi z zdravili, ki jih dobimo na recept; v najhujših in nevarnejših primerih pa je potreben operativni poseg, pri katerem odstranijo odvečno tkivo in sprostijo pritisk na sečnico.

V vsakem primeru, ne glede na stopnjo težav, ki jih imate je pomembno, da pijete veliko vode. Na ta način izpirate bakterije, ki morda povzročajo infekcije sečil. Te namreč poslabšajo zdravje prostate. Raziskovalci menijo tudi, da je povečana prostata pogostejša pri moških, ki so predebeli. Če imate prekomerno težo shujšajte. Vaša prehrana naj vsebuje le malo maščob in veliko sadja, zelenjave, semenk in stročnic.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate:

V zadnjem času se je izkazalo, da so naravna zdravila skoraj enako učinkovita kot nekatera sintetična, ki jih ob bolezni predpisujejo zdravniki.

Vitamini in minerali

Cink in vitamin B₆

Cink je zelo priporočljiv mineral za zdravje prostate. V žlezi so zbrane velike koncentracije cinka, ki je pomemben tudi za vzdrževanje moškega reproduktivnega sistema. Cink je tudi znan spodbujevalec imunosti in preprečuje infekcije sečil, ki dražijo prostato. Vitamin B₆ je priporočljiv, ker izboljšuje vsrkanje cinka.

Zelišča

Bučno olje

Bučne semenke imajo diuretične lastnosti. Uporabljali so jih že Indijanci pri bolezenskih znakih povečane prostate. Lajšajo vse znake bolezni, poleg tega pa so odličen vir cinka, ki ga je veliko v prostati.

Jagode pritlikave palme

Ta rastlina je že dolgo poznana med Indijanci in neposredno vpliva na povečano prostato. Zmanjšuje vnetje in bolečino ter pomaga k učinkovitemu praznjenju mehurja. Dodatki tega zelišča skoraj za polovico zmanjšajo pogostost vstajanja ponoči zaradi uriniranja, povečujejo odvajanje urina in na ta način zmanjšujejo zastajanje seča v mehurja. Rastlina deluje protivnetno. Izvlečki so na voljo v kapsulah in so izjemno priporočljivi za vse moške, ki imajo težave zaradi povečane prostate.

Kopriva

Kopriva je znana kot zelišče, ki izboljšuje znake benigne hiperplazije prostate. Jemljite jo v obliki izvlečka korenine koprive.

 

Listi rastline buchu

To zelišče je v mnogih pripravkih za zdravljenje prostate. Deluje dezinfekcijsko, preprečuje infekcije in vnetja sečil. Je tudi rahel diuretik, kar pomeni, da spodbuja odvajanje urina in na ta način preprečuje zastajanje seča v mehurju.

Pygeum africanum

To je zimzeleno drevo, ki ima zdravilno lubje. Vsebuje naravne protivnetne snovi, ki zavirajo nastajanje prostoglandinov. To so hormonom podobne snovi, udeležene pri vnetnih procesih.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 15 – 50 mg / dan

Ekstrakt lubja pygeuma africanum: 50 mg / dan

Izvleček jagod pritlikave palme: 150 mg / dan

Izvleček Koprivine korenine: 300 – 600 mg / dan

Vitamin B₆: 50 mg / dan

Vitamin C: 2 kapsuli / dan – priporočljiv je zaradi antioksidativno zaščito

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

VARIKOZNE VENE (KRČNE ŽILE)

Varikozne vene ali krčne žile so modrikaste, nabrekle, vijugaste ali zasukane vene na nogah. Vene v našem telesu so precej šibke. Napake ali poškodbe v steni venske žile vodijo do razširitve vene in poškodujejo žilne zaklopke. Zaklopke se ritmično odpirajo in zapirajo in tako pomagajo pri potiskanju venozne krvi do srca. Na ta način zaklopke ven preprečijo, da kri zaradi sile težnosti ne steče nazaj v noge. Ko so žilne stene in zaklopke poškodovane in ko pride do popuščanja žilnih sten in zaklopk, nastanejo krčne žile. V notranjosti ven se na venske stene veča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, zato kri zastaja v venah na nogah.

Poznamo več vrst krčnih žil. Krčne žile, ki se nahajajo v koži so na pogled podobne pajkovi mreži in jih zato imenujemo pajkaste vene. Vene, ki se nahajajo globlje, med mišicami nog, pa so lahko vidne kot temni trakovi pod kožo in kot izbokline. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog. Težave s krčnimi žilami so bolj značilne za ženske. Pri ženskah se krčne žile namreč pojavijo štirikrat pogosteje kot pri moških.

Krčne žile obvladujemo z zdravim življenjskim slogom: s pravilno prehrano, prehranskimi dodatki in z gibanjem. Pri resnejših primerih krčnih žil si pomagamo s kompresijskimi nogavicami, v najhujših primerih pa je neizogibna operacija, kjer se krčne žile odstrani.

Znaki in Simptomi

Krčne žile lahko ne povzročajo nobenih težav ali pa jih čutimo kot boleče nelagodje v nogah, občutek teže v nogah, hujše bolečine in utrujenost. Pri krčnih žilah se lahko pojavi edem (zastajanje vode), opazno razbarvanje žil in tudi čir na koži. Čir je najhujša oblika krčnih žil.

Vzroki

Krčne žile so posledica slabih venskih sten ali napake pri zaklopkah. Vene se razširijo in postanejo manj učinkovite, zaradi česar tekočina iz ven prodira v tkiva okoli gležnjev in stopal. K nastanku krčnih žil lahko pripomore nosečnost; genetska nagnjenost h krčnim žilam (žilne stene in zaklopke so šibkejše že od rojstva); večji pritisk na vene zaradi napenjanja pri iztrebljanju (napenjanje poveča pritisk v trebušni votlini in na ta način ovira pretok krvi iz nog navzgor); daljše časovno obdobje, ko stojimo ali sedimo; dvigovanje težjih bremen; določeno hormonsko stanje ali poškodbe ven in venskih zaklopk, ki so nastale zaradi vnetja. K nastanku krčnih žil pripomore telesna nedejavnost in starost. Pri starejših osebah so namreč krčne žile pogosta težava.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo pri težavah s krčnimi žilami

Največ kar lahko naredimo za preprečitev nastanka krčnih žil je prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin. To je pomembno tudi, če že imamo nastale krčne žile. Prehrana, ki vsebuje veliko zelenjave, sadja, stročnic in žitaric pomaga in pospešuje peristaltiko. Vlaknine vsrkajo vodo in oblikujejo želatinasto zmes, ki povzroči, da je blato mehko, večje in debelejše oblike. Tako ga lažje izločimo. V nasprotju se osebe, ki jedo hrano z malo vlakninami med izločanjem blata bolj napenjajo, saj je njihovo blato trše in manjše in ga je težje izločiti. To napenjanje poveča pritisk v predelu trebuha, kar prepreči, da bi kri tekla nazaj, iz nog navzgor. Povečan pritisk na žilne stene in zaklopke sčasoma znatno ošibi venske stene in to pripelje do nastanka krčnih žil.

Za preprečevanje in zdravljenje krčnih žil je priporočljivo jesti hrano, ki je bogata s flavonoidi. To so glogove jagode, češnje, borovnice in robide. Flavonoidi v teh jagodah izboljšujejo podporno strukturo ven in celoten žilni sistem. Različni izvlečki teh jagod so velikokrat uporabljeni kot zdravilo za krčne žile. Najbolj priljubljeni in verjetno tudi najbolj učinkoviti so izvlečki grozdnih pečk in borovega lubja. Pomembno se je zavedati, da manjše, pajkaste vene, ki se nahajajo bolj na površju kože lahko popolnoma izginejo, medtem ko se to pri bolj globokih in resnejših krčnih žilah ne bo zgodilo. V teh primerih je priporočljivo, da pričnemo nositi elastične kompresijske nogavice. Kompresijske nogavice stisnejo nogo toliko, da kri ne zastaja kot bi sicer. To zmanjša pritisk na venske stene in zaklopke in posledično blaži simptome krčnih žil. Za osebe, ki so nagnjene k nastanku krčnih žil ali že imajo krčne žile je priporočljiva telovadba. Hoja, tek in kolesarjenje so še posebno priporočljive telesne aktivnosti pri krčnih žilah. Pri teh vrstah športa krčenje mišic nog namreč potisne stoječo kri nazaj v cirkulacijo. Prav tako je pri osebah, ki trpijo za krčnimi žilami pomembno, da se izogibajo daljšemu stanju ali sedenju. Če je daljše stanje neizogibno, je priporočljivo, da se vmes malo sprehodite. Enako velja pri sedenju – vsakih 20 ali 30 minut vstanite in si s hojo pretegnite noge. Med samim sedenjem ne imejte prekrižanih nog, saj to še povečuje pritisk na venske stene in zaklopke.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri spopadanju s krčnimi žilami:

Vitamini in minerali

Cink

Cink pomaga pri ohranjanju zdravih ven in je zato zelo priporočljiv za osebe, ki so nagnjene k nastajanju krčnih žil.

 

Rutin

Rutin je bioflavonoid. Bioflavonoidi izboljšujejo kapilare in drobne žile, krepijo vene in preprečujejo varikozo.

  

Vitamin C

Vitamin C pomaga ohranjati vene zdrave. Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in pomaga pri cirkulaciji krvi.

 

Vitamin E

Vitamin E pripomore k izboljšanju krvnega pretoka v nogah in rokah.

 

Drugi dodatki

Bromelain

Bromelain pomaga pri razgrajevanju fibrina – proteina, ki nastaja pri krvnih strdkih.

 

Psilium

Psilium ali indijski trpotec je izjemna vlaknina, ki čisti črevesne stene ter pripomore k lažjemu iztrebljanju. Na ta način zmanjšuje pritisk, ki nastane med odvajanjem blata in na dolgi rok preprečuje pojav krčnih žil, ki bi nastale zaradi naprezanja pri iztrebljanju.

Zelišča

Ginko biloba

To zelišče izboljšuje krvni obtok in tako preprečuje nastajanje krčnih žil.

 

Božje drevce

Božje drevce je priljubljeno zdravilo za krčne žile. Če ekstrakt božjega drevca jemljete v kapsulah ali tabletah, lajša težave, ki jih povzročajo krčne žile.

 

Gotu kola

Naravni zdravilci s tem zeliščem že stoletja zdravijo vnetja in otekline, ki nastanejo zaradi krčnih žil.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 15 – 30 mg / dan

Bromelain: 500 – 750 mg 2krat ali 3krat / dan

Ginko biloba: 60 mg 3krat / dan

Božje drevce: 470 mg do 3krat / dan  

Gotu kola: 500 mg do 3krat / dan

Psilium: 7 gramov 3krat / dan    

Rutin: 500 mg po 2krat / dan                  

Vitamin C: 1500 mg / dan

Vitamin E: 400 IE po 3krat / dan

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

HEMOROIDI

Hemeroidi ali zlata žila so žilni vozlički v steni danke in zadnjika. Gre za razširitve varikoznih ven, podobno kot v primeru krčnih žil. So pogosta težava v času staranja in ob telesni nedejavnosti. V hujših primerih se mora hemoroide zdraviti kirurško, večinoma pa se da bolezenske znake zavirati z ustrezno prehrano, življenjskim stilom in prehranskimi dodatki. Hemoroidi so zelo pogosti. Kar štirje od petih evropejcev oziroma evropejk se bo v življenju srečalo z hemoroidi.

Znaki in Simptomi

Simptomi hemoroidov so zelo neprijetni in vključujejo srbenje danke in zadnjika, pekoče občutke, bolečine, vnetje, draženje, zatekanje, krvavenje in mezenje. Oseba, ki ima hemoroide lahko opazi tudi svetlo rdečo kri v blatu, na toaletnem papirju in v toaletni školjki.

Vzroki

Vzroki za nastanek hemoroidov so podobni kot pri pojavu krčnih žil. So posledica slabih venskih sten ali napake pri zaklopkah, ki preprečujejo, da bi kri tekla nazaj. Vene se razširijo in postanejo manj učinkovite, zaradi česar tekočina iz ven prodira v okoliška tkiva.

Venski sistem, ki oskrbuje danko nima zaklopk, kar povzroči povečan naval krvi v rektalnem področju. To vodi v oblikovanje hemoroidov. Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek hemoroidov so pritisk v trebušnem predelu, ki je posledica napenjanja in iztrebljanja; zaprtje; nosečnost; kašljanje; kihanje; bruhanje; telesni napor ali ciroza jeter. Tveganje na nastanek hemoroidov povzroča tudi povečan pritisk med odvajanjem blata, ki je posledica prehrane s premalo vlakninami, driske ali predolgega stanja ter sedenja. K nastanku hemoroidov lahko pripomore tudi genetika, bolj podvržene k tej bolezni pa so ženske. To nakazuje, da lahko na razvoj bolezni vplivajo tudi hormoni.

Dieta

K nastanku hemoroidov bistveno pripomore prehrana z malo vlakninami in veliko procesirane hrane. Osebe, ki zauživajo hrano, ki vsebuje malo vlaknin se med iztrebljanjem blata običajno bolj napenjajo, saj je njihovo blato trše in manjše in ga je težje izločiti. Takšno napenjanje povzroči povečan pritisk v trebušnem predelu kar ovira pretok venske krvi, povečuje zastoje navalov krvi v medeničnem področju in znatno ošibi vene. To vodi v nastanek hemoroidov.    

Najboljša preventiva za hemoroide je prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin. Zelenjava, sadje in stročnice pospešujejo peristaltiko oziroma normalen ritem krčenja črevesja pri prebavljanju, ki ostanke hrane nato potisne do danke, da jih izločimo. Poleg tega vlaknine vsrkajo vodo in oblikujejo želatinasto snov, ki ohranja iztrebke mehke, debele in velike. Tako obliko blata je lažje izločiti, zato napenjanje med iztrebljanjem blata ni potrebno. Preventivna prehrana za osebe s hemoroidi bi morala prav tako vsebovati velike količine hrane, ki je bogata s flavonoidi, saj ti krepijo vene. Veliko flavonoidov vsebuje črni ribez, citrusi, češnje in borovnice. To sadje jejte v obilici. Nekatere vrste hrane so za hemoroide zelo dražeče. To so predvsem pekoče in začinjene jedi (na primer čili, poper), ki se jih moramo izogibati. Če imamo hemoroide se moramo vsak dan veliko gibati, saj telesne dejavnosti krepijo vene. Zelo koristna je lahko telovadba za danko. Stiskajte in sproščajte mišice zadnjika od 20 do 30 – krat na dan.    Poleg prehrane, ki predstavlja preventivo pred nastankom hemoroidov in je tudi del zdravljenja, ter telovadbe si že nastale hemoroide lahko lajšamo s toplo sedečo kopeljo. Predel medenice potopimo v prijetno toplo vodo. Priporočljiva temperatura je od 37 do 40⁰ C. To pomiri srbečico, draženje in bolečino. V lekarni obstajajo izvlečki iz hrastovega lubja, nepozebe in kamilice. Ta zelišča so zelo primerna za sedečo kopel. Poskušate lahko tudi z aromatično sedečo kopeljo. V mlačno sedečo kopel dodajte približno pet do deset kapljic olja čajevca, zmešanega z nekaj smetane. Kopajte se največ 15 minut in pri tem pazite, da si ne prehladite mehurja.

 Pri bolezni lahko pomagajo tudi hladni polivi po danki po vsakem odvajanju blata. Zavirajo srbež in zapirajo majhne in poškodovane žile. Hladne polivke izvajajte z glavo prhe in mehkim vodnim curkom, ne smete pa uporabljati umivalne krpe.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo lajšati hemoroide:

Vitamini in minerali

Kalcij

Kalcij uravnava pravilno strjevanje krvi in preprečuje raka na danki. Kot preventivo se ga priporoča tudi pri hemoroidih. Zaradi boljšega vsrkavanja ga jemljite skupaj z magnezijem.

 

Rutin

Rutin je bioflavonoid. Bioflavonoidi dajo značilno barvo agrumom in zelenjavi. Pomembni so, ker krepijo vene in izboljšujejo kapilare in drobne žile.

 

Vitamin C

Vitamin C pomaga pri celjenju ter uravnavanju strjevanja krvi, kar je pomembno pri pojavu hemoroidov.

 

Vitamin E

Tudi vitamin E pomaga pri celjenju in uravnavanju strjevanja krvi.

 

Zelišča

Božje drevce

To zelišče je priljubljeno zdravilo za hemoroide. Raztopino iz božjega drevca nanašajte neposredno na vnete hemoroide. Ekstrakt božjega drevca lahko jemljemo tudi v obliki kapsul.

 

Psilium

Psilium ali indijski trpotec čisti črevesne stene ter zmanjšuje pritisk v zadnjiku.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Božje drevce: 470 mg tableta do 3krat / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Magnezij: 750 mg / dan

Psilium: 7 gramov 3krat / dan

Rutin: 500 mg kapsula 2krat / dan

Vitamin C: 3000 – 5000 mg / dan

Vitamin E: 600 IU / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

PREDMENSTRUALNI SINDROM (PMS)

Predmenstrualni sindrom (PMS) je periodično stanje žensk v rodni dobi, ki zajema neprijetne simptome 7 do 14 dni pred menstruacijo. Približno 50% žensk z menstruacijo v tem obdobju pesti več neprijetnih simptomov. Ti so lahko rahli, da jih komaj zaznamo ali izjemno hudi. Olajšati se jih da s prehrano, z vitaminskimi in mineralnimi dodatki in s hormonsko terapijo.

Znaki in Simptomi

Tipični simptomi predmenstrualnega sindroma zajemajo znižano raven energije, napetost, razdražljivost, depresivne občutke, glavobol, nespečnost, spremenjeno željo po spolnosti, bolečine v prsih, bolečine v križu, napihnjenost in edem (oteklina zaradi kopičenja tekočine) na prstih ter gležnjih. Zelo izrazit in hud predmenstrualni sindrom, ki vključuje močno depresivno razpoloženje, hudo razdražljivost in velika nihanja v razpoloženju, se imenuje predmenstrualna disforična motnja.

Vzroki

Čeprav so simptomi predmenstrualnega sindroma zelo raznoliki imajo skupen vzrok. Povzročajo jih določeni hormonski vzorci, ki se pri ženskah brez predmenstrualnega sindroma ne pojavljajo. Glavni razlog za težave je, da se nivo estrogena močno zviša, nivo progesterona pa močno upade. Razmerje med hormonoma se na ta način poruši in vodi v različne simptome. To se običajno zgodi približno 5 do 10 dni pred menstruacijo. Poleg te hormonske nepravilnosti je pri ženskah s predmenstrualnim sindromom pogost tudi hipotiroidizem  (ščitnica ne proizvaja dovolj tiroidnega hormona) in povišan prolaktin (beljakovina, ki pri človeku omogoči izločanje mleka).

Dieta in ukrepi, ki pripomorejo k izboljšanju počutja v času pred menstruacijo

Glavni prehranski nasvet za obvladovanje predmenstrualnega sindroma je zmanjšanje uživanja živalskih beljakovin in povečano uživanje hrane, ki je bogata z vlakninami. Priporočljivo je sadje, zelenjava, žitarice in stročnice. V študijah se je izkazalo, da vegetarijanke z blatom izločijo kar dva do trikrat več estrogena kot ženske, ki zauživajo meso. Posledično imajo vegetarijanke za 50% nižjo vrednost estrogena v krvi kot ženske, ki zauživajo meso. Nižja vrednost estrogena v krvi pomeni, da se ženske ne soočajo s predmenstrualnim sindromom ali pa je ta zelo mil. Vzrok za takšne razlike med vegetarijankam in ostalimi ženskami je verjetno manjši vnos maščob in večji vnos hrane, ki je bogata z vlakninami.

Ženske, ki trpijo za predmenstrualnim sindromom se morajo odpovedati kofeinu. To je še posebno pomembno, če glavni simptomi predmenstrualnega sindroma zajemajo anksioznost oziroma zaskrbljenost, depresijo, občutljivost prsi ali fibrocistično bolezen prsi (benigne spremembe v prsih). Kofein se je izkazal kot velik dejavnik, ki pripomore k predmenstrualnem sindromu in njegovi izraženosti. Učinek kofeina je povezan predvsem s psihološkimi predmenstrualnimi simptomi kot so anksioznost oziroma tesnoba, razdražljivost, nespečnost in depresija.

Pretirana uporaba soli, še posebno ob hkratni zmanjšanosti kalija v prehrani močno obremeni ledvice in zmanjša njihovo zmožnost po vzdrževanju ustrezne prostornine tekočine. Ljudje, ki so občutljivi na vsebnost soli imajo zato lahko visok krvni tlak ali pa jim v telesu zastaja voda. Slednje je še posebno pogosto pri ženskah s predmenstrualnim sindromom, zato se je soli smiselno izogibati. Če med predmenstrualnim sindromom opazite zastajanje vode v telesu, je odpoved soli v drugem delu menstrualnega ciklusa obvezna.

Poleg omejevanja soli in kofeina se je potrebno odpovedati tudi alkoholu in sladkorju, saj vse našteto zadržuje odvajanje tekočin. Priporočljivo je spiti 6 – 8 kozarcev vode na dan, ker to pomaga odvajati odvečno tekočino iz telesa. Jejte veliko naravnih diuretikov – lubenice, beluše in peteršilj. V prehrani povečajte uživanje antioksidantov (jedi, ki so bogate z vitaminoma C, E in s selenom).

Za predmenstrualni sindrom je značilno nihanje sladkorja in občasne motnje v uravnavanju inzulina. To običajno pripelje do pretiranega uživanja sladkarij. Da bi to preprečili jejte manjše in pogostejše obroke. Tako boste bolje uravnavali nivo sladkorja v krvi.

Nikotin je spodbujevalec možganov. Deluje podobno kot kofein. Spodbujanje možganov povečuje simptome predmenstrualnega sindroma. Pri obvladovanju predmenstrualnega sindroma pomaga opustitev kajenja in omejitev uživanja kave, pravih čajev ter kokakole. To omili  več simptomov, ki nas lahko spremljajo pred menstruacijo, posebno pomembno pa je v primeru, če imamo v tem obdobju težave z nespečnostjo.                                                   

Na uravnavanje hormonov vplivajo telesni in psihološki dejavniki, zato ni dovolj, če se naučimo bolj zdravo jesti. Pomembno je tudi to, kako znamo uravnavati stres in čustvene težave. Poleg vseh naštetih ukrepov vam zato lahko pomaga telesna dejavnost. Gibanje lajša stres, dviguje razpoloženje in izboljšuje zbranost. Poskusite z jogo, qi gongom, tai chijem ali hitro hojo.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo obvladati predmenstrualni sindrom:

Vitamini in minerali

Cink

Pomanjkanje cinka lahko povzroči zmanjšano izločanje progesterona, endorfinov in drugih naravnih opiatov. Vse to lahko poslabšuje znake predmenstrualnega sindroma. Dodajanje cinka je zato zelo priporočljivo za vse ženske s predmenstrualnim sindromom, še posebno, če imajo v telesu prenizko vrednost tega minerala.

Kalcij

Kalcij pomaga pri blažitvi več simptomov predmenstrualnega sindroma. Učinkovit je predvsem pri preprečevanju nihanja razpoloženja, zastajanja vode, želji po hrani in bolečini.

 

Magnezij

Zelo verjeten razlog za predmenstrualni sindrom je pomanjkanje magnezija. V kombinaciji s pomanjkanjem cinka, linoleinske kisline in vitaminov B povzroča hude simptome predmenstrualnega sindroma. V eni izmed raziskav se je izkazalo, da ženskam s hudimi predmenstrualnimi težavami pomagajo multivitaminski in mineralni dodatki z visokimi odmerki magnezija in vitamina B₆. Predmenstrualne težave so se ob tem ukrepu znižale za kar 70%.

Vitamin A

Veliki odmerki vitamina A v drugi polovici menstrualnega ciklusa lajšajo simptome. Ker je vitamin A hitro lahko toksičen, je bolj priporočljiv beta – karoten, ki se v vitamin A spreminja v skladu s potrebami. Veliko beta – karotena najdemo v marelicah, sladkem krompirju, brokoliju, dinjah, bučkah, korenju, mangu, v breskvah in v špinači. Beta – karoten je poleg tega na voljo tudi kot samostojni dodatek ali kot eden izmed sestavin antioksidantnih pripravkov.

Vitamin E

Dodatki z vitaminom E dokazano zmanjšujejo simptome napetosti, glavobol, utrujenost, potrtost in nespečnost zaradi predmenstrualnega sindroma.

 

Vitamin B₆

Ta vitamin je naravni diuretik in lajša napetost in tudi druge simptome predmenstrualnega sindroma. V kombinaciji z drugimi vitamini tudi odlično lajša stres.

 

Zelišča

Divji jam

Divji jam je gomolj, ki vsebuje naravni progesteron, kar lajša simptome predmenstrualnega sindroma. Obnavlja ravnovesje med progesteronom in estrogenom. Na voljo je kot mazilo, v obliki naravne progesteronske kreme. Na kožo jo nanašajte na notranji strani rok, nog, na obraz in vrat ter na prsi in trebuh. Progesteron se uporablja le od 12. do 26. dne menstrualnega ciklusa; ne smejo pa ga uporabljati ženske, ki jemljejo sintetični estrogen ali progesteron.

Dong quai

Dong quai imenujejo tudi darilo narave ženskam. Je znamenito kitajsko zelišče, ki ga uporabljajo za lajšanje vrste ženskih težav. Zdravi ženske reproduktivne organe in uravnava menstrualni ciklus. Uravnava hormonska neravnovesja, ki povzročajo simptome predmenstrualnega sindroma. To zelišče je tudi bogato z vitamini in minerali (A, B₁₂ in E), ki pripomorejo k dobrem počutju.

Ginko biloba

Izvleček ginko biloba se je izkazal kot zelo učinkovit pri lajšanju mnogih simptomov predmenstrualnega sindroma. Predvsem naj bi pomagal pri napenjanju in občutljivih prsih. Priporočljivo ga je jemati od 16. dne enega menstrualnega ciklusa do 5. dne naslednjega. 

Navadna konopljika

Ta rastlina je znana po tem, da uravnava hormone in na ta način zdravi predmenstrualne simptome. Pri študijah se je izkazalo, da zvišuje nastajanje progesterona in tako uravnava hormonsko neravnovesje pred menstruacijo.

Regrat

Regratovi listi vsebujejo veliko kalija, poleg tega je kalij tudi diuretik – obnavlja pravilno tekočinsko ravnovesje v telesu. To je še posebno pomembno za ženske, ki jim pred menstruacijo v telesu zastaja voda. Priporočljivo je pitje čaja iz regratovih korenin.

Sladič

Najučinkovitejša snov v korenini sladiča je glicirizin ali glicirizinska kislina. Ta uravnava koncentracije estrogena in tako pomaga pri uravnavanju predmenstrualnih težav. Sladič dajejo v mnoge čaje ali zeliščne pripravke za ženske. Potrebno pa je vedeti, da lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka. Ženske z visokim ali mejnim krvnem tlakom naj se ga zato izogibajo.

Svetlin

Svetlin je zelišče, ki so ga že pred stoletji uporabljali Indijanci. Olje te rastline ima veliko gama linolenske kisline. To je bistvena polinenasičena maščobna kislina, ki se spreminja v prostoglandin, hormon, ki sodeluje pri mnogih pomembnih procesih v telesu. Pri raziskavah so ugotovili, da je svetlin učinkovit za lajšanje simptomov predmenstrualnega sindroma; posebno pomaga pri razdražljivosti, glavobolu, občutljivih prsih in napenjanju.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Antioksidantski pripravek z vitaminom E in beta – karotenom: 2 kapsuli / dan

Cink: 15 mg  kapsula / dan

Divji jam (progesteronska krema): kremo nanašamo od 12. – 26. dne menstrualnega ciklusa

Ginko biloba: 60 mg tableta do 3krat / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Magnezij: 500 mg / dan

Navadna konopljika: ena kapsula 3krat / dan, deset dni pred menstruacijo

Svetlinovo olje: 500 mg kapsula do 3krat / dan, sedem do deset dni pred menstruacijo

Vitamin B₆: 50 – 100 mg / dan, deset dni pred menstruacijo.

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic ▪ Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

OSTEOPOROZA

Dobesedni prevod besede osteoporoza pomeni ‘porozne kosti’. Osteoporoza je degenerativna bolezen kosti, za katero je značilno izgubljanje kostne mase in slabljenje kosti. Zaradi tega so kosti nato bolj občutljive za zlome. Večina ljudi je zmotnega prepričanja, da je osteoporoza posledica pomanjkanja kalcija in drugih mineralov v kosteh, vendar gre pravzaprav tako za mineralno (neorgansko) pomanjkanje, kot tudi za nemineralno pomanjkanje (pomanjkanje organskih rudninskih primesi, ki so sestavljene predvsem iz beljakovin). Kosti so dinamično in živo tkivo, ki se lahko poškoduje ali zlomi in ponovno zaceli ter izgradi. Od otroštva in vso odraslo dobo se kosti obnavljajo. Osteoporoza se pojavi, ko je več zlomov in poškodb kot formiranja in ponovne izgradnje kosti.

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, pogostejša pri ženskah. Zaradi te bolezni prihaja do deformacije hrbtenice in zlomov kosti pri tretjini žensk nad 50. letom starosti.

Znaki in Simptomi

Osteoporoza običajno poteka povsem brez simptomov, dokler se nenadno ne pojavi huda bolečina v hrbtu, ki je posledica stiskanja vretenc ali kakšen (hujši) zlom kosti. Osteoporoza se lahko kaže tudi v zgrbljenosti, človek se zmanjša in izgubi svojo prejšnjo višino. Osteoporozo se najbolje diagnosticira z merjenjem mineralne gostote kosti, saj je pomanjkanje kostne gostote najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek osteoporoznega zloma. DXA je dvoenergijska rentgenska absorbimetrija, ki predstavlja zlati standard v diagnostiki osteoporoze. Ta metoda je varna, neinvazivna, hitra in natančna.

Vzroki

Normalni metabolizem kosti je odvisen od več medsebojno prepletenih dejavnikov. Najpomembnejši so prehrana, življenjski slog in hormonsko stanje. Velik poudarek na vzrokih osteoporoze predstavlja prehrana. Bolezen naj bi povzročil premajhen vnos kalcija v kombinaciji s prevelikim vnosom fosforja; visoko beljakovinska dieta; pretiran vnos soli in pomanjkanje hranil. Osteoporoza je najpogostejša pri azijskih in belih ženskah, pri katerih se je že zaključila menopavza. Azijske in bele ženske imajo namreč drobne kosti, kar v kombinaciji z upadom estrogena po menopavzi povzroči več težav. Estrogen sodeluje pri vsrkavanju kalcija, zaradi česar so ženske še posebno podvržene razvoju bolezni. Ostali faktorji za razvoj osteoporoze so še družinska zgodovina bolezni, alkoholizem, kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, nizka postava, nizka telesna masa, majhne kosti ter dejstvo, da ženska nikoli ni bila noseča.

Dieta in drugi ukrepi kot pomoč pri osteoporozi

Vegetarijanstvo je povezano z manjšim tveganjem za razvoj osteoporoze. Kostna masa se pri vegetarijancih in vsejedcih ne razlikuje bistveno v prvih 50. letih življenja, se pa razlika v kostni masi pri enih ali drugih pozna kasneje. To pomeni, da je pri vegetarijancih izguba kostne mase precej manjša kot pri vsejedcih. Visoko beljakovinska dieta je povezana s povečanim izločanjem kalcija v urin in povečanim tveganjem za razvoj osteoporoze. Povečanje vnosa beljakovin iz 47 na 142 gramov kar podvoji izločanje kalcija v urin.

Tudi rafiniran sladkor poveča izgubo kalcija v telesu; z boleznijo pa so povezane tudi brezalkoholne pijače, ki vsebujejo fosfate (fosforna kislina). Te pijače znižujejo nivo kalcija in višajo nivo fosforja v krvi. Ko je raven fosforja visoka in raven kalcija nizka, se kalcij izgublja iz telesa. Pijače, ki so najbolj nevarne za razvoj osteoporoze so Coca – Cola in Pepsi, saj vsebujejo zelo visoko raven fosforja in praktično nič kalcija.  Takšnim pijačam in sladkorju se moramo zato strogo izogibati.  

Zelo  velika zaščita pred razvojem osteoporoze je zelenolistna zelenjava. Priporočljiv je navadni ohrovt, brstični ohrovt, peteršilj in glavnata solata. Tudi zeleni čaj pomaga pri zaščiti pred boleznijo. Te vrste hrane so priporočljive, saj so bogate z različnimi vitamini in minerali, ki so pomembni za vzdrževanje zdravih kosti. Vsebujejo kalcij, vitamin K₁ in bor. Vitamin K₁ je oblika vitamina K, ki se nahaja v rastlinah. Naloga vitamina K₁ je preoblikovati neaktivni osteokalcin v aktivno obliko. Osteokalcin je pomembna beljakovina v kosteh, njegova naloga je namreč zasidrati molekule kalcija in jih držati na mestu v kosteh.     

Poleg zgoraj naštete zelenjave na razvoj osteoporoze preventivno deluje še soja. Priporočljiv je sojin tofu, sojino mleko, pražena sojina zrna in ekstrakt soje. V kar nekaj študijah se je izkazalo, da je vnos sojinih proteinov v prahu povečal mineralno kostno gostoto hrbtenice in kolkov pri ženskah, ki so že preživele obdobje menopavze.

Izjemno pomembno je tudi, da zmanjšamo ali povsem nehamo z uživanjem snovi, za katere je znano, da pospešujejo izgubljanje kalcija. Poleg pijač s fosfati (Coca – Cola, Pepsi) mednje sodijo še kofein, alkohol in sol.

Poleg prehrane, ki je izjemno pomembna pri preventivi za razvoj osteoporoze in pri preprečevanju dodatnega poslabšanja bolezni, je največ kar lahko naredimo za ojačenje kosti fizična aktivnost. Ena ura zmerne fizične aktivnosti trikrat na teden se je izkazala kot učinkovita preventiva pri izgubljanju kostne mase. Še več, fizična aktivnost lahko poveča kostno maso. Posebno priporočljiva je hoja, ples in posebne vaje za krepitev hrbta. Telovadba ne sme biti prenaporna in preveč tvegana. Zlomi kosti, ki pogosto spremljajo osteoporozo so običajno zapletenejši, zato se izogibajte športom, kjer so padci in poškodbe bolj verjetne.

Gibanje se je izkazalo kot zelo dobra pomoč pri ženskah z osteoporozo po menopavzi. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje telesne vadbe za kar dvakrat poveča izgubo kalcija iz telesa. Telesna vadba je pomembna tudi zaradi nadzorovanja telesne teže. Odvečna teža namreč propadajoče kosti še posebno obremenjuje. Če je telesna dejavnost zmanjšana, se telesna teža z leti običajno povečuje. To je še en razlog več, da ohranjamo redno telesno aktivnost. V kombinaciji z zdravo prehrano nam bo gibanje pomagalo uravnavati telesno težo.       

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo pri osteoporozi

Vitamini in minerali

Bor

Bor je mineral, ki učinkuje s kalcijem in magnezijem ter tako krepi kosti. Dodatki bora zmanjšujejo izgubljanje kalcija in magnezija z urinom, poleg tega pa močno zvišujejo koncentracijo estrogena in kalcija v krvi, kar ohranja kostno maso.

Cink

Cink izboljša izkoristek kalcija.

 

 

Fluorid

Fluorid je mineral, ki je bistvenega pomena pri nastajanju zob in kosti. Velike količine fluorida dobimo iz morske hrane, iz želatine in iz fluorirane vode. Raziskave so pokazale, da je dodajanje fluorida s kalcijem bistveno bolj učinkovito, kot če bi dodajali le kalcij. Fluorid v kombinaciji s kalcijem je pri ženskah po menopavzi bistveno povečal kostno maso v hrbtenici, medtem ko so bile spremembe v gostoti kosti v skupini, ki je jemala samo kalcij neznatne. Raziskava je dokazala, da pri ljudeh z osteoporozo lahko spodbudimo rast kosti s skrbno uravnoteženim dodajanjem kalcija in počasi sproščujočega se fluorida. Učinkovita kombinacija kalcija in flourida se dobi na recept, sicer pa fluorid dobivamo iz prehrane. Zadostovalo naj bi 1,5 – 4 mg / dan. Zdrave prehranjevalne navade bi morale zadostiti potrebi telesa po fluoridu.

Fosfor

Fosfor pomaga pri izgrajevanju kosti.

 

 

Kalcij in vitamin D

Kalcij, ki ga imamo v telesu, je skoraj ves razporejen v zobeh in kosteh. Zato je uživanje kalcija bistveno za zdravje kosti. Prehrana bogata s kalcijem in dovolj vitamina D, ki pomaga tankemu črevesju vsrkati kalcij, je najpomembnejša pri preprečevanju osteoporoze. Pri eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da dodatki kalcija upočasnjujejo izgubljanje kostne mase pri ženskah po menopavzi.                         Vitamin D dobimo v mlečnih izdelkih, nastaja pa tudi v koži, če je 10 – 20 minut na teden izpostavljena sončni svetlobi.

Magnezij

Magnezij je pri vzdrževanju zdravja kosti enako pomemben kakor kalcij, saj je bistven za presnavljanje kalcija in vitamina C. Magnezij preprečuje zlome kosti in občutno povečuje gostoto kosti. Iz tega razloga je zelo pomemben za zdravje oseb z osteoporozo. Dodajamo ga s prehranskimi dopolnili, veliko magnezija v prehrani pa najdemo v bananah, marelicah, kariju, pšeničnih otrobih, semenkah, oreščkih in fižolu, morski hrani, gorčici in zelenolistni zelenjavi.

Drugi dodatki

Acidofilus

Acidofilus je koristna probiotična bakterija, ki živi v črevesju. Sintentizira vitamin K, ki je bistven pri nastajanju osteokalcina. Osteokalcin omogoča, da se kalcij kristalizira in prenaša v kosti, zato premajhne koncentracije osteokalcina pomenijo tveganje za nastanek osteoporoze. Acidofilusa je veliko v nepasteriziranem jogurtu, ki je tudi odličen vir kalcija. Acidofilus je na voljo tudi kot prašek ali v obliki kapsule.

Proantocianidi in antocianidi

Proantocianidi in antocianidi so vrsta flavonoidov, ki dajejo temno in rdeče – modro barvo glogovim jagodam, borovnicam, robidnicam, ribezu, češnjam in malinam. Ti sadeži izjemno pomagajo pri uravnavanju kolagena, iz katerega so sestavljene tudi kosti. Dodatki izvlečka iz teh jagod in uživanje zgoraj naštetega sadja zato pomaga pri učinkovitem preprečevanju osteoporoze.

Ribje olje

Nekatera hrana je bogata s polinasičenimi maščobnimi kislinami, znanimi kot maščobne kisline omega – 3. Ribe vsebujejo še posebno veliko takšnih maščobnih kislin. Omega – 3 maščobne kisline so koristne pri zmanjševanju izgubljanja kalcija skozi ledvice, pri izboljšanju vsrkanja kalcija in zaviranju osteoklastov, ki razgrajujejo kosti. Obenem spodbujajo delovanje osteoblastov, ki pomagajo zapolniti prazen prostor v kosteh z novim kalcijem. Dobri viri priporočljivih maščobnih kislin so tuna, losos, skuša, sledi, jezerska postrv, polenovka in morski list. Ribje olje je na voljo tudi kot dodatek. Jemo ga na žlico, najbolj priporočljivo je zjutraj, na tešče.

Zelišča

Preslica

To zelišče pomaga pri vsrkanju in izrabljanju kalcija.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Acidofilus: 1 žlička praška ali 1 kapsula pol ure pred vsako jedjo

Bor: do 10 mg / dan, tega odmerka ne smemo preseči!

Cink: 50 mg / dan

Fosfor: 99 mg / dan

Kalcij: 1500 mg / dan za ženske, 1000 mg / dan za moške

Kombinacija izvlečka grozdnih pečk in zelenega čaja: 2 – 3 tableti na dan

Magnezij: 500 mg / dan

Vitamin D: 400 IE / dan za ženske in moške

 

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

DEBELOST

Debelost je diagnosticirana, ko ima posameznik za več kot 20% preveliko telesno težo ali ko je delež telesne maščobe pri ženskah večji od 30% in večji od 25% pri moških.

Debelost je na Zahodu že epidemična, posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da je predebelih vse več najstnikov in celo otrok. Debelost ni le lepotni problem, vendar je resna grožnja zdravju. Debeli ljudje so bolj dovzetni za številne bolezni. Grozijo jim bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, artritis in celo nekatere oblike raka. Debeli ljudje umirajo mlajši in tudi njihova kvaliteta življenja je nižja od ljudi, ki imajo normalno telesno težo.

Znaki in Simptomi

Poznamo 2 tipa debelosti, in sicer glede na to kako je porazdeljena maščoba v telesu. Prvi tip je androgeni tip debelosti (trebušna debelost). Gre za debelost ‘v obliki jabolka’. Za ta tip je značilno nalaganje maščobe okoli pasu, trebuh je bolj izbočen, zadnjica in stegna manj. Povezana je z večjim tveganjem za nastanek srčno žilnih in metabolnih obolenj (na primer diabetes tipa 2). Običajno ta tip debelosti vidimo pri pretežkih moških.

 Drugi tip debelosti je ginekoidni tip. Gre za ‘tradicionalno’ postavo v ‘obliki hruške’. Pri tem tipu debelosti se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Ta tip debelosti je bolj ‘zdrav’ in značilnejši za ženske. Predstavlja povečano tveganje za raka na dojkah in še nekatere druge vrste raka.

Vzroki

Nekatere teorije skušajo debelost pojasniti in povezati z nivojem serotonina v možganih, s termogenezo (proces proizvodnje toplote v rjavem maščobnem tkivu) in z notranjih delovanjem maščobnih celic. Te teorije zavračajo prepričanje, da je debelost le posledica prekomernega hranjenja. S temi razlagami lahko pojasnimo zakaj nekateri posamezniki lahko pojedo veliko količine hrane, brez da bi se jim (znatno) povečala telesna teža, medtem ko je pri drugih ravno obratno. Komaj kaj pojedo, že se jim kopičijo maščobne obloge. Kljub tem teorijam je neizpodbitno, da hrana, ki jo zauživamo in količina hrane vplivajo na to ali bo naša telesna teža normalna, prenizka ali previsoka.

Dieta

Obstaja na stotine diet in programov, ki obljubljajo odgovor na problem debelosti. Kljub vsemu pa osnovno pravilo pri hujšanju velja za vse: da bi posameznik izgubil (odvečno) telesno težo, mora biti vnos energije s hrano manjši od porabe energije. To lahko dosežemo na več načinov. Nadzorujemo lahko vnos kalorij s hrano ali povečamo aktivnosti, kjer kalorije porabljamo. Večina posameznikov bo pričela izgubljati telesno težo, ko bodo zaužili pod 1500 kalorij na dan in se hkrati tri do štirikrat tedensko gibali. Dovolj je 15 do 20 minutna aerobna vadba. Stradanje ali kakšna druga ekstremna dieta običajno pripelje le do hitre izgube teže (izgubimo mišično maso in vodo), vendar se izgubljeni kilogrami tudi hitro vrnejo. Najbolj učinkovito izgubljanje teže poteka postopoma, približno 1 kg na teden. Pri tem je pomembno, da za vedno spremenimo naš življenjski slog. Način prehranjevanja se mora spremeniti in tudi gibanje mora postati del našega vsakdanjika. Če se energija ne porablja za telesne dejavnosti, tako kot je predvidela narava, se spreminja v maščobo, ki je vzrok odvečne teže. Človeško telo najbolje deluje, ko smo telesno dejavni, večinoma pa ljudje živijo nedejavno oziroma sede. Redna telesna aktivnost je izjemno pomembna. Vsak dan poskušajte do pol ure nameniti hitri hoji, teku, plavanju, aerobiki ali kakšni drugi aerobni vadbi.

Zelo pomembno pri hujšanju je tudi pitje zadostnih količin vode. Posebno priporočljivo je spiti kozarec vode kakšnih 15 minut pred jedjo. Tako boste dosegli občutek polnosti in boste zanesljivo jedli manj.

Pomemben nasvet pri izgubljanju telesne teže je, da jeste počasi. Želodec potrebuje 20 minut, da sporoči v možgane, da je poln. Če boste jedli hitro, se boste zato prenajedli. Prav tako je odsvetovano, da jeste med gledanem televizije, v kinu in med vožnjo z avtomobilom. Pri takšnih aktivnostih se začnemo nezavedno hraniti in pri nezavednem hranjenju se vedno prenajemo. Pogosto je problem debelosti še v tem, da posegamo po hrani tudi, ko nismo lačni. Poskušajmo biti bolj zavestni, se pred obrokom ustaviti in začutiti kako huda je naša lakota. Med obrokom pa se ustavimo še preden smo presiti.        Obenem je ključnega pomena, da ne pustimo, da se nas loti volčja lakota. S tem tvegamo, da se bomo prenajedli. Lakoti se ne upirajte. Raje si privoščite zdrav prigrizek, na primer sadje ali zelenjavo. Omejevanje kalorij pomeni uživati hrano, ki je bogata z vlakninami in hranili, vendar ima manj kalorij.  Izogibajte se tudi nezdravih restavracij s hitro pripravljeno hrano, ki ponujajo jedi polne maščob, ki so obremenjene s kalorijami.

 Najbolj uspešni programi za zdravljenje debelosti so vsestranski in so v skladu z osnovnimi načeli dobrega zdravja. Zajemajo pozitivno duševno naravnanost; zdrav življenjski slog (redna telesna aktivnost); prehrano, ki podpira zdravje in uporabo različnih prehranskih dodatkov. Vsi ti dejavniki so medsebojno povezani in niti eden ni pomembnejši od drugega. Izboljšanje enega samega dejavnika sicer lahko pripelje do izgube teže, vendar je najboljši pristop k hujšanju celovit.

Prehranski dodatki, pomembni med hujšanjem:

Vitamini in minerali

Kromov pikolinat

To je najbolj učinkovita oblika kroma. Dodatek sicer ne pomaga hujšati, vendar krepi mišično maso pri telesno dejavnih ljudeh. Kromov pikolinat gradi mišično maso, zaradi česar izgledate vitkejši in bolj čvrsti. Prav tako krom uravnava normalno koncentracijo sladkorja v krvi – številnim posameznikom čez dan preveč upade nivo sladkorja in takrat začutijo potrebo, da bi prigriznili kaj redilnega. Ker krom uravnava koncentracijo sladkorja in preprečuje taka nihanja, se zmanjša zauživanje nepotrebnih obrokov hrane.

Multivitaminski pripravek z minerali

Če hujšate jemljite dober vitaminski pripravek z minerali, da boste kljub hujšanju zaužili potrebna hranila. Če vam primanjkuje hranil, vas bo mučila lakota, bolj boste utrujeni in tako v večji nevarnosti, da se začnete prenajedati.

Drugi dodatki

Karnitin

Karnitin pomaga pri metabolizmu maščob, vpliva pa tudi na manjši občutek lakote. Iz teh dveh razlogov je izjemno priporočljiv za osebe, ki želijo izgubiti odvečno telesno težo.

 

Koencim  Q10

Koencim Q10 pomaga pri izgubljanju telesne teže.

 

Zelišča

Psilium

Psilium ali semena indijskega trpotca zmanjšajo absorpcijo maščob.  Žličko semen raztopimo v mlačni vodi in jih spijemo enkrat ali dvakrat na dan.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Karnitin: 1 – 3 g / dan

Koencim  Q10: 100 – 300 mg / dan

Kromov pikolnat: 200 – 600 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.