Alkoholizem

Zdravilna hrana

▪ pinjenec

▪ vitamini skupine B

▪ kalcij

▪ zelenjava

▪ sveže sadje

▪ semena in kalčki

▪ oreški

▪ polnozrnata živila

 

Škodljiva hrana

▪ pikantne začimbe in hrana

▪ močna zelišča

▪ sir

▪ meso

▪ bela moka in bel riž

▪ sladkor
Osnovo o alkoholizmu

Alkoholizem spada med bolezni odvisnosti. Je kronična bolezen, ki ima za posledico, da oseba ne zmore nadzorovati želje po alkoholu. Povezana je z rednim prekomernim pitjem alkoholnih pijač. Odvisnost povzroči več dejavnikov, povezana je z občutki, ki jih oseba doživi v stanju alkoholnega opoja. Alkoholizem je zelo resen družbeni problem. Veliko ljudi po svetu umre zaradi prekomernega pitja alkohola, bolezen je v 20. stoletju zasedala mesto ene izmed treh najbolj smrtnih. Obolenje prizadene ne le tistega, ki ji je podvržen, temveč tudi ljudi v okolici obolelega. Vodi do nesrečnih odnosov, razbitih družin, nasilja, prometnih nesreč in kriminalnih dejanj.  

Alkohol nastane ob fermentaciji, ki je naravni proces. V naravi fermentira prezrelo sadje in druge snovi, ki vsebujejo veliko sladkorja. Proces je namenjen razpadu, ljudje pa ga uporabljamo za pridelavo alkohola. V alkoholnih pijačah se nahaja etilni alkohol oziroma etanol, ki ob zaužitju vpliva na živčevje in zavira njegovo delovanje. Po zaužitju se alkohol hitro absorbira in se razširi po celotnem telesu. Večina alkohola se presnavlja v jetrih, ki ga oksidirajo v razpadne produkte, ti pa se nato izločijo iz telesa. Približno deset odstotkov zaužitega alkohola se izloči preko pljuč z zrakom, ki ga izdihamo ter preko ledvic.

Simptomi in znaki

Znak alkoholizma je prekomerno uživanje alkohola, ki je redno in je povezano s simptomi odvisnosti. Za določanje količine zaužitega alkohola se po dogovoru uporablja merske količine oziroma merice. Ena merica alkohola je en deciliter vina, malo pivo (2,5 dcl), 0,33 dcl žganja ali 2,5 dcl mošta. V eni merici se skriva 10g čistega alkohola. Prekomerna količina popitega alkohola je za ženske več kot ena merica na dan oziroma več kot 7 meric alkohola v enem tednu ali več kot tri merice ob eni priložnosti. Za moške je prekomerno pitje več kot dve merici na dan oziroma več kot 14 meric alkohola v enem tednu ali več kot pet meric alkohola ob eni priložnosti. Ob tem velja, da mora vsaj en dan na teden oseba abstinirati, saj je pogoj za alkoholizem redno pitje brez obdobja prenehanja. Meje za manj tvegano pitje med ženskami in moškimi se razlikujejo ker se sestava telesa in fiziološki procesi glede na spol nekoliko razlikujejo. Alkohol ima tendenco povečanja želje, več kot ga namreč popijemo, bolj si ga želimo. Prekomerno pitje je povezano tudi z manjšim vnosom hrane in v tem smislu predstavlja napor za telo. Obremenjuje jetra in jih počasi uničuje, kar lahko končno vodi do ciroze in nepopravljivih poškodb jeter ter tudi do smrti. Spremembe se kažejo tudi na želodcu, prebavilih, možganih ter srcu.

Vzroki

Razlogi, zakaj se pri nekaterih osebah pojavi alkoholizem, so različni. Alkoholizem je povezan z genetsko zasnovo, saj se v večji meri pojavlja pri članih iste družine. Prav tako na nezdrave vzorce pitja alkohola vpliva socialni status, depresija in druge težke življenjske okoliščine. Sprva oseba pije prekomerno zaradi lažjega spanja, da se lahko sprosti v družbi ali da začasno odloži anksioznost. Prekomerno pitje oseba uporablja kot izhod v sili, saj se ne zmore spoprijemati z vsakdanjimi obremenitvami in stresom. Prekomerno pitje se sprevrže v alkoholizem, kadar oseba ni več zmožna nadzorovati želje po alkoholu in se odvisnost kaže tudi na nivoju fizioloških procesov. Spremeni se namreč prenos prenašalcev v določenih delih možganov, ki skrbijo za nadzor le tega.  

Dieta

S prehrano lahko podpremo organizem, da se očisti strupov ter se počasi prične regenerirati. Najpomembnejše je, da se oboleli odloči za popolno abstinenco od alkohola. Šele v tem primeru lahko pričakujemo, da bo sprememba prehrane vplivala na zmožno regeneracije telesa. Začetek prehranske podpore poteka z deset dnevnim postom s sadnimi sokovi. V ta namen se uporablja dnevno sveže stisnjen sok iz ekološko pridelanih pomaranč. Po želji se lahko sok redči z mlačno vodo. Poleg soka se ne sme uživati ničesar drugega, razen voda po potrebi. Sadni sok se lahko zamenja z zelenjavnim, če je to zaželeno. Telo se v obdobju posta prične čistiti in izločati strupene snovi, da proces poteka karseda optimalno in da preprečimo zastajanje strupov v telesu, se priporoča dnevni klistir s toplo vodo. Po desetih dneh posta pričnemo s prehrano, ki naj bi vsebovala določena živila ter naj bi se hkrati izogibala hrani, ki lahko škoduje. Spodaj smo pripravili pregled teh živil.

Hrana, ki ni priporočljiva, saj zavira obnavljanje telesnih celic

Sladkor

Prekomerno uživanje sladkorja vodi do poslabšanja kontrole krvnega sladkorja ter vpliva na željo po alkoholu. Le ta se poveča, zato se je potrebno sladkorju in sladkim jedem izogibati v čim večji meri. Večina strokovnjakov priporoča popolno umaknitev sladkorjev in drugih enostavnih ogljikovih hidratov iz jedilnika.

Bela moka in bel riž

Podobno kot sladkor, delujejo tudi ostali enostavni ogljikovi hidrati. Zaradi fizioloških procesov, do katerih pride pri presnovi, vplivajo na povečanje želje po alkoholu. V telo prinašajo tudi druge snovi, ki skupaj z enostavnimi ogljikovimi hidrati slabo vplivajo na razvoj zdrave črevesne flore.

Meso

Uživanje mesa poveča tveganje za poškodbe jeter in vnetje. Posebej nevarni se ti učinki izkažejo v kombinaciji s prekomernim pitjem alkohola. Meso vsebuje velike količine nasičenih maščob, ki pripomorejo k poškodbi celic ter vnetju jetrnega tkiva.

Sir

Tako kot meso, vsebuje veliko nasičenih maščob tudi sir. V kombinaciji z alkoholom je uživanje sira tvegano, saj poveča možnosti za obolenja jeter in srčno-žilnega sistema. Tudi kadar se s prekomernim uživanjem alkohola preneha, je uživanje nizkokakovostnih sirov, ki jih lahko dandanes kupimo v trgovini, povezano s povečanim tveganjem za obolenja srca in ožilja, povišan krvni tlak, zvečan holesterol in nekatere druge kronične bolezni.

Močna zelišča

Terapije z zelišči so popularne zaradi čistilnega učinka, ki naj bi jih imela zelišča na jetra. Vendar v visokih koncentracijah različne zeli škodujejo, saj je količina različnih učinkovin preprosto prevelika, da bi jo presnova v jetrih zmogla obvladati. Tako so jetra prekomerno obremenjena. Pred jemanjem kateregakoli zeliščnega pripravka se je potrebno posvetovati z zdravnikom, nikakor pa ne jemati več pripravkov naenkrat na lastno pest.

Pikantne začimbe in hrana

Večinoma pusti prekomerno pitje alkohola posledice na želodčni sluznici in steni ter na ostalih delih prebavil. Lahko pride do gastritisa ali celo razjed. Pikantna hrana in začimbe razdražijo sluznico in jo tanjšajo. Težave s sluznico so lahko prisotne tudi brez jasnih znakov, zato je potrebno iz prehrane izključiti živila, ki slabšajo zdravje želodčne stene.

Hrana, ki podpira zdravje organizma in je priporočljiva

Polnozrnata živila

Vlaknine, ki predstavljajo velik delež polnozrnatih živil, pomagajo obnoviti spremenjeno črevesno floro, ki se razvije zaradi prekomernega pitja alkohola. Poleg polnozrnatih živil zagotavljajo visok vnos vlaknin še stročnice, artičoke, leča, grah, avokado, fige, čičerika, datlji, buče, koren peteršilja, sladki krompir ter jabolka.

Oreški

Poleg pomembnih rudninskih snovi, vsebujejo oreški vlaknine in pomembne minerale. Telesu zagotavljajo tudi zdrave maščobne kisline, ki delujejo antioksidativno ter pomagajo izločati strupe.

 

Semena in kalčki

Kalčki vsebujejo antioksidante, pomagajo v boju proti okužbam in pomagajo telesu do hitrejšega celjenja. Semena vsebujejo zdrave maščobe, ki pomagajo zadostiti kaloričnim potrebam organizma, hkrati pa ne obremenjujejo prebavil ter jeter.

Sveže sadje

Sadje ponuja ogromno vitaminov in pomembnih encimov, ki sodelujejo v presnovi. S tem pripomorejo k izboljšanju počutja in prebave ter vodijo k hitrejšemu okrevanju.

 

Zelenjava

Solate s svežo zelenjavo bi morale biti na dnevnem jedilniku vsake osebe. Telesu zagotavljajo veliko mineralov, vitaminov in rudninskih snovi, ki so vključene v procese obnavljanja telesnih celic. V telesu zelenjava deluje alkalno in preprečuje zakisanost. Dnevno je zato potrebno zaužiti veliko različne sveže zelenjave, prav tako pa je koristna tudi prekuhana, ki jo lahko jemo kot prilogo ali v najrazličnejših omakah.

Kalcij

Veliko oseb, ki trpi za alkoholizmom, ima pomanjkanje kalcija zaradi nizkih vrednosti vitamina D. Zaradi tega lahko pride do osteoporoze ali zlomov kosti. Kalcij je prisoten v zeleni listnati zelenjavi, kot je na primer špinača ali nadzemna koleraba, nekaj ga je tudi v mlečnih izdelkih.

Vitamini skupine B

Osebe, ki so daljše obdobje prekomerno uživale alkohol, imajo zagotovo pomanjkanje vsaj enega izmed vitaminov skupine B. Najpogosteje pride do pomanjkanja tiamina (B₁). Dobri prehranski viri tiamina so šparglji, gobe, arašidi, soja, sončnična semena ter kvas. Nekaj manj ga vsebujejo polnozrnata živila ter oreški.

Pinjenec

V pinjencu se skrivajo snovi, ki pripomorejo k ohranjanju zdravja sluznice želodca. Primeren je predvsem pri pridruženih težavah s kislino in prebavnih težavah. Zaradi naravnega delovanja kot probiotik, pomaga vzdrževati zdravo črevesno bakterijsko floro, kar pripomore k izboljšanju imunskega sistema.

Druga priporočila

Dnevno je bolje zaužiti več manjših obrokov kot dva ali tri večje. S tem se porazdeli breme, ki ga imajo ob vsakem obroku jetra. Ta naj bi čim bolj počivala in s prevelikimi obroki jih zelo obremenimo. Prav tako je obremenjen celoten prebavni sistem, ki je v primeru alkoholizma bil že tako razdražen.

Kajenje je odsvetovano zaradi draženja sluznic ter oksidativnega delovanja na telo, kar upočasnjuje obnavljanje telesnih celic. Nikotin v telesu tudi povečuje željo po alkoholu, saj se odvisnost od alkohola fiziološko kaže na enakih delih možganov kot odvisnost od nikotina.

Skupaj s prehransko podporo je potrebno telo podpreti tudi z redno zmerno telesno aktivnosti ter zadostno mero počitka. Spanje vsaj osem ur na dan z odhodom v posteljo vsaj eno do dve uri pred polnočjo zelo dobro vpliva na regeneracijske sposobnosti telesa. Za zadostitev pomanjkanju vitamina D se je potrebno vsakodnevno gibati na soncu.

Viri

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Biery, J. R. , J. H. Williford , and E. A. McMullen . “Alcohol Craving in Rehabilitation: Assessment of Nutrition Therapy.” Journal of the American Dietetic Association 1991;91: 463-466.

▪ Guenther, R. M. “Role of Nutritional Therapy in Alcoholism Treatment.” Int J Biosoc Res 1983;4: 5-18.

▪ Adams, Mike. “Sugar Addicts.” Natural News.com, 2006. http://www.naturalnews.com/020795.html

 

[vc_row][vc_column][td_block_16 category_id=”59″ limit=”70″ custom_title=”ZDRAVILNA HRANA – ČLANKI” header_color=”#dd3333″ sort=”alphabetical_order”][/vc_column][/vc_row]

Arterijska bolezen nog

Zdravilna hrana ▪ ajda ▪ polnozrnate jedi ▪ zelenjava ▪ sadje ▪ morska hrana ▪ zdrave maščobe ▪ vitamin E ▪ česen

Škodliva hrana ▪ sol ▪ sladkor ▪ mastna hrana ▪ alkohol

Po telesu se kri pretaka po žilah. Zaradi nenehne potrebe telesnih celic po hranilih in kisiku so zdrave žile za človeka življenjskega pomena. V telesu imamo žile dveh vrst, ki jih delimo glede na tok krvi in način prenašanja krvi po telesu. Vene, ki prenašajo kri od celic do srca in nato v pljuča, kjer se obogati s kisikom. Vene tako prenašajo kri z zmanjšano vsebnostjo kisika in hranil. Po njih se kri pretaka s pomočjo krčenja mišic okončin ter posebnih žilnih zaklopk, ki preprečujejo vračanje krvi v napačni smeri zaradi gravitacije. Arterije so nekoliko drugačne kot vene. Najprej se to opazi že v njihovi sestavi, saj so stene arterij močneje zgrajene in tako pripravljene na večje tlačne obremenitve. Kot drugo, arterije nimajo zaklopk, saj je tok krvi po njih od srca do celic telesa ter pod večjim tlakom in zaradi tega gravitacijske sile nimajo takšnega vpliva na pretok.

Periferna arterijska bolezen prizadene približno petino ljudi v razvitih državah. Spremembe na žilah se pojavijo veliko prej, preden človek občuti simptome. Pogosteje so spremembe prisotne na spodnjih kot na zgornjih okončinah. Najpogostejši vzrok za obolenje, ateroskleroza, poleg žilja okončin pogosto prizadene tudi koronarne, možganske, ledvične žile ali glavno odvodnico, aorto.

Simptomi in znaki

Bolezen perifernih arterij povzroča značilne simptome, ki so posledica slabše prehodnosti ali zaprtja žil. Pri zmanjšanem znotraj žilnem volumnu je prekrvavitev okončine namreč slabša. Značilne simptome je dobro predstaviti svojemu osebnemu zdravniku. Pazljivi bodimo na krčevite ali stiskajoče bolečine v nogi, ki so hujše med gibanjem in izginejo po nekaj minutah počitka – te bolečine imenujemo tudi klavdikacijske bolečine. Hitreje je potrebno do zdravnika, kadar se bolečina pojavi že med mirovanjem. Pridružena je lahko šibkost mišic, občutek hladnih nog, stanjšanje ali spremembe v barvi kože, spremembe v poraščenosti ali na nohtih. Rane, ki se slabo ali ne celijo, razjede, slabo tipni pulzi na stopalu.

Vzroki

Za pojav arterijske periferne bolezni je lahko odgovorna genetika, saj izkušnje kažejo, da se večkrat pojavlja pri članih znotraj iste družine. Kljub genski nagnjenosti pa lahko nekatere osebe za boleznijo sploh ne zbolijo. Najpomembnejši pri nastanku obolenja so namreč dejavniki okolja. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni so kajenje, sladkorna bolezen, povečana telesna teža, povišan krvi tlak, povišan LDL holesterol, zmanjšan HDL holesterol ter zvečana vsebnost trigliceridov. Na vse izmed naštetih dejavnikov tveganja lahko na srečo vplivamo s spremembo načina življenja.

Najpogostejši direkten vzrok bolezni, ki je tesno povezan z načinom življenja, je ateroskleroza. Pri aterosklerozi gre za nalaganje maščobnih oblog v žilno steno in posledično zmanjšanje znotraj žilnega premera. Zato do okončin pride vse manj krvi, ki je bogata s hranili in kisikom. Pomanjkanje teh snovi povzroča poškodbe mišic in živcev, ki so lahko blažje ali resnejše. 

Dieta

En izmed bolj pomembnih vidikov preprečevanja bolezni žil je zdrava prehrana. Ta seveda koristi tudi, ko se bolezen že pojavi, saj preprečuje prehitro napredovanje le te, lahko pa proces bolezni tudi zavre. Pomen je predvsem na ohranjanju normalne vrednosti sladkorja v krvi, prav tako nivoja maščob v telesu. Redna, zdrava, polnovredna prehrana pripomore k znižanju prekomerne telesne teže, kar je priporočljivo za ohranjanje normalnih vrednosti krvnega tlaka in zaviranju napredovanja kroničnih bolezni. Diete za ohranjanje telesne teže, ki se sklicujejo na popolno izločanje skupine jedi, niso priporočljive. Prav tako ni priporočljivo obrokov izpuščati. Redni, manjši obroki, ki jih uživamo petkrat dnevno poskrbijo za normalne presnovne procese v telesu, kadar so sestavljeni iz primernih količin in vrst živil.

Pojavnost periferne arterijske bolezni je močno povezana z načinom prehranjevanja. Načeloma se pojavlja veliko redkeje pri ljudeh, ki uživajo veliko morske hrane. Spremembe prehranjevanja, ki naj vključujejo koristna živila, pripomorejo k znižanju slabega holesterola, znižanju krvnega tlaka ter povišanega sladkorja v krvi. Spodaj si poglejmo, katera živila so v prehrani primerna in katera so manj primerna oziroma celo škodljiva v primeru periferne arterijske bolezni.

Hrana, ki škoduje žilam

Sol

Velik vnos soli je dejavnik tveganja predvsem za povišan krvi tlak ter s tem za pojav periferne arterijske bolezni. Vnos soli naj bi znašal maksimalno 6 gramov na dan. Da zmanjšamo vnos soli, se lahko poslužimo enostavnih trikov. Pri kuhanju poskušamo uporabiti več drugih začimb in zelišč ter manj soli, manj jemo v restavracijah, posebej tistih, s hitro prehrano. Veliko soli vsebujejo suhe mesnine, zato se teh izogibajmo v čim večji meri, prav tako omejimo vnaprej pripravljene jedi.

Sladkor

Sladkor škoduje zdravju, kar velja tudi za zdravje naših žil po telesu. Žal smo v moderni dobi tako navezani na sladkor, da ga uporabljamo praktično povsod. Predvsem veliko ga najdemo v vnaprej pripravljenih jedeh in slaščicah, ki se jim je nemogoče izogniti. Vsekakor je potrebno določiti meje uživanja sladkorja. Tako je potrebno v obdobju lakote uživati hranilna živila, ki naj ne bodo sladka, kot na primer živila z veliko vlakninami. Sladke jedi lahko uživamo v res majhnih količinah, ali pa morda s samodisciplino uspemo zmerno sladkanje prestaviti le na določene dni v tednu.

Mastna hrana

Nasičene maščobe naj bi sestavljale največ 5 odstotkov vsakodnevnega vnosa hranil. Na najmanjšo možno količino je potrebno zmanjšati tudi trans maščobe. Te najdemo v mleku, mesu in drugih živilih živalskega izvora ter tudi nekaterih rastlinskih oljih.

Alkohol

Pitje alkohola v velikih količinah se je izkazalo kot dejavnik tveganja za periferno bolezen arterij. Prekomerno uživanje je seveda slabo v več vidikih in bi se mu morali na vsak način izogibati. Glede uživanja alkohola je dovoljeno, da popijemo en deciliter vina dnevno, pri čemer moramo izpustiti pitje vsaj en dan v tednu. Tak način uživanja naj bi v določeni meri celo pozitivno vplival na zdravje žil po telesu. Vendar je mera hitro prekoračena, zato se ob slabi disciplini pitja raje izogibajmo.

Hrana, ki pripomore k zdravju arterij po telesu

Ajda

Med žitaricami, ki pripomorejo k zdravju žil, lahko zagotovo izpostavimo ajdo. Njeni flavonoidi imajo dober učinek na ožilje in so poleg periferne arterijske bolezni uporabni tudi pri drugih obolenjih žil, na primer pri kronični venski insuficienci.

Polnozrnate jedi

Vlaknine, ki so potrebne za dobro prebavo in normalne vrednosti mineralov v telesu, naj sestavljajo dobršen delež jedilnika. Na dan bi jih naj zaužili od 25 do 30 gramov. Topne vlaknine najdemo v stročnicah, ovsu, ječmenu, svežem sadju in zelenjavi.

Zelenjava

V zelenjavi najdemo pomembne vitamine in minerale kot tudi vlaknine, ki nas nasitijo in na ta način preprečujejo navale lakote. Zelenjavo ni nujno uživati le ob večjem obroku. Imamo jo lahko tudi za malico, skupaj z oreški ali doma narejenim prelivom.

Sadje

Sveže sadje naj bi bilo zmeraj na jedilniku. Študije sicer potrjujejo zmerno pozitivne učinke v primerih periferne arterijske bolezni, vendar so učinki na pojavnost pridruženih kroničnih bolezni tako veliki, da jih ne gre zanemariti. Sveže sadje uživajmo večkrat dnevno. Zelo primerni so citrusi, jabolka, marelice, hruške, slive in jagode.

Morska hrana

Prehrana, ki med drugim vsebuje tudi zmerne količine morskih jedi, vpliva na zdravje žil pozitivno. Omega 3 maščobne kisline, ki se nahajajo predvsem v ribah, dokazano pripomorejo k izboljšanju krvnega pretoka v spodnjih okončinah pri periferni arterijski bolezni.

Zdrave maščobe

Zdrave maščobe se ne nahajajo le v morskih jedeh, kar je dobra novica za vse ne tako navdušene nad morsko hrano. Zdrave maščobe vsebujejo tudi olivno olje ter oreški. Raznovrstnost izbire oreškov ter njihova vsestranskost glede uporabe daje veliko različnih možnosti za uživanje. Jemo jih lahko samostojno za malico, ali jih dodamo surove v druge jedi, napitke, lahko pa jih pripravimo tudi v toplih jedeh.

Vitamin E

V vodi topen vitamin ima antioksidativne lastnosti. Več študij kaže, da zadosten vnos tega vitamina pripomore k zmanjšanju klavdikacijskih bolečin in s tem povečani vzdržljivosti pri vadbi. Vitamin E najdemo v oreških, semenih, špinači, nekaterih rastlinskih oljih in drugih živilih.

Česen

Izkušnje kažejo, da naj bi zmerno uživanje česna vodilo k izboljšanju krvnega pretoka v nogah, vendar mehanizem delovanja žal ni znan. Zagotovo je česen eno izmed živil, ki spada na jedilnik obolelega za periferno arterijsko boleznijo, razen če je nanj alergičen. Potrebna je previdnost, kadar jemljete antikoagulante (na primer varfarin).

Druga priporočila

Potrebno je redno pregledovanje stopal in kože na nogah. Vsakodnevno jih umivamo z blagim milom, po čemer jih osušimo z brisačo. Opazujemo, ali se pojavljajo otiščanci, kurja očesa, ranice, vraščeni nohti ter kožo negujemo s hranilno negovalno kremo. Obutev mora biti udobna, torej dovolj široka in prave velikosti, da se noge ne utesnjujejo. Koža najbolje diha v čevljih, ki so usnjeni in zračni.

Redna zmerna telesna aktivnost je priporočljiva za ohranjanje normalne prekrvavitve celotnega telesa. Kadar resnično ne zmoremo drugega, je koristna tudi nekoliko hitrejša hoja. S telesno aktivnostjo pospešujemo nastanek žilnih obvodov, ki v primeru slabe prekrvavitve določenega dela telesa, poskrbijo za boljši dotok hranil in krvi na prizadeto področje. V primeru bolečin v mečih, ki se pojavljajo po nekaj metrih hoje, se zaustavimo nekoliko preden se le te pojavijo. Če torej vemo, da se nam po 300 metrih prehojene poti pojavijo bolečine, se zaustavimo po 250 metrih in počivamo.

Pomembne so redne kontrole krvnega tlaka, za kar je dobro imeti merilec kar doma. Tlak merimo ob istem času vsakodnevno, najbolje z nadlahtnim merilcem. Priporočljiv je tlak do 140/90 mmHg, kadar je sočasno prisotna sladkorna bolezen pa 130/80 mmHg. Če se po pogovoru z osebnim zdravnikom dogovorite za jemanje tablet za zniževanje tlaka, jih jemljite redno.

Za dobro zdravje žil se je potrebno odpovedati kajenju.

 

Viri

▪ Preprečevanje in zdravljenje periferne arterijske bolezni. Dostopno 17.5.207 na spletnem naslovu: http://www.lek.si/sl/skrb-za-zdravje/srce-ozilje/periferna-arterijska-bolezen/zdravljenje-periferne-arterijske-bolezni/

▪ Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.

▪ Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002

▪ Peripheral vascular disease. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: http://www.thefreshcarrot.ca/ns/DisplayMonograph.asp?StoreID=5020E137E9014BC38944489AF1F99926&DocID=condition-peripheralvasculardisease

▪ Association of Mediterranean Diet With Peripheral Artery Disease. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: http://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/1817779

▪ Alcohol drinking and peripheral arterial disease of lower extremity. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24818355

 

Menopavza

Zdravilna hrana ▪ polnozrnata žita ▪ zelenjava ▪ sadje ▪ fitoestrogeni ▪ zdrave maščobe ▪ puste beljakovine ▪ kalcij ▪ vitamin D

Škodliva hrana ▪ maščobe ▪ sladkor ▪ sol ▪ mlečni izdelki ▪ pekoča hrana ▪ kofein ▪ alkohol

Menopavza je zadnja menstrualna krvavitev v življenju ženske. Določi se za nazaj, ko krvavitve ni več eno leto. Povečini nastopi med 41. in 59. letom starosti, v povprečju okrog 47. leta. Starost ob menopavzi je podobna pri materah in hčerah. Menopavza je normalen, fiziološki proces, ki spremlja staranje in je ne jemljemo kot bolezen. Vendar zaradi hormonskih nihanj večkrat pride do najrazličnejših težav, zaradi česar se o menopavzi veliko govori.

Z izrazom perimenopavza označimo obdobje, ko se pojavljajo menopavzne težave. Menstrualna krvavitev je takrat neredna, vendar še prisotna. Koncentracija hormonov estrogena in progesterona niha. Pred nastopom menopavze lahko perimenopavza traja od pet do deset let. Zanositev v tem obdobju je zelo redka, vendar še mogoča.

Z izrazom pomenopavza označimo obdobje, ko od zadnje menstruacije mine eno leto. Jajčnika tedaj proizvajata zelo malo estrogena in nič progesterona, zato do sprostitve jajčne celice ne pride več. V pomenopavzalnem obdobju ženska več ne more zanositi. Obdobje lahko poteka z nekaj hormonskimi spremembami, ki so po navadi blažje in jih je manj. Traja lahko od pet do deset let.

Simptomi in znaki

V obdobju menopavze se pojavijo najrazličnejše spremembe počutja in ostali simptomi. Najpogosteje so to vročinski oblivi, ki lahko nastopijo kadarkoli v toku dneva in so velikokrat povezani s potenjem ponoči. Sluznice v telesu se spremenijo in sicer povečini postanejo bolj izsušene, kar vodi do suhosti oči, občutljivosti nožnice, bolečin pri spolnih odnosih. Na čustvenem nivoju se v obdobju menopavze lahko pojavi tesnoba, anksioznost, depresija, razdražljivost ali utrujenost. Ženska ima lahko težave s spanjem in sicer težje zaspi in se ponoči slabše naspi. Nekatere ženske opažajo tudi suhost kože, tanjšanje las ter povečano izpadanje las. Pogosto je prisotno manjše zanimanje za spolnost. Maščevje se prične v telesu zaradi hormonskih sprememb nabirati, predvsem na pasu, pogosto se ženskam poviša telesna teža. Zaradi hormonskega vpliva je povečano tveganje za osteoporozo in srčno-žilna obolenja, zadnje še posebej v povezavi z nabiranjem trebušnega maščevja. Tveganje za srčno-žilne bolezni je namreč večje, kadar je več maščevja na področju trebuha.

Vzroki

V jajčnikih se proizvajata ženska hormona estrogen in progesteron. Odgovorna sta za to, da uravnavata menstruacijski ciklus in ovulacije. S starostjo jajčne celice v jajčnikih nehajo dozorevati, prav tako se njihovo število manjša. Ob rojstvu ima ženska od 1 do 3 milijone jajčnih celic, število katerih do pojava pubertete upade na približno 400 tisoč. Po štiridesetem letu njihovo število naglo upada. Ko raven hormonov upade, se pojavi zadnja menstruacija, oziroma menopavza.

Zadnja menstruacija v življenju ženske se lahko pojavi tudi s kirurško odstranitvijo maternice in jajčnikov zaradi morebitnih težav ali bolezenskih procesov na rodilih. V tem primeru se pojavi upad koncentracije hormonov, telo pa na ta padec ni prilagojeno. Simptomi so v tem primeru izrazitejši, saj se telo ne more počasi navajati na postopne padce vrednosti hormonov. Če je kirurško odstranjena le maternica, se menopavza vseeno zgodi po naravni poti, saj se hormoni še dalje proizvajajo v jajčnikih.

Nekateri redkejši vzroki za nastop menopavze so povezani predvsem s prezgodnjim nastopom le te. Gre lahko za genetske vzroke, avtoimunske bolezni, v veliko primerih pa vzroka za prezgodnji nastop menopavze ne znamo določiti.

Dieta

Uravnotežena prehrana, ki vsebuje raznovrstno sadje in zelenjavo, z omejitvijo vnosa maščob in sladkorja zelo dobro vpliva na telo. Pri nekaterih so priporočeni prehranski dodatki 1200 do 1500 mg kalcija in 800 IE vitamina D dnevno, ki preprečujeta nastanek obolenj, kot je na primer osteoporoza. Zdrava prehrana preprečuje pojav srčno-žilnih bolezni, za katere so ženske v obdobju hormonskih neravnovesij bolj ogrožene. Prav tako pravilna, uravnotežena prehrana poskrbi za ohranjanje normalne telesne teže, saj se v obdobju menopavze zaradi hormonskih sprememb le ta velikokrat poviša, tudi na nezdravo raven.

Hrana, ki lahko škoduje

Maščobe

V klasični zahodni dieti uživamo mnogo več nezdravih maščob, kot zdravih. Naša hrana vsebuje predvsem maščobe, ki bazirajo na predelanih oljih, ko je na primer sončnično olje. Vsa rafinirana maščoba, ki se uporablja za kuhanje ali v vnaprej pripravljenih jedeh, nam dolgoročno zviša možnosti za nastanek kroničnih obolenj.

Sladkor

Izogibajte se živilom z veliko sladkorja. Z uživanjem teh se boste počutili boj utrujeni, počasnejši in šibkejši. Izogibajte se tudi sladkih pijač. Čeprav izgleda nasvet težko izvedljiv, pa naj vas potolažimo, da se sladkorju ni potrebno izogniti v celoti, temveč sladka živila le pametno porazdeliti na jedilniku in jih uživati v zmernih količinah. Najbolje je posegati po živilih, ki vsebujejo naravne sladkorje.

Sol

Uživanje preveč slane hrane vodi do povišanega tveganja za visok krvni tlak. Zaradi hormonskih sprememb so ženske v obdobju pred in po menopavzi že tako bolj izpostavljene tveganju za kronična obolenja, zato je v prehrani dobro urediti količino vnosa soli.

Mlečni izdelki

Kljub zagotavljanju s strani proizvajalcev, da mlečni izdelki vsebujejo veliko kalcija in vitamina D, temu žal ni vedno tako. Kadar mleko in predelana mlečna živila niso obogatena z dodatki kalcija, lahko celo negativno vplivajo na vrednosti tega minerala v telesu. Prav tako lahko prekomerno uživanje mleka in mlečnih izdelkov vpliva na zmanjšanje vitamina D. Svetuje se zmernost pri uživanju mlečnih izdelkov.

Pekoča hrana

Kadar ženska trpi za vročinskimi valovi, se je dobro izogniti vnosu pekoče hrane. Ta je namreč lahko sprožilec pojava vročinskih valov.

 

Kofein

Izogibanje kofeinu, predvsem v poznih urah, vpliva na izboljšanje spanca in preprečuje nespečnost. Namesto dnevne doze kave raje posezite po zeliščnem čaju.

 

Alkohol

Pitje alkohola lahko med drugim vpliva na povečano pojavljanje vročinskih valov. Kozarec vina tu in tam ne bo škodil oziroma poslabšal simptomov menopavze. Vendar lahko redno uživanje večje količine alkohola dnevno poslabša utrujenost in povzroča spremembe počutja.

Hrana, ki pomaga zmanjšati simptome menopavze

Polnozrnata žita

Polnozrnata žita, ki so vsebovana v polnozrnatih živilih, vsebujejo visoko vsebnost vlaknin. Le te so pomembne zaradi urejanja prebave ter zadostitve potreb po mineralih in elementih v sledovih. Žitarice z mletjem počasi izgubljajo svojo hranilno vrednost, zato se najbolje obnese sprotno mletje žit, če si to le lahko zagotovite. Moka naj ne bi bila starejša od 14 dni. Povprečen dnevni vnos vlaknin za odraslo žensko naj bi znašal 21 gramov.

Zelenjava

Jejte veliko zelenjava. Ta spodbuja zdrav apetit, podpira normalno prebavo in telesu zagotavlja dobre vrednosti vitaminov in mineralov.

 

Sadje

Sadje, ki pomaga uravnavati simptome v obdobju okrog menopavze, so avokado, jabolka, citrusi in banane. Avokado ureja apetit, medtem ko se v citrusih nahaja veliko vitamina C. Banane med drugim vsebujejo magnezij in kalij, ki sta pomembna pri ohranjanju zdravih kosti. V jabolkih najdemo fitoestrogene ter visoko vsebnost vlaknin.

Fitoestrogeni

Fitoestrogeni so naravne snovi, ki pripomorejo k ponovni vzpostavitvi hormonskega ravnovesja. Po strukturi so podobni ženskim hormonom in tako posnemajo delovanje endogenih estrogenov. Fitoestrogeni so sestavine mnogih rastlin, stročnic, semen, žitaric, sadja in zelenjave. Pridobivajo jih največkrat iz zrn navadne soje, cvetov in zeli črne detelje, lanenih semen ali cvetov navadnega hmelja.

Zdrave maščobe

V prehrani so maščobe še kako pomembne. Izogibanje vsem vrstam maščob je lahko nevarno, saj te skrbijo za pravilno delovanje našega telesa. Upoštevati je potrebno razlike v kvaliteti določenih maščob. Tako v prehrano vključimo živila, ki vsebujejo zdrave maščobe, kot so na primer oreški, ribe, avokado, olivno, laneno ali konopljino olje. Omega 3 maščobne kisline in drugi antioksidanti, ki se skrivajo v živilih z zdravimi maščobami, poskrbijo za zaščito pred oksidativnim stresom ter preprečujejo nastanek srčno-žilnih bolezni.

Puste beljakovine

Ženske lahko zaradi sprememb v obdobju okrog menopavze nekoliko pridobijo na telesni teži. Veliko se jih loti shujševalnih diet, vendar te povečini vodijo do izgub mišične mase, ne maščobnih oblog. V prehrani je potrebno imeti dovolj pustih beljakovin, ki ohranjajo mišično maso. Beljakovine lahko pridobimo z uživanjem manj mastne skute in drugih mlečnih izdelkov z zmanjšano vsebnostjo maščob. Druga živila, ki vsebujejo beljakovine, so še jajca, sardine, tuna, tofu, leča in stročnice.

Kalcij

Hrana, ki jo uživate v obdobju pred in po menopavzi naj vsebuje povečane količine kalcija. Ogroženost za osteoporozo zaradi hormonskih sprememb je namreč v tem obdobju višja. Dobra živila, ki vsebujejo veliko kalcija so losos, sardelice, beli fižol, zelena listnata zelenjava kot je na primer ohrovt ali špinača, jogurt in mleko.

Vitamin D

Največ vitamina D pridobimo z dnevnimi sprehodi na soncu oziroma zdravim izpostavljanjem sončnim žarkom.  V obdobjih, ko sončne svetlobe ni, ali če se večinoma zadržujemo v notranjih prostorih, je dobro poznati tudi živila, ki imajo večjo vsebnost vitamina D. Vitamin lahko namreč pridobimo tako s hrane kot s sončenjem, najboljša pa je kombinacija obojega. Živila iz katerih lahko pridobimo vitamin D so losos, slanik, sardine, tuna, olje iz jeter polenovke, ostrige, rakci, jajčni rumenjaki in gobe. Izberemo lahko tudi živila obogatena z vitaminom D, kot so kravje mleko, sojino mleko, pomarančni sok in kosmiči za zajtrk. 

Druga priporočila

Veliko simptomov in težav po obdobju menopavze je začasnih, kar pomeni da sčasoma izzvenijo. Lahko pa si ženska pomaga na različne načine omiliti, skrajšati ali preprečiti nastop težav. Vročinski oblivi se pojavijo pogosteje, kadar se ženska nahaja v vlažnem zraku, zato se je dobro temu izogibati. Sluznico nožnice pomagajo ohranjati redni spolni odnosi ter uporaba lubrikantov. Krepitev medeničnih mišic s pomočjo Keglovih vaj se priporoča za zmanjšanje možnosti nastanka urinske inkontinence. Svetuje se opustitev kajenja, saj le to zelo vpliva na nivoje hormonov ter stanje imunskega sistema ter povečuje tveganje za razvoj kroničnih obolenj, kot je na primer rak. Prav tako pomembna je telesna dejavnost, ki mora biti redna in zmerna. Učinki vadbe so manj učinkoviti, kadar vadimo le enkrat tedensko, tudi če je to intenzivnejše. Najbolje je telesno vadbo imeti na urniku vsak dan. Pozabiti ne smemo tudi na zadostno hidracijo.

 

Viri

▪ Jones T. 9 Healthy Foods That Are High in Vitamin D. Dostopno 28.4.2017 na spletnem naslovu: https://authoritynutrition.com/9-foods-high-in-vitamin-d/

▪ Lebowitz Rossi H. 10 Eating Mistakes You’re Making After Menopause. Dostopno 28.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.prevention.com/health/post-menopausal-eating-mistakes

▪ Friedrich C. The Importance of Dietary Protein After Menopause. Dostopno 28.4.2017 na spletnem naslovu: https://cathe.com/the-importance-of-dietary-protein-after-menopause (J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2011 July)

▪ Košir R, Slabe N. Menopavza. Dostopno 28.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.viva.si/Ginekologija-in-porodni%C5%A1tvo/3784/Menopavza?index=1

▪ Menopause and Good Nutrition. Dostopno 28.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/menopause/guide/staying-healthy-through-good-nuitrition#1

Pomanjkanje biotina

Zdravilna hrana ▪ gobe ▪ tuna ▪ puranje meso ▪ avokado ▪ blitva ▪ jajca ▪ losos ▪ sončnična semena ▪ goveja jetra ▪ jagodičevje

Škodliva hrana ▪ surova jajca ▪ trans maščobe ▪ sladkor

 Biotin je v vodi topen vitamin, ki spada v skupino vitaminov B kompleksa. Imenovan je tudi vitamin H, vitamin B7 oziroma koencim R. Najdemo ga v vseh živih celicah in je nujen za normalen celični metabolizem. Biotin v našem telesu skrbi za dobro delovanje presnove, uravnotežene nivoje krvnega sladkorja, dobro delovanje živčnega sistema, normalno psihološko funkcijo ter ohranja zdrave sluznice, nohte, lase in kožo.

Pomanjkanje biotina je redko, saj tudi bakterije v našem črevesju proizvedejo nekaj vitamina. Prav tako je lahko ena molekula uporabljena večkrat, kar je zelo praktično. A kljub redkosti pomanjkanja, je prav zaradi pomembnosti vitamina B7 dobro vedeti nekaj o načinih, kako se to vendarle lahko zgodi in zakaj. Nezadostne količine biotina lahko po dolgem času vodijo v slabše zdravje, kar se sprva kaže predvsem na koži, laseh in nohtih.

Simptomi in znaki

Pomanjkanje biotina se kaže s spremembami na nohti, laseh, ki postanejo krhki in lomljivi. Koža se spremeni in sicer postane bolj suha, saj se zaščitni maščobni sloj stanjša. V kolikor gre za genetsko nepravilnost, ki jo bolje opisujemo pri vzrokih, lahko pride do življenjsko ogrožujočih znakov in simptomov. Tako se lahko hudo pomanjkanje kaže z moteno toleranco na glukozo, mentalnimi oziroma duševnimi motnjami, preobčutljivostjo na dotik, mravljinčenjem, kožnimi boleznimi, poškodbami kože, anoreksijo, slabostjo, občutkom suhih oči, slabim imunskim odzivom in prekomernim izpadanjem las ali plešavostjo. Zapomniti si je potrebno, da le en izmed naštetih simptomov ne kaže na pomanjkanje biotina, temveč je potrebno na simptome in znake pogledati iz širše perspektive in upoštevati več sočasno prisotnih simptomov in znakov.

Vzroki

Biotin proizvajajo med drugim naše bakterije v črevesnem traktu in tako ne pomeni, da moramo vse potrebne količine tega vitamina zaužiti s hrano. Zmanjšano število črevesnih bakterij lahko vpliva na znižanje vrednosti proizvedenega biotina, kar se lahko zgodi na primer po jemanju antibiotikov, predvsem če zdravljenje traja dolgo obdobje. Do pomanjkanja lahko pride pri ljudeh, ki imajo zaradi genskega zapisa pomanjkanje encima biotinidaze. Encim je bistven za pravilno presnovo biotina v telesu, zato lahko pride do življenjsko nevarnega pomanjkanja tega vitamina.

Dieta

Zelo težko je, da s prehrano ne bi dobili zadostnih količin vitamina B7, saj ga vsebuje zelo veliko živil. Dnevne potrebe po biotinu se gibljejo pri odraslih in otrocih nad 15. letom starosti med 30 in 60 mikrogramov. Nekoliko višje potrebe nastopijo pri nosečnicah, vendar ne presežejo zgornje meje, to je 60 mikrogramov dnevno. Povečane potrebe imajo tudi bolniki na dializnem zdravljenju. Biotin je stabilen vitamin, ki se ne spreminja bistveno, kadar je na zraku, toploti in svetlobi. Tako pri shranjevanju in pripravi živil izgubimo le nepomemben delček tega vitamina. Na tej točki nas zanima, s kakšno prehrano zadostimo potrebam telesa po biotinu in katera živila lahko morebiti slabo vplivajo na absorpcijo in uporabnost le tega v telesu. Živila, ki vsebujejo veliko biotina, se nahajajo spodaj. Pazljivi moramo biti tudi pri uživanju določenih skupin živil, ki lahko slabo vplivajo na koncentracije vitamina v našem telesu.

Hrana, ki vsebuje veliko biotina

Gobe

Kadar imate dokazano pomanjkanje biotina, najprej posezite po gobah. Najbrž zveni sprva malo za lase privlečeno, vendar gobe v resnici vsebujejo precej visoko vsebnost tega vitamina. Poleg biotina vsebujejo tudi mešanico drugih mineralov in hranil ter jih moramo imeti že zaradi tega za zdravo živilo.

Tuna

Bogato vsebnost biotina najdemo v tuni. Živilo, ki ima mnogo drugih pozitivnih vplivov na naše zdravje, lahko tako pripomore tudi k zadostnim količinam tega vitamina v našem telesu. Tuna je odličen vir proteinov in omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno. Vsekakor pa je zmernost potrebna, saj prevelike količine zaužite tune lahko vplivajo na vrednosti živega srebra, ki jih skladiščimo v našem telesu.

Puranje meso

Meso puranov ni dobro le zaradi beljakovin, ki podpirajo rast in razvoj mišic, temveč je tudi vir biotina. Večina ljudi v razvitem svetu, kjer je puranje meso redno na meniju, zato nima pomanjkanja biotina. Da poskrbimo za zmanjšan vnos maščob v svoje telo, izberimo kose mesa brez kože in pripravljene brez maščobe, na primer na žaru.

Avokado

Sadež poln vitaminov, mineralov in drugih zdravih snovi, kot so beljakovine in vlaknine, vsebuje tudi precejšnje količine biotina. Prav tako najdemo v avokadu zdrave maščobe, tako je vsestransko uporaben sadež. Lahko ga uživamo v solati, omaki ali kar surovega.

Blitva

Redkokdaj si povprečen človek v obroku privošči blitvo. Na splošno raje posegamo po špinači ali drugi zeleni listnati zelenjavi. Vendar je blitva zelo zdrava in hkrati pripomore k uravnavanju nivoja biotina v telesu. Poleg tega vsebuje veliko vitamina A, vlaknin, magnezija in vitamina C. Uporabljamo jo lahko v solatah, smutijih, lahko pa jo pokuhamo tudi kot špinačo, vendar s tem izgubimo nekaj vitaminov, predvsem vitamin C, ki je termolabilen oziroma se na toploti njegova oblika spremeni. 

Jajca

Nekateri menijo, da so jajca zdrava, drugi trdijo, da so škodljiva zdravju, nekateri uživajo le rumenjak, drugi obratno. Kadar pogledamo v sestavo jajc, je nekaj neizogibno in sicer to, da nam ponujajo veliko biotina, ki se skriva predvsem v rumenjaku. Če želimo povišati nivoje tega vitamina je tako dobro na jedilnik občasno dodati tudi toplotno predelana jajca.

Losos

Večina izmed nas pozna lososa zaradi vsebnosti beljakovin in esencialnih maščobnih kislin, a dobra novica je, da se ponaša tudi z dobro vsebnostjo biotina. Pripravljamo ga na različne načine, kot samostojno jed, skupaj s šparglji ali brokolijem in basmati rižem ali kvinojo. Lososa iz zaupanja vrednih virov, lahko uživamo večkrat tedensko, saj ima protivnetne lastnosti.

Sončnična semena

Semena sončnic so odličen vir vitaminov, kot je biotin in mineralov, na primer magnezija. Uživamo jih surove, se pravi kot dodatek v solati ali samostojno malico. Zagotovimo si ekološko pridelana semena, saj se v konvencionalnem kmetijstvu uporabljajo velike količine zdravju škodljivih snovi, ne le pri pridelavi, temveč tudi pri predelavi.

Goveja jetra

Jetra vsebujejo večje količine mineralov in vitaminov kot goveje meso. Kadar uživamo jetra, dobimo veliko količino biotina v svoje telo. Prav tako so jetra tudi vir železa in magnezija, vendar se ta minerala v naše telo s prebavo absorbirata težje, kot če uživamo goveje meso.

Jagodičevje

Ne glede na to, katero jagodičevje uživamo, zagotovimo svojemu telesu dobre količine biotina. Poleg vsebnosti tega vitamina, vsebuje jagodičevje še druge pomembne snovi, predvsem antioksidante. Le ti pripomorejo k izboljšanju našega zdravja in preprečujejo zgodnji pojav raka, srčnih obolenj ter drugih kroničnih bolezni.

Hrana, ki vpliva na zniževanje vrednosti biotina v telesu

Surova jajca

Jajca, ki niso toplotno dovolj obdelana, lahko vplivajo na zmanjšanje nivojev biotina v telesu. V jajčnem beljaku namreč najdemo avidin, encim, ki zavira absorpcijo biotina v telo. Uživanje surovih jajčnih beljakov zato ni priporočljivo, posebej ne velikokrat. Na toploti se avidin strukturno spremeni, zato se več ne more povezati z biotinom in tako ne vpliva na vsebnost tega vitamina v našem telesu. Jajca je tako potrebno pred uživanjem dobro toplotno obdelati.

Trans maščobe

Iz prehrane je potrebno izločiti vsa živila, ki slabo vplivajo na nivoje vitaminov in mineralov v telesu. S trans maščobami v telo vnašamo velike količine škodljivih snovi, ki so slabe za naše zdravje. Izogibajmo se vsem maščobam, ki so hidrogenizirane oziroma vsebujejo trans maščobe.

Sladkor

Visoka vsebnost sladkorja v živilih je slaba na toliko nivojih, da si je to že težko predstavljati. Prav zaradi tega si je dobro zapomniti, da moramo iz prehrane izločiti toliko sladkorja, kot ga le moremo. Sladkor je enostavni ogljikohidrat, ki v telesu znižuje vsebnost vitaminov. Poleg vpliva na vitamine, zmanjšuje tudi količine nekaterih pomembnih mineralov, kot so kalcij, magnezij, cink in žveplo.

Druga priporočila

Za zadostitev potreb telesa po vitaminih in mineralih je poleg zdrave, uravnotežene prehrane pomembno, da se redno gibljemo. Sedeč način življenja namreč vpliva na celotno presnovo v telesu, naše počutje in vsakodnevno funkcioniranje. Če še nimate svojega urnika za telovadbo, ga je dobro narediti čim prej in se gibati vsaj trikrat tedensko po 30 do 60 minut. Pretiravati ni potrebno, tako je dovolj, če tečete ali kolesarite s tempom, pri katerem se lahko še pogovarjate z drugimi. Primerna je predvsem aerobna vadba, to je tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje oziroma deskanje na snegu. Pri teh oblikah gibanja se telo napolni s kisikom, srčna akcija pa se po pol ure neprekinjene vadbe spodbudi do te mere, da se pričnejo porabljati maščobe v telesu.

Pomembno je poudariti tudi vpliv stresa. Ta lahko namreč na različne mehanizme, od katerih vseh še ne poznamo, vpliva na zdravje našega organizma. Priporočljivo se je udeležiti delavnic za sproščanje stresa, kjer se naučimo kako tega sovražnika modernega časa obvladati. Primeren je tudi trening, ki vključuje dihalne vaje oziroma posebne položaje, pri katerih se sprostimo. Na ta način z redno vadbo ohranjamo dobro psihično počutje in preprečujemo poškodbe telesa zaradi stresa.

Pomembno je, da se o vseh simptomih in znakih, ki jih zaznamo v svojem telesu, najprej pogovorimo z osebnim zdravnikom. Informacije v tem članku so namenjene le kot pomoč in niso primerne kot podlaga za samozdravljenje.

 

Viri

▪ Dr. Edward Group. Top foods High in Biotin. (nov 9, 2016). Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.globalhealingcenter.com/natural-health/top-foods-high-biotin/

▪ Lindberg J. Protein is important for beautiful skin, hair and nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.nutritionexpress.com/protein/showarticle.aspx?id=224

▪ Klein S. The Worst Diet Mistakes For Hair And Nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.huffingtonpost.com/2014/07/17/bad-hair-nails-diet-foods_n_2964618.html

▪ 20 Foods High in Biotin for Healthy Hair and Nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://bembu.com/biotin-foods/

▪ Biotin. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/185-biotin.html

Bolezni nohtov

Zdravilna hrana ▪ esencialne maščobne kisline ▪ vitamin C ▪ piridoksin (B6) ▪ železo ▪ vitamin D ▪ kalcij ▪ aminokisline ▪ vitamin H (biotin)

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ hrana z visokim glikemičnim indeksom ▪ alkohol

Nohti so trdni izrastki kože, ki so sestavljeni predvsem iz keratina. Rastejo počasi, s hitrostjo približno 2 do 3 mm na mesec, na rokah hitreje kot na nogah. Celoten noht tako izraste v 6 do 9 mesecih oziroma se v tem času v celoti obnovi. Pomembne snovi, ki se nahajajo v nohtu in skrbijo za njegovo nemoteno rast ter trdnost so minerali, kot so magnezij, kalcij, železo, cink, natrij in baker. Minerale prejemamo v telo predvsem skozi zdravo, uravnoteženo prehrano. Precej pogosto se nohti pri podhranjenosti oziroma primanjkljajih določenih snovi v prehrani vidno spremenijo.

Težave z nohti so zelo pogoste pri ljudeh v vseh starostnih obdobjih, saj obsegajo okrog 10% vseh težav, zaradi katerih ljudje obiščejo dermatologa. Največkrat gre za razpokane oziroma lomljive nohte, ter izgubo nohtne čvrstosti. Pri opazovanju sprememb na nohtih moramo biti pozorni, saj obstaja več pojavov, ki lahko nakazujejo na resnejše obolenje. V primeru, da pride do takšnih sprememb je najprej potreben obisk osebnega zdravnika.

 

Kdaj obiskati zdravnika?

Stanja, pri katerih moramo biti pozornejši, saj lahko gre za resnejše obolenje so:

▪ luknjice oziroma vdolbine po celotni površini nohta, ki lahko nakazujejo na bolezni vezivnega tkiva,

▪ zadebelitev konice prsta in ukrivljeni nohti, ki lahko kažejo na morebitne težave s pljuči,

▪ žličasti nohti, ki so izjemno tanki in mehki ter se ukrivljajo navzgor, saj lahko kažejo na slabše delovanje jeter, obolenja srca ali težave s ščitnico

▪ terryjevi nohti, za katere je značilen pojav temnejšega obarvanja področja nohta ob konici in se lahko povezujejo z jetrnimi težavami, diabetesom, srčnim obolenjem ali težavami s ščitnico

▪ vdolbine na nohtih, ki so videti kot črte, potekajoče pravokotno preko nohta, saj lahko kažejo na diabetes, bolezni perifernega žilja ter nekatere nalezljive bolezni

▪ kadar noht začne odstopati od podlage brez da bi se poškodovali ali imeli znano vnetje nohta, je lahko to znak za obolenje ščitnice ali luskavico, lahko pa je tudi reakcija na nekatere snovi, ki jih nanašamo na nohte, na primer lak

▪ rumenkasto obarvanje skupaj z zadebelitvijo nohta je pogosto znak bolezni dihal, lahko pa je povezano tudi z motnjami limfnega obtoka

V primeru, da ne gre za eno izmed zgoraj naštetih težav, se lahko težav z nohti lotimo sami.

Simptomi in znaki

Na nohtih se pojavljajo mnogi znaki in simptomi, ki nakazujejo na neravnovesje v telesu. Spremembe so dolgotrajne in se počasi spreminjajo, ker nohti rastejo zelo počasi. Primanjkljaji določenih snovi v prehrani se lahko kažejo kot spremembe v hitrosti rasti nohtov, krhkost ter lomljivost, lise na nohtih, ki so lahko bele ali drugih barv, spremembe v debelini nohta, suha ali vneta koža ob nohtu. Najpogostejši simptom je krhkost in lomljivost nohtov.

Vzroki

Do sprememb na nohtih lahko vodijo številne sistemske bolezni, torej vse vidne nepravilnosti niso nujno povezane le s premajhno količino določenih snovi v prehrani. A vendarle prehrana lahko vpliva na izgled nohtov in je tudi najpogostejši vzrok za težave z nohti. Tako se nohti lahko spremenijo, predvsem zaradi pomanjkanja določenega vitamina, minerala ali elementa v sledovih (npr. železa).

Dieta

Enostavne težave z nohti, ki so povezane s primanjkljaji mineralnih ali drugih snovi v telesu lahko odpravimo s spremembo prehrane. Praktično vsako pomanjkanje snovi v prehrani se lahko odrazi na nohtih. Z uživanjem prehrane, ki vsebuje dovolj vitaminov, mineralov in beljakovin, poskrbimo za normalen rast in razvoj nohtov.

Hrana, ki škoduje zdravju nohtov

Sladkor

Tako kot je prevelik vnos sladkorja na splošno slab za zdravje, je slab tudi za rast in razvoj nohtov. Uživanje sladkarij povzroča nenadne dvige krvnega sladkorja, ki sprožajo visoko izločanje inzulina iz trebušne slinavke, prav tako pa vplivajo na ravnovesje drugih hormonov, kot so na primer androgeni.

Hrana z visokim glikemičnim indeksom

Visok glikemični indeks imajo jedi, ki so sestavljene pretežno iz enostavnih ogljikovih hidratov, kot na primer, bela moka ali beli riž. Te jedi vplivajo na dvige krvnega sladkorja podobno kot sladkor in s tem ob rednem uživanju v velikih količinah krnijo zdravje nohtov.

Alkohol

Prekomerne količine alkohola lahko ne le vplivajo na zdravje kože, ampak tudi na zdravje nohtov. Alkohol deluje diuretično, kar pomeni, da iz telesa izločamo večje količine vode kot sicer, in tako po določenem obdobju rednega uživanja vpliva na slabši izgled nohtov.

Hrana, ki vpliva na boljše zdravje nohtov

Esencialne maščobne kisline

Uživanje zadostnih količin esencialnih maščobnih kislin pripomore k boljšemu izgledu nohtov, prav tako pa tudi kože in las. Esencialne maščobne kisline najdemo v ribah, ki so odličen vir le teh. Nahajajo se tudi v živilih, primernih za vegetarijance, kot so konoplja, lan, orehi, mandlji, temno zeleni listnati zelenjavi, kot sta brokoli in špinača, olivnem olju, polnozrnatih živilih ter jajcih.

Vitamin C

Ta vestranski vitamin ima svojo vlogo tudi pri zdravju nohtov. Pripomore namreč k njihovi trdnosti, saj spodbuja tvorbo kolagena. Med živila z veliko vitamina C spadajo citrusi, mango, papaja, ananas, jagode, borovnice, maline, brusnice, lubenica, jabolka … Poleg sadja vsebujejo visoke količine vitamina tudi paprika, temno zelena listnata zelenjava, brokoli in paradižnik, ki ga nekateri uvrščajo med sadeže.

Piridoksin (B6)

Vitamin B6, ki ga imenujemo tudi piridoksin, je pomemben za zdravje nohtov, saj lahko pomanjkanje tega vitamina vodi v pojavljanje vdolbin na nohtih. Pretiravanje ob uživanju prevelikih količin vitamina B6 lahko tudi vodi do težav, zato se ne priporoča prekoračitev 200mg na dan. Brez skrbi, navedena količina je skoraj 50 krat večja, kot jo vsebujejo dodatki, če jih jemljemo dnevno. Še manj skrbi je potrebnih pri uživanju živil, bogatih z vitaminom B6, saj se s prebavo količine absorbiranih snovi samodejno uravnavajo. Živila z veliko piridoksina so jabolka, šparglji, avokado, banane, paprika, borovnice, brokoli, zelje, korenje, zelena, grozdje, hruške, pomaranče, ananas, špinača, jagode, orehi in veliko drugih vrst zelenjave ter oreškov.

Železo

Oslabljeni ali tanki nohti lahko kažejo na pomanjkanje železa v telesu. Za jasno oceno je priporočljivo, da najprej opravimo krvne teste. Pravilno zdravljenje pomanjkanja železa razreši tudi težave z nohti, ki se pojavijo zaradi tega. Da zadostimo potrebam telesa po železu je pri večjem pomanjkanju vseeno potrebno jemanje zdravil, vendar lahko tudi s hrano telesu zagotovimo dobršen delež železa. Živila, ki vsebujejo večje količine železa so rdeče meso, svinjina in perutnina, morska hrana, stročnice, temno zelena listnata zelenjava, rdeča pesa, suho sadje, od tega največ rozine in marelice ter z železom obogatena živila, kot so žitarice, kruh ali testenine.

Vitamin D

Na uživanje vitamina D moramo biti pozorni predvsem, kadar nohti postanejo bolj lomljivi. Na pomanjkanje tega vitamina lahko kaže tudi neravna površina, oziroma deli nohta, ki se lupijo s površine. Živila z veliko vitamina D so tuna, skupa, losos, goveja jetra, sir, rumenjaki ter hrana, ki ji dodajajo vitamin D, kot so nekateri mlečni izdelki, pomarančni sok, sojino mleko in kosmiči iz žitaric.

Kalcij

Od mineralov je za trdnost nohtov pomemben tudi kalcij. Živila, ki jih lahko uživamo, da zadostimo potrebam telesa po kalciju so mleko, sardine, jogurt, kefir, brokoli, vodna kreša, sir, mandlji … Na splošno vsebujejo največ kalcija surova skuta in zelena zelenjava.

Aminokisline

Aminokisline v prehrani vplivajo na zdravje naših nohtov. Predvsem ena izmed njih, ki jo imenujemo metionin, je potrebna za rast in strukturo nohtov. Kadar v prehrani nekoliko povečamo količino živil, ki vsebujejo veliko metionina, lahko pričakujemo močnejše nohte. Veliko metionina se skriva v oreških, govedini, jagnjetini, siru, puranjem mesu, svinjini, ribah, školjkah, soji, jajcih, skuti in stročnicah. S porabo ni potrebno pretiravati, saj je znano, da metionin, kadar ga jemljemo v prevelikih količinah daljše obdobje, lahko poveča tveganje za razvoj raka. Zmernost je torej potrebna tudi pri uživanju aminkokislin.

Vitamin H (biotin)

Vloga biotina pri lajšanju težav z nohti je vsestranska, saj pripomore tudi k izboljšanju zdravja obnohtne kože in vpliva tudi na nekatere druge kožne spremembe.  Pomanjkanje biotina lahko nastane zaradi nezadostnega vnosa le tega s hrano, kot posledica uživanja surovih jajc ali bolezni presnove. Pride lahko tudi do proizvodnje snovi s strani bakterij v črevesu, ki imajo v telesu biotinu nasprotne učinke. Biotin, imenovan tudi vitamin H oziroma vitamin B7 je topen v vodi in ga najdemo v vseh živih celicah, saj je nujen za celični metabolizem. Večino hrane, ki je pojemo, vsebuje biotin, največja koncentracija le tega pa se nahaja v mleku, mlečnih izdelkih, morski hrani in drobovini (ledvice in jetra). Kljub temu, da živalska hrana vsebuje najvišje koncentracije, pa je biotin v teh živilih vezan na beljakovine. Rastlinska hrana vsebuje prosti biotin, ki ima višjo biološko uporabnost. Največ ga je v oreških, sončničnih semenih, stročnicah, bananah, cvetači, kosmičih in avokadu.

Druga priporočila

Priporočljivo je, da si nohte redno negujemo. Poleg tega, da jih redno pristrižemo, so primerne občasne oljne kopeli, pri katerih nohte okrog pol ure namakamo v olivnem olju. Dobre so tudi negovalne kreme oziroma mazila, s katerimi negujemo roke in jih hkrati nanesemo tudi na nohte. Poskrbeti moramo tudi za redno pitje zadostnih količin vode čez cel dan. Le to je poleg zdrave, uravnotežene prehrane, ključnega pomena za zdravo rast in razvoj naših nohtov.

 

Viri

▪ 7 težav z nohti, ki jih nikar ne spreglejte. Dostopno 11.4.2017 na spletnem naslovu: http://vizita.si/clanek/bolezni/7-tezav-z-nohti-ki-jih-nikar-ne-spreglejte.html

▪ Cashman W. M., Brett Sloan S. Nutrition and nail disease. Clinics in Dermatology. Vol 28, Issue 4, July-August 2010, Str. 420-425.

▪ Dr. Edward Group. Top foods High in Biotin. (nov 9, 2016). Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.globalhealingcenter.com/natural-health/top-foods-high-biotin/

▪ Top 10 Calcium Rich Foods. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: https://draxe.com/top-10-calcium-rich-foods/

▪ Lindberg J. Protein is important for beautiful skin, hair and nails. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.nutritionexpress.com/protein/showarticle.aspx?id=224

▪ Britta S. Top Food Sources of Essential Fatty Acids. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.swansonvitamins.com/blog/nutrition-with-vegetarian-style/food-sources-of-essential-fatty-acids

▪ Klein S. The Worst Diet Mistakes For Hair And Nails. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.huffingtonpost.com/2014/07/17/bad-hair-nails-diet-foods_n_2964618.html

Atopijski dermatitis

Zdravilna hrana ▪ esencialne maščobne kisline ▪ vegetarijanska dieta ▪ probiotiki ▪ vitamin E

Škodliva hrana ▪ Mastna hrana ▪ Mlečni izdelki ▪ Bela moka ▪ Sladkarije ▪ Živila, ki sprožajo poslabšanja

Atopijski dermatitis je kožna bolezen, ki se pojavi praviloma v otroški dobi, lahko pa tudi kasneje v poteku življenja. V zadnjem času se pojavlja nekoliko pogosteje, pri vedno več ljudeh in najpogosteje že v prvih mesecih življenja. Verjetnost za pojav bolezni je pri otrocih od 30% (če je atopik en starš) do 80% (če sta atopika oba starša). Atopija je preobčutljivost kože in sluznic na okoljske snovi, ki se povečini pojavlja pri več članih iste družine. Prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh otrok. Vzroki za nastanek še vedno niso dovolj dobro pojasnjeni. Atopijski dermatitis je poimenovan tudi nevrodermitis, saj so najprej domnevali, da je vzrok za vnetje kože obolenje živcev.

Atopijski dermatitis poteka v zagonih, kar pomeni, da je kožna slika slabša v določenih obdobjih, medtem ko so vmes prisotne faze, ko koža izgleda skoraj popolnoma zdrava. Lahko se pojavlja le v določenem obdobju življenja, pri nekaterih osebah pa se pojavlja skozi celo življenje. Zdravljenje in osnovno nego je dobro venomer prilagajati trenutnemu stanju kože, kar je razlog za stopenjsko zdravljenje kožnih sprememb s katerim obolelega seznani njegov zdravnik.

Simptomi in znaki

Značilna za pojav atopijskega dermatitisa je pordelost kože, ki je suha in razpokana ter močno srbenje. Pordeli, vnetni predeli kože se pojavijo predvsem na obrazu, lasišču ali na predelu velikih sklepov, kot so komolci, kolena in vrat. Alergeni vzpodbujajo nastanek in vzdrževanje bolezenskega procesa, znana je povezava s pršicami ali pelodom in nekaj drugimi, redkejšimi alergeni. Pojav bolezenskih kožnih sprememb je v primeru tesne povezanosti z alergeni, na mestih, kjer koža ni pokrita z oblačili. Bolezni je lahko pridružen seneni nahod ali alergijska astma, če je prisotno vse troje, se stanje imenuje atopijski trias.

Vzroki

Razlog za nastanek atopijskega dermatitisa je predvsem genetska nagnjenost k bolezni. Koža zaradi spremenjenih genov drugače reagira na okoljske dražljaje, prav tako pa je spremenjen tudi odgovor imunskega sistema. Suhost kože se pojavi zaradi zmanjšanega izločanja maščob iz žlez lojnic, ki pa je sicer nujno za ohranjanje kožne zaščite pred vplivi mikroorganizmov iz okolja. Kadar oseba pride v stik z alergenom, se lahko sproži zagon atopijskega dermatitisa. Pogosti alergeni so pršice, pelod, mila, živila in strupi iz okolja. Stanje kože lahko poslabšajo neustrezna higiena, vročina ali dražeča oblačila. Duševne spremembe in stres so dejavniki, ki vplivajo tudi na kožo atopika in lahko sprožijo zagon bolezni.

Pri bolezni je problematično praskanje, ki je posledica močnega srbenja. Praskanje obolelih delov telesa spodbuja razvoj vnetja, ker se bakterije zaradi tega pomikajo vse globlje v plasti kože. V nekaterih primerih se lahko mikroorganizmi na spraskanem mestu namnožijo do te mere, da se pojavi bakterijska ali virusna superinfekcija. Možno je, da se akutni zagoni bolezni zaradi praskanja poslabšajo in da bolezen preide v kronično obliko.

Dieta

Po zadnjih izsledkih študij naj bi na razvoj atopijskega dermatitisa imela vpliv tudi prehrana. Izpostavljajo vpliv mlečnih beljakovin, jajc in nekaterih drugih živil, ki so povezani s pogostim povzročanjem preobčutljivosti (oreški, jagode, …). Pri ugotovljenih preobčutljivostih je potrebno živila iz prehrane izločiti. Vplivi so vidni tudi po zaužitju nekaterih drugih živil, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Pri prehranjevanju je priporočljivo uporabljati sveža, nepredelana živila. Dobro si je začeti zapisovati kaj in kdaj zaužijemo, saj lahko tako spremljamo poslabšanje kožnih reakcij in jih povežemo z določenim živilom. Spremljanje in zapisovanje naj traja vsaj nekaj zaporednih tednov. Če izluščimo povezavo s katerim koli živilom, se je potrebno o preobčutljivosti pogovoriti z alergologom ter opraviti testiranje preden se odločimo za izločitev določenega živila iz jedilnika. Kadar je razlog za izločitev nekaterih živil utemeljen, je potrebno paziti, da živila nadomestimo z ustreznimi drugimi živili. Potrebno ni le upoštevati energetsko vrednost, temveč celotno prehransko vrednost.

Hrana, ki lahko poslabša stanje pri atopijskem dermatitisu

Mastna hrana

Živila, ki vsebujejo veliko maščob so slaba, saj prispevajo v telo visoke količine nasičenih maščob, ki povzročajo vnetje. Oboleli z atopičnim dermatitisom naj bi uživali manj nasičenih maščob, kar vključuje določene vrste mesa. Meso in mesni izdelki, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob so govedina, jagnjetina, klobase in vrste rdečega mesa. Nezdrave nasičene maščobe je mogoče zamenjati za zdrave na primer z uživanjem sladkovodnih rib. Omega 3 maščobne kisline, ki so prisotne v ribah delujejo v telesu protivnetno. Vrste rib, ki jih vsebujejo največ so tuna, losos, slanik in sardine.

Mlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki predstavljajo dober vir beljakovin in vitamina D, vendar lahko na žalost vplivajo na poslabšanje simptomov atopičnega dermatitisa pri nekaterih osebah. Leta 2008 je bilo dokazano, da obstaja povezava med laktozno netoleranco in simptomi zunaj prebavnega trakta, kot je na primer ekcem. Tako je možno, da obstaja pri atopiku hkrati tudi laktozna intoleranca oziroma je pri obolelih večja pojavnost neprenašanja mleka in mlečnih izdelkov kot v zdravi populaciji. Mlečne izdelke je možno na primer zamenjati s sojinimi, pri čemer je potrebno paziti na izvor soje, ki je večinoma pridelana na nezdrav način.

Bela moka

Bela moka in testenine grejo skozi prebavo manj izkoriščene, kot bi to morda pričakovali. Ponujajo namreč mnogo praznih kalorij, saj vsebujejo manj hranljivih snovi, če jih primerjamo s polnovrednimi izdelki. Živila iz bele moke pripomorejo k poslabšanju vnetja ter slabo vplivajo na simptome dermatitisa. Zamenjava izdelkov iz bele moke s polnozrnatimi različicami živil vodi do krepitve imunskega sistema ter bolj zdravega prebavnega trakta. 

Sladkarije

Sladkor in dodatki sladkorja v hrani so zelo vprašljiva izbira, kadar oseba trpi za atopičnim dermatitisom. Trsni sladkor, maltoza, dekstroza in druge vrste sladil dodajo sladek okus jedem, a njihove kalorije telesu ne zagotavljajo hranilnih snovi, ki bi jih lahko porabilo. Za sladokusce je to precej žalostna informacija, vendar je potrebno za zmanjšanje izrazitosti simptomov bolezni iz prehrane izločiti čim več sladkorja. Pomaga lahko pitje vode in nesladkanih čajev, saj se v sladkih pijačah skriva velik odstotek dnevno zaužitega sladkorja. Ob kuhanju je potrebno dodajati manj sladkorja ali ga nadomestiti z zdravimi alternativami, kot je na primer stevia.

Živila, ki sprožajo poslabšanja

Po primerjavi večjega števila obolelih je ugotovljeno, da so določena živila lahko sprožilci faze kožnega vnetja. V telesu se po zaužitju določenih živil namreč razvije preobčutljivostna reakcija, posredovana z imunoglobulini tipa E. Vodi lahko tudi do poznih kožnih reakcij, ki se razvijejo do dva dni po zaužitju in torej ni nujno, da se reakcija razvije v roku minut ali ur. Preobčutljivost za določeno živilo ugotavljajo alergologi, ki opravljajo alergološke teste. Pogosta živila, ki so vzrok preobčutljivostnim reakcijam, so oreški, kravje mleko, jajca, soja, pšenica in morska hrana.

Hrana, ki vpliva na izboljšanje simptomov atopijskega dermatitisa

Esencialne maščobne kisline

V prehrano atopika je potrebno vključiti vrste maščob, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline. Linolenska kislina, ena izmed njih, se na primer vgrajuje v celične membrane in s tem pripomore k zdravju celic, deluje pa tudi protivnetno. Linolensko kislino vsebujejo na primer svetlinovo, konopljino, laneno, repično, sojino in še nekaj drugih olij. Najdemo jo tudi v bučnih semenih ali tofuju.

Vegetarijanska dieta

Kaže, da vegetarijanska dieta v primeru dermatitisa vpliva na bistveno izboljšanje simptomov bolezni. Izboljšanje je povezano z zmanjšanjem vrednosti po krvi krožečih eozinofilcev, nevtrofilcev in monocitov, ki so signalne celice za imunski sistem in sprožajo prekomerne imunske reakcije.

Probiotiki

Terapija s probiotiki, ki vsebujejo bakterije iz vrst Lactobacillus v nosečnosti zmanjšuje možnosti za nastanek atopijskega dermatitisa pri otrocih. Na policah najdemo veliko živil, ki vsebujejo rod Lactobacillus, pogledati je treba le na sestavo jogurtov in nekaterih fermentiranih mlečnih izdelkov. Če se prehranjujete vegetarijansko ali ne smete uživati mlečnih izdelkov je kljub temu možno najti primerne probiotične pripravke.

Vitamin E

Uživanje okrog 400 IU (»international units«) vitamina E, naj bi izboljšalo simptome pri nekaterih ljudeh z atopičnim dermatitisom. Živila, ki vsebujejo vitamin E so semena, špinača, brokoli, peteršilj, papaja, olive, avokado rastlinska olja in oreški – mandlji, lešniki, pistacije -, ki jih lahko uživamo le, če ne sumimo, da bi lahko prišlo do poslabšanja bolezni.

Druga priporočila

Priporočila, ki naj bi jih upoštevale osebe, ki trpijo za atopijskim dermatitisom vključujejo vsakodnevno nego z mastnimi kremami. Te koži zagotovijo maščobni sloj, ki ga sicer primanjkuje. Oblačila, ki jih nosijo, naj ne bi bila izdelana iz ovčje volne, saj lahko ta draži kožo in bolezen poslabša. Pazljivost je potrebna pri uporabi pralnih sredstev za oblačila, posodo in tudi čistilnih sredstev za čiščenje bivalnih prostorov, najbolje je izbrati ekološka sredstva. Ob hudih napadih srbenja se je večinoma težko zadržati, da se ne bi niti malo popraskali, zato naj bodo nohti kratko pristriženi. S tem zmanjšamo poškodbo kože. Kadar obstaja sum, da so alergen pršice, je potrebno iz stanovanja odstraniti vse preproge, na odeje, vzglavnike in posteljne vložke pa namestiti protialergijske prevleke. V primeru preobčutljivosti na cvetni prah odstranimo iz bivalnega prostora vse cvetoče rastline.

Tehnike sproščanja lahko veliko pripomorejo k zmanjšanju vpliva stresa v vsakodnevnem življenju. Ne gre spregledati niti pomena zadostne količine spanca. Pri atopijskem dermatitisu je vsako izpostavljanje dražečim snovem vzrok za preplah, zato lahko vpliva tudi na izbiro poklica. V primeru tega kožnega obolenja ni priporočljivo, da se osebe zaposlijo na delovnem mestu frizerja, avtomehanika, medicinskega tehnika, ali na delovnih mestih, ki vključujejo veliko dela v vlažnem okolju.

Ob nenadnih zagonih se priporoča uporaba vlažilno-mastnih povojev. S pogostejšimi zagoni, ki imajo hujši potek, je povezano tudi kajenje, zato je potrebno to škodljivo navado opustiti.

 

Viri

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.topmedicus.si/atopijski-dermatitis3

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnar.com/clanki/atopijski-dermatitis

▪ Foods to avoid when you have atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/407880-foods-to-avoid-when-you-have-atopic-dermatitis/

▪ Diet and dermatitis: Food triggers. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3970830/

▪ Mohajeri S., Newman S. A. Review of evidence for dietary influences on atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.medscape.com/viewarticle/830227

▪ Atopic dermatitis: Nutritional considerations. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutritionmd.org/health_care_providers/integumentary/atopic_dermatitis_nutrition.html

Kronični hepatitis

Zdravilna hrana ▪ beljakovine ▪ juhe ▪ lahka zelenjava ▪ sveže sadje ▪ žitni izdelki ▪ nemastno meso

Škodliva hrana ▪ maščobe ▪ sladkor in ogljikovi hidrati ▪ sol ▪ alkohol

V našem telesu se sočasno odvija nešteto procesov, ki so pomembni za razvoj in obnovo organizma. Nekateri izmed njih so koristni našemu zdravju, kadar pa se ravnovesje poruši, nastajajo tudi procesi, ki nam škodujejo, kot je na primer vnetje. Vnetni procesi v telesu lahko nastanejo na več različnih načinov in na različnih mestih. Vnetje, ki se dogaja v jetrih, poimenujemo hepatitis. Kadar to vnetje jeter traja dlje časa, ga poimenujemo kronični hepatitis. Meja, da vnetje v jetrih označimo za kronično je trajanje nad šest mesecev.

Vzroke za nastanek vnetja podrobneje opisujemo spodaj, najpogosteje gre za bolezen zaradi virusne okužbe. Najpogostejši virusi, ki povzročajo kronični hepatitis so virusi hepatitisa B in C. Kronični hepatitis C ima po ocenah približno 170 milijonov ljudi po svetu, v Evropi je število okuženih okrog štiri milijone.

Pravočasno odkritje kroničnega hepatitisa in dovolj zgodnje zdravljenje preprečuje morebitne zaplete bolezni, kot je na primer ciroza, odpoved delovanja jeter ali rak na jetrih. Če torej opazimo veliko od spodaj naštetih simptomov ali znakov je najprej potrebno obiskati zdravnika. Velikokrat pridejo oboleli prepozno, ko zapletov več ni mogoče preprečevati.

Simptomi in znaki

Obolela jetra povzročajo pri različnih osebah različne simptome in znake. Najpogostejši izmed teh so bolečine pod rebrnim lokom na deni strani, ki so povečini stalne in dlje trajajoče ter topega značaja. Ob okužbi z virusom se lahko pojavi temen urin, vročina, rumenica kože in beločnic, ter zmanjšan apetit oziroma izgubljanje telesne teže. Koža je lahko pri nekaterih ljudeh srbeča, sivkasta, suha ali drugače spremenjena. V drugih primerih težko potekajočega ali dolgo trajajočega hepatitisa je možno nabiranje tekočine v trebušni votlini, kar imenujemo ascites. Pojavi se lahko tudi krvavitev iz žil požiralnika, saj so preko povezav zaradi spremenjenega pretoka v jetrih bolj obremenjene. V povezavi z vnetjem jeter lahko nastanejo žolčni kamni, ledvice lahko slabše delujejo ali celo odpovejo, izgubljanje mišične mase je lahko pospešeno. Že tako hudim simptomom in znakom se lahko pridruži izguba apetita do mere, da začne oboleli pospešeno izgubljati telesno težo, sprva predvsem na račun mišične mase.

Vzroki

Vzroki kroničnega vnetja jeter so lahko številni. Lahko gre za izpostavljenost virusom hepatitisa (B ali C), izpostavljenost škodljivim snovem na delovnem mestu (na primer vinilklorid, berilij, bifenili), bolezen jeter zaradi zdravil (posebej kadar gre za zastrupitev s prevelikimi odmerki zdravil) ali avtoimunsko jetrno bolezen. Dejavniki tveganja so potovanja v tropske kraje, transfuzije krvi, tvegano spolno vedenje ter prekomerno pitje alkoholnih pijač.

Dieta

Pri obolelih s kroničnimi jetrnimi boleznimi sta spremenjena apetit in prebava. Seveda to ne velja za vse ljudi enako, saj nekateri občutijo le blage spremembe, medtem ko drugi trpijo za hudimi prebavnimi motnjami. Glede na odziv telesa je potrebno individualno prilagajati zaužito hrano in obroke. Kljub dobrim nasvetom glede tega, katera živila je najbolje izbirati, je potrebno ob morebitnih težavah le ta izločiti iz jedilnika. Uživati je potrebno le živila, na katera se telo dobro odzove in po katerih nimamo težav, kot so spahovanje, napet trebuh, vetrovi, spremenjeno odvajanje itd. Kadar je potrebno zdravljenje hujše potekajoče bolezni, se je potrebno nujno posvetovati s kliničnim dietetikom, da naredi individualni prehranski načrt. Včasih je potrebno tudi hranjenje preko infuzije, kar je potrebno sprejeti, če oboleli več ne more uživati zadostne količine hrane po normalni poti. Hitra izguba mišične mase, ki nastane ob stradanju kronično obolelih, je namreč za nadaljnje zdravljenje zelo neugodna.

Splošna priporočila so enaka za vse. Potrebno se je izogibati soli, jesti omejene količine beljakovin ter piti zadostne količine tekočin. Beljakovine v hrani morajo biti enakomerno razporejene v vseh obrokih in predvsem rastlinskega izvora. Rastlinske beljakovine namreč delujejo odvajalno, znižujejo pH črevesnega lumna in sproščajo manj amoniaka, kar si v primeru jetrne bolezni želimo.

Hrana, ki slabo vpliva na potek kroničnega hepatitisa

Maščobe

Nekateri ljudje z jetrnim obolenjem slabše prebavljajo maščobe. Prizadeta je tako razgradnja kot tudi absorpcija maščob skozi črevesno steno v telo. Kadar pride do tega, maščoba potuje dalje po prebavnem traktu, dokler se ne izloči z blatom, vendar na poti povzroča precej neprijetne simptome. Lahko pride do napihnjenosti ali spremenjenega gibanja črevesa, ki privede do občutka teže v trebuhu. V opisanih primerih je opazna spremenjena konsistenca blata, kar je znak, da moramo zmanjšati vnos maščob. Diete z malo maščob vam lahko pomagajo sestaviti klinični dietetiki.

Sladkor in ogljikovi hidrati

Trud za čim manj zaužitega sladkorja se pri jetrni bolezni izplača. Prevelike količine sladkorja so lahko slabe, saj je nivo sladkorja v krvi zaradi kroničnih sprememb na jetrih že tako spremenjen. Rafinirani sladkorji so sicer v vsakem primeru za organizem slabi, bolje se je izogniti doslajevanju jedi, ali izbrati naravna sladila. Jetrna bolezen lahko zaradi naravnih prilagoditev telesa poviša nivoje krvnega sladkorja, lahko pa se zgodi tudi obratno, da pride do znižanja nivojev krvnega sladkorja. V teh primerih je potrebno zaužiti sorazmerno več ogljikovih hidratov, najbolje sestavljenih, ki skrbijo za manjša nihanja in ohranjajo stabilne vrednosti krvne glukoze skozi daljše obdobje.

Sol

Prevelik vnos soli lahko povzroča zastoj vode v telesu in hkrati obremeni ledvice, kar je slabo ob napredovali bolezni in spremenjenem delovanju ledvic. Namesto soli lahko za začinjanje jedi uporabimo začimbe in zelišča. Posebna pozornost je potrebna pri kupovanju vnaprej pripravljenih ali konzerviranih jedi, kjer je soli povečini v izobilju. Tem jedem se moramo izogibati.

Alkohol

Prekomerno pitje alkohola je lahko samo po sebi vzrok za nastanek kroničnega obolenja jeter. Alkohol, ki ga popijemo, se namreč presnavlja preko jeter, kar pomeni, da močno vpliva na njihovo delovanje. Zmožnost delovanje jeter je v obdobju, ko presnavljajo alkohol, zmanjšana. Tako se je alkoholu potrebno v celoti izogibati, kadar imamo kronično obolela jetra, tudi če ta ni bil vzročno povezan z nastankom bolezni.

Hrana, ki izboljša potek bolezni in pripomore k zmanjšanju simptomov

Beljakovine

Pomembno je, da oboleli s kronično jetrno boleznijo zaužije dovolj beljakovin, da ohrani telesno težo oziroma mišično maso. Kljub morda znižanemu apetitu se je potrebno lotiti prehranskega načrta in se ga držati. Največ beljakovin pridobimo iz mesa, sledijo mlečni izdelki, jajca in stročnice. Iz 100g mesa pridobimo več kot 21g beljakovin, 1 lonček jogurta ali mleka nas oskrbi s približno 8 grami, veliko jajce skriva 7 gramov, 2 jedilni žlici arašidovega masla prav tako 7 gramov, od 100g tofuja pridobimo približno 8 gramov beljakovin, 55gramov skute nam da okrog 7 gramov beljakovin in prav tako se čarobnih sedem nahaja v 30g sira. Stročnice prav tako skrivajo zadovoljive zaloge beljakovin, iz 100g rdečega fižola jih lahko pridobimo 8g. Dnevno potrebuje oseba 1,8g beljakovin na kilogram telesne teže, pri bolniku s kronično boleznijo, pa lahko zaradi večjih energetskih porab to vrednost približamo 2g na kg dnevno.

Juhe

Ob kosilu ali kot manjšo samostojno jed si lahko pripravimo juhe. Pri tem nismo omejeni, saj so lahko juhe vseh vrst, kostne, mesne ali zelenjavne. Edino, kar moramo upoštevati je, da posnamemo maščobo, ter se izogibamo prežganja, kar lahko vodi do neželenih prebavnih motenj. Juha nam zagotavlja tudi vnos tekočin, tako moramo pri morebitnem zastajanju vode v trebušni votlini ali slabšemu delovanju ledvic upoštevati omejen dnevni vnos tekočin.

Lahka zelenjava

Od zelenjave se priporočajo lažje prebavljive vrste, kot so korenje, cvetača, špinača, rdeča pesa, blitva, mehka zelena solata (motovilec, mehka glavnata solata, …). Zelenjavo, za katero ugotovimo, da je ne prebavljamo dobro, izključimo iz prehrane ali jo uživamo do količin, ki so za telo sprejemljiva. Sčasoma, ko se naučimo dobro opazovati svoje telo, sami ugotovimo, kaj je za nas najbolje.

Sveže sadje

Sveže sadje uživamo brez posebnih omejitev, le ne prevelikih količin naenkrat. Velike količine sadja zaužite naenkrat, lahko sprožijo neprijetne prebavne težave, saj zahtevajo brezhibno delovanje prebavnega trakta, katerega del so tudi jetra. Uživamo lahko kuhano sadje v obliki čežan, omak, kompotov ali marmelad. Vse zaužite tekočine vključno z veliko količino sadja, ki vsebuje večinoma tekočine, moramo upoštevati v primeru, da imamo omejitev dnevnega vnosa tekočin.

Nemastno meso

Od mesa lahko uživamo nemastno meso, kuhano, dušeno ali pečeno brez maščobe. Primerne so nemastne vrste rib, perutnina, suhe salame, ki ne vsebujejo veliko maščob in drobovina v manjši količini. Prebava maščob je lahko pri jetrni bolezni spremenjena, kar smo podrobneje opisali zgoraj.

Žitni izdelki

Izdelki iz žit vsebujejo visoke vrednosti ogljikovih hidratov, saj so ti njihova glavna sestavina. Kadar imamo visoke vrednosti krvnega sladkorja, jih bomo seveda uživali nekoliko manj, a posebna previdnost zaradi dolgotrajnega učinka enakomernega povišanja krvnega sladkorja, ki se pojavi ob prebavi sestavljenih ogljikovih hidratov, praviloma ni potrebna. Z žiti pridobimo minerale in vlaknine, ki dobro vplivajo na potek prebave in črevesne stene.

Druga priporočila

Kronična jetrna obolenja prizadenejo celo telo. Organizem se težje brani pred okužbo, saj je prizadet tudi imunski sistem. Zaščitimo se z običajnimi higienskimi ukrepi, kot je pranje rok, priporočljivo je tudi izogibanje večji množici ljudi, predvsem v obdobju prehladnih obolenj. Izbira zdravil je v obdobju bolezenske prizadetosti jeter ključnega pomena. Večina zaužitih zdravil se namreč presnavlja preko jeter, zato boste z osebnim zdravnikom morda prilagodili zdravljenje z zamenjavo določenih zdravil. Pazljiv je potrebno biti tudi pri uporabi zdravil, ki so prosto dostopna v lekarnah, saj določena izmed njih in tudi nekatera zelišča lahko slabo vplivajo na jetrno delovanje. Za lajšanje težav z prehladnim obolenjem se je potrebno izogniti acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim zdravilom.

 

Viri

▪ Liver disease diet – What you need to know. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.drugs.com/cg/liver-disease-diet.html

▪ Fižol. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutris.org/prehrana/zivila-meseca/zima/220-fizol.html

▪ Diet & liver Disease. Staying nutrituonally well. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

▪ Cirrhosis. Self-management. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

▪ Daily diet tips for people with hepatitis. Viral hepatitis. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.hepatitis.va.gov/patient/daily/diet/tips-for-people-with-cirrhosis.asp

▪ Diet and liver disease. E-book. British liver trust. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/wp-content/uploads/44951-DLD-BLT-A5-Booklet-web-compressed.pdf

Divertikli

Zdravilna hrana ▪ veliko vlaknin ▪ kumarice ▪ solata ▪ oreščki ▪ sadje ▪ lubenica ▪ jogurt in probiotiki

Škodliva hrana ▪ pekoča hrana ▪ nekatere stročnice ▪ koruza ▪ mlečni izdelki ▪ nezdrave maščobe

Divertikuloza je ena izmed bolezni prebavnega trakta. Pri tej se v poteku prebavne cevi pojavljajo uvihki stene, ki se bočijo izven lumna prebavil. Lahko si jih predstavljamo kot majhne vrečice oziroma žepke na mestih, kjer bi sicer morala biti neprekinjena, gladka stena. Divertikli se lahko pojavijo na veliko mestih vzdolž prebavil, lahko je le eden ali jih je prisotnih več, manjših ali večjih. Divertikle imamo lahko tudi v požiralniku, čeprav se najpogosteje pojavijo v poteku debelega črevesa. Najdemo jih pogosteje proti koncu debelega črevesa, kjer začne črevo vijugati v obliki črke S, ta del črevesa je imenovan sigma.

Divertikuloza se pojavlja večinoma pri starejših osebah, le redko pri mlajših od 50. let. Med petdesetim in šestdesetim letom starosti je prisotna pri približno tretjini oseb, nad šestdesetim letom starosti pa se njena pojavnost s starostjo sorazmerno veča. Največ obolelih z divertikulozo je v razvitem svetu, v Aziji in Afriki je stanje izjemno redko.

Simptomi in znaki

Povečini divertikli ne predstavljajo nobenih težav. Ima jih veliko ljudi, a jih v večini primerov odkrijejo pri naključnih preiskavah, na primer preventivnih kolonoskopijah. Spet v drugih, redkih primerih, so lahko posledice hujše. Nastanek žepka je v veliko primerih blizu ene izmed arterij, žil, ki prehranjujejo črevesno steno. Prav zaradi tega je pogost pojav občasnih krvavitev iz mesta uvihanja, ki so lahko tudi tako močne, da je potrebna obravnava v bolnišnici. Znaki krvavitve so občasno odvajanje svetlo rdeče krvi, ali blata črnega kot oglje, kadar gre za zaprtje. Kljub temu, da je prisotna kri na blatu, je odvajanje neboleče, saj kadar gre za pridružene bolečine, prej pomislimo na morebitne hemoroide. Divertikli so en izmed najpogostejših vzrokov za krvavitev iz črevesja.

Znotraj žepka se lahko zaradi zmanjšane prehodnosti in spremenjene črevesne flore ali zastoja blata pojavi tudi vnetje, kar se imenuje divertikulitis. Blato, ki se nabere, povzroča pritisk, ki zmanjšuje pretok krvi, zaradi česar se ta del črevesa ne more izogniti nabiranju bakterij in posledičnemu vnetju. Takrat se pojavijo simptomi v smislu bolečin v trebuhu, ki se nahajajo predvsem v spodnjem delu trebuha. Pridružena je vročina, lahko se pojavi slabost in bruhanje.

Vzroki

Divertikel se pojavi, kadar ošibi mišični del črevesne stene. Skozi mesto, kjer ni zadostne mišične opore, se nato stena lažje izboči, saj bi jo sicer močne mišice zadržale in bi preprečevale uvihanje. Razlog za šibke mišice je lahko kronično zaprtje, saj se oboleli ob pozivu na blato le tega trudi izločiti, vendar trdega blata ne more potisniti iz črevesa. Ob trenutkih napenjanja se poveča pritisk na črevesno steno in takrat deli stene uidejo navzven med mišičnimi vlakni. Dejavniki tveganja so nezadostno gibanje, prevelika telesna teža ter dieta z  malo vlakninami.

Dieta

Način prehrane je močno povezan z nastankom divertiklov. Veliko jih imajo ljudje, ki se prehranjujejo s hrano, revno z vlakninami. Vlaknine namreč ob potovanju skozi črevo delujejo kot dobri trenerji črevesa. Zaradi njihove sestave jih ne moremo prebaviti v celoti, zato jih večino prepotuje celotno dolžino prebavnega trakta. Na poti zagotavljajo stalen blag pritisk na črevesno steno, kar spodbuja razvoj in ohranja moč mišic črevesa. V lumen vlaknine privabijo vodo in skrbijo za normalno sestavo blata, kar preprečuje zaprtje, ki je glavni dejavnik tveganja za divertikulozo. Prav zaradi naštetih razlogov se priporoča, da vsak dan uživamo hrano, bogato z vlakninami, poleg tega pa skrbimo za zadostno hidracijo oziroma popijemo zadosti tekočin vsak dan.

Namen primerne prehrane, kadar pride do vnetne bolezni oziroma divertikulitisa, pa je zagotoviti počitek črevesju. Zato prvi dan po ugotovitvi stanja pričnemo s tridnevno dieto, pri kateri poskrbimo za zadosten vnos tekočin. V teh treh dneh je dovoljeno uživati le lahke zelenjavne juhe, sadne sokove brez pulpe, vodo in nesladkan čaj. Zaradi potrebe telesa po hranilih v obdobju vnetja, se po treh dneh čim prej vrnemo na dieto z malo vlakninami. V primeru divertikulitisa namreč ne želimo obremenjevati črevesnih sten, saj se mora vnetni proces najprej umiriti. V poštev pridejo tako pokuhano sadje brez lupine, kuhana zelenjava brez ovoja, jajca, ribe, perutnina, mleko, jogurt, sir, beli riž, testenine in njoki. Do sedaj smo lahko že opazili, da se priporočila o primerni dieti za preprečevanje divertiklov in že ugotovljenih žepkov v črevesu skladajo, medtem pa posebna pozornost velja ob vnetju. To informacijo si je dobro zapomniti, saj stanja niso enaka.

Hrana, ki povzroči slabše počutje ali simptome ob znanih divertiklih

Pekoča hrana

Za ljubitelje pekoče hrane je ta novica zagotovo slaba – v primeru divertiklov se ji bodo morali namreč odpovedati. Pekoča hrana povečini poslabša vnetje v prebavnem traktu, lahko pa ga tudi povzroči. Ob prehodu skozi črevesje se le to nadraži, kadar zaužijemo preveč pekoče snovi, kar lahko vodi do diareje, bruhanja in drugih prebavnih težav.

Nekatere stročnice

Kljub visoki vsebnosti vlaknin, moramo biti pri uživanju stročnic previdni. Povzročajo lahko namreč napihnjenost, ki slabo vpliva na prebavni trakt, saj povzroča bolečino in neprijetne občutke. Koliko težav vam določena stročnica povzroča, je najbolje, da preizkusite sami, saj enoznačnega recepta ni. Pomembno ni le, katero izmed stročnic uživamo, temveč tudi količina zaužitih živil.

Koruza

Morda se moramo ob znanih divertiklih odpovedati tudi koruzi. Zagotovo to ne velja za vse ljudi, vendar jih veliko poroča o težavah s prebavo zaradi uživanja le te. Najverjetneje se težava skriva v visoki vsebnosti sladkorja v kombinaciji z vlakninami, predvsem se težje prebavljajo vrste sladke koruze ter vložena koruza.

Mlečni izdelki

Kljub temu, da večina ljudi prebavlja jogurt, sir in skuto, pa to ne velja za vse, ki imajo znano divertikulozo. Mleko in mlečni izdelki pri nekaterih začnejo povzročati prebavne težave, pri čemer ne gre za laktozno intoleranco, temveč vpliv sprememb na črevesni steni, predvsem, kadar jih je veliko. Če čutite spremembe po zaužitju mlečnih izdelkov, jih za nekaj časa odstranite iz prehrane, nato pa s poskušanjem ugotovite količino, ki je za vaše telo sprejemljiva.

Nezdrave maščobe

Učinek dobrih živil, ki jih vsakodnevno zaužijete se lahko hitro poruši, kadar posežete po hitri hrani oziroma hrani, ki vsebuje veliko nezdravih maščob. Za že tako obremenjeno črevo je visok odmerek nezdravih maščob pravo breme, saj ne le vpliva na proces prebavljanja drugih živil, temveč deluje tudi vnetno. Nezdrave maščobe so eno izmed živil, ki se jim morate izogniti, če se ne želite pridelati vnetja v prebavnem traktu.

Hrana, ki izboljšuje simptome in izboljša počutje ob znanih divertiklih

Veliko vlaknin

Živila z dobrim deležem vlaknin so grah in fižol, leča, artičoke, brokoli, ohrovt in druga zelena listnata zelenjava. Vsak obrok dneva naj bi v glavnem vseboval visoko vlakninske jedi in le manjši delež drugih. Tudi med malico se ne rabimo prikrajšati, saj si lahko pripravimo hitre in osvežilne smutije (npr. s pomarančo in špinačo), polnjeno jabolko s sladkimi mandlji, ali čips iz sladkega krompirja, ki se kar topi v ustih. Pripravimo si lahko domače namaze iz čičerike ali leče, ki v hladilniku zdržijo do tri dni in odlično dopolnijo tanko rezino kruha. Pri vnosu stročnic pazimo da se nam zaradi količine ne pojavi napihnjenost ali neprijeten občutek v prebavilih.

Kumarice

Od zelenjave so kumarice tiste, ki jih ne smemo izpustiti, kadar se trudimo biti čim bolje preskrbljeni s tekočino. Lahko jih uživamo kar sveže z vrta, iz njih pripravimo solate, priloge, juhe in še kaj. V poletni vročini je hladna juha iz kumaric res odlična.

Solata

Uživajmo veliko lahkih solat, sestavljenih iz hrustljavih zelenih mehkolistnih glavnatih vrst. Te pripomorejo k vnosu vlaknin, hkrati pa nas preskrbijo z dobro mero tekočine. Radič ali druge manj priljubljene vrste ne rabijo biti na prvem mestu, saj vsebujejo precej manj vode, kot njihove mehkolistne sorodnice. V solato jih lahko dodamo kakšno pest oziroma nekaj listov, zaradi višje koncentracije mineralov.

Oreščki

Pest oreščkov k solati ali v omako, kot dodatek drugim jedem ali kot samostojna malica. V vsakem primeru smo naredili dobro odločitev. Oreščki vsebujejo vlaknine in dobre maščobe, ki delujejo proti prehitremu staranju organizma. V obdobju divertikulitisa se moramo oreščkom sicer izogibati, kot tudi vsem drugim živilom z veliko vsebnostjo vlaknin, kar smo že omenili zgoraj.

Sadje

Sadje vsebuje veliko vode, ki pomaga pri ohranjanju hidracije telesa. Še posebej po učinkih na zdravje izstopa jagodičevje. Jagode vsebujejo vse do 91% vode, medtem ko so maline in borovnice sestavljene iz 85% vode.

Lubenica

Očitno je, da lubenica vsebuje velike količine vode, ampak ta velika zelena buča ne skriva v sebi le tega. V njej se skrivajo tudi kar precejšnje zaloge likopena, ki je antioksidant dober za preventivo raka. Najdemo ga predvsem v rdečem sadju in zelenjavi. Paziti pa je žal potrebno, kot tudi pri nakupu vseh ostalih vrst zelenjave, saj je lubenica največkrat pridelana na zdravju škodljiv način. Če lubenica ni pridelana brez škodljivih snovi, lahko skupaj z vsem dobrim, kar vsebuje, zaužijemo tudi veliko zalogo pesticidov.

Jogurt in probiotiki

Še eno živilo, ki nam poviša nivo vode v telesu je jogurt. Kombinacija proteinov in maščob je v jogurtu pravšnja za regeneracijo telesa po telovadbi ali drugem fizičnem naporu. Iz jogurta, ki je pravilno pripravljen, lahko dobimo tudi hranila za podporo marljivim bakterijam, ki se v našem črevesju trudijo izdelati vitamine in druge snovi, potrebne za zdravo delovanje telesa. Probiotiki, ki vsebujejo nekoliko več snovi, dobrih za naše cenjene črevesne bakterije, so pinjenec, kefir, kislo mleko in fermentirana živila.

Druga priporočila

Obolelim s preveliko telesno težo se svetuje hujšanje in znižanje telesne teže na normalno glede na njihovo telesno višino. Prevelika telesna teža je močno povezana z nastankom divertiklov. Kadar trpimo za kroničnim zaprtjem si lahko pomagamo z naravnimi odvajali ali mehčalci blata. K zmanjšanju težav v tem primeru veliko pripomore že skrb za redno uživanje tekočin v zadostnih količinah čez cel dan.

 

Viri

▪ Bednarik, J. Divertikli debelega črevesa – stanje, ki lahko povzroča resne težave. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/313-divertikli-debelega-crevesa

▪ Diverticulitis diet. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/diverticulitis-diet/art-20048499?pg=1

▪ Costedio, M., MD. Diverticular Disease: Greatest Myths and Facts. Know the difference between diverticulosis, diverticulitis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  https://health.clevelandclinic.org/2014/03/diverticular-disease-greatest-myths-and-facts/

▪ 11 Foods to Avoid If You Have Diverticulosis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://healthremediesjournal.com/11-foods-to-avoid-if-you-have-diverticulosis/

Pankreatitis

Zdravilna hrana ▪ MCT olja ▪ mlado meso ▪ posnete juhe ali enolončnice ▪ banane ▪ mlada zelenjava ▪ jogurt in probiotiki

Škodliva hrana ▪ mastno meso ▪ močno začinjene juhe ▪ polnomastni mlečni izdelki ▪ sveži kruh ▪ enostavni sladkorji ▪ ocvrte jedi ▪ veliko jajc ▪ alkohol

Trebušna slinavka je prebavna žleza, ki se nahaja v trebušni votlini. Dolga je od 12 do 15 centimetrov in tehta od 50 do 120 gramov. Leži horizontalno in se deli na štiri dele – glavo, vrat, telo in rep. Trebušna slinavka je pomemben organ, ki ima ključno vlogo pri prebavi, proizvaja pa tudi hormone, ki delujejo znotraj našega telesa. Vnetje trebušne slinavke se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, ki jih podrobneje opisujemo spodaj. Lahko je nenadno – akutno, ali pa vnetje poteka čez daljše časovno obdobje, kar imenujemo kronični pankreatitis. Akutni pankreatitis je vnetje trebušne slinavke, ki lahko poteka v blagi ali hudi obliki. V poteku tega se pojavi blažja oteklina organa in razpad nekaterih celic, vendar se stanje povečini hitro popravi. V primeru hujšega akutnega vnetja žleze je lahko bolezen smrtna, saj lahko privede do odpovedi drugih organov v telesu, takšnih primerov je na srečo manj. V povprečju je hudih potekov bolezni manj kot 20% vseh akutnih vnetij. Pojavnost akutnega pankreatitisa v Sloveniji je okrog 50 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Vrh pojavljanja je med 40. in 60. letom, ženske obolevajo redkeje kot moški.

Kronično vnetje trebušne slinavke vodi do propadanja žleznega tkiva, ki skozi daljše časovno obdobje napreduje. Sčasoma trebušna žleza ne more več opravljati svoje funkcije v telesu. Pojav kroničnega pankreatitisa je okrog 10 do 40 oseb na 100.000 prebivalcev letno. Glavni vzrok v Evropi je alkoholizem in je torej stopnja obolevnosti vezana na stopnjo alkoholizma v državi. Trikrat pogosteje zbolevajo moški, najpogosteje v starosti med 35. in 55. letom. Kronično vnetje se lahko pojavi tudi pri otrocih oziroma mladostnikih, pri katerih je vzrok pogosto bolezen, imenovana cistična fibroza.

Simptomi in znaki

Oboleli za akutnim vnetjem trebušne slinavke imajo hude bolečine, pogosto pa tudi bruhajo. Bolečine se najpogosteje nahajajo v žlički ali pod njo in se širijo pasasto navzad, največkrat na levo stran. Širijo se lahko tudi v hrbet in navzgor v prsni koš. Obdobje bolečin lahko sproži obrok z veliko vsebnostjo maščob ali velike količine alkohola. Značilno je, da je bolečina tako huda, da tudi po zdravilih velikokrat ne popusti. Bruhanje je lahko hudo ali ponavljajoče se. Ob vnetju zaradi žolčnih kamnov se lahko sočasno pojavi zlatenica oziroma rumenkasto obarvanje kože in beločnic. Oboleli ima lahko povišano temperaturo, povečini do 39 stopinj Celzija in mrzlico. Stanje zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo in se potrdi z laboratorijskimi testi, kjer dokažejo porast encimov, ki jih izloča trebušna slinavka.

Vzroki

Veliko različnih dejavnikov lahko privede do vnetja trebušne slinavke. Najprej poglejmo vzroke za akutno vnetje. Najpogostejši »krivec« le tega so žolčni kamni in sicer kar v 40 odstotkih. Na drugem mestu sledi alkohol, ki je povzročitelj 30% vnetij. Skupaj našteta dva vzroka tako povzročita okrog tri četrtine primerov. Drugi, redkejši vzroki so še povišane maščobe v krvi, poškodba, vnetje po operativnem posegu, tumorji ter nekatera zdravila. Kronični pankreatitis pri odraslih je vezan na uživanje alkohola, saj je največkrat povezan z alkoholizmom. Kadar se pojavi pri otrocih, je najpogostejši vzrok cistična fibroza. V približno 15 odstotkih je vzrok kroničnega vnetja žleze neznan, takrat se bolezen imenuje idiopatska.

Dieta

Vnetje trebušne slinavke izrazito vpliva na prebavo maščob. Ob akutnem vnetju se znaki izrazijo hitro in v veliki meri, kar zahteva bolnišnično zdravljenje ter nekajdnevni post. Po času, ko se vnetje žleze umiri, lahko pričnemo uživati nemastne juhe in nato po nekaj dneh preidemo na varovalno pankreatično dieto. Ta se osredotoča predvsem na uživanje hrane z manj maščobami. Kadar gre za kronično vnetje žleze se sicer dovoljuje uživanje omejene količine maščob, do 20g dnevno, ki morajo biti pretežno rastlinskega izvora ter vsebovati veliko nenasičenih maščobnih kislin. Primerno je tudi olje, ki vsebuje srednjeverižne maščobne kisline (MCT olje). Priporoča se hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, potrebno je izogibanje vlakninam. Dnevni vnos beljakovin naj bi znašal približno 70 gramov oziroma vsaj 1 gram beljakovin na kilogram telesne teže, od česar mora biti vsaj polovica beljakovin rastlinskega izvora. Ob znanem diabetesu, ki se pri nekaterih pojavi kot posledica obolenja trebušne slinavke, se mora vnos ogljikovih hidratov zmanjšati za polovico. Priporočeno je uživanje štirih do šestih manjših obrokov čez cel dan. Grižljaje hrane je potrebno dobro prežvečiti in jesti počasi. Uživanje tekočin je omejeno, pijemo eno uro pred ali po obroku, izogibati pa se moramo pitju med obroki. Hrana naj ne bi bila prevroča in ne prehladna, pripravljena pretežno s kuhanjem in dušenjem. Kadar pripravljamo obroke s pečenjem, uporabimo minimalno količino olja.

Hrana, ki škodi pri vnetju trebušne slinavke

Mastno meso

Zaradi oteženega prebavljanja maščob je škodljivo uživanje premastnih kosov mesa. Sem spadajo mastne klobase, paštete, salame, slanina, meso in ribe iz pločevink, drobovina, pečeno in panirano meso, svinjska mast, maslo, ocvirki in zaseka.

Močno začinjene juhe

Zelo začinjene jedi lahko sprožijo ponovni napad vnetja. Z vplivom na prebavo povzročajo neprijetne občutke in lahko sprožijo tudi gastritis, saj je želodec ob vnetnih procesih v telesu bolj izpostavljen neljubim vplivom pekočih jedi.

Polnomastni mlečni izdelki

Maščobe v mleku niso nič drugačne od preostalih maščob v tem, da so zmožne poslabšati stanje pri vnetju trebušne slinavke. Zato ne smemo pozabiti na to, da smo pozorni kakšne izdelke iz mleka kupujemo. Priporočajo se izdelki z manj maščobami.

Sveži kruh

Zaradi kvasa, ki vpliva na prebavni sistem, se je praviloma dobro izogniti kvašenemu kruhu za daljše obdobje. Kadar nam kvašeno testo ne povzroča pretiranih težav, se izognimo vsaj svežemu kruhu, saj se po kakšnem dnevu vpliv kvašenih dobrot na prebavila zmanjša.

Enostavni sladkorji

Izogibati se moramo jedem, ki vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev, saj se ti hitro sprostijo skozi črevesje v kri, visoka koncentracija krvnega sladkorja pa spodbuja trebušno slinavko k hitremu izločanju hormonov. Le ta ne premore zadostiti nenadnim potrebam organizma, saj je ogrožena s strani vnetja, zato moramo izbirati živila z visokimi vsebnostmi kompleksnih ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev.

Ocvrte jedi

Ocvrta hrana ne le vsebuje kopico maščob, temveč vsebuje vrste maščob, ki na splošno podpirajo vnetne procese v telesu. Ob visokih temperaturah se večina maščob strukturno spremeni in s tem postane škodljiva našemu organizmu. Cvrtje moramo zato ob bolezni trebušne slinavke postaviti na črno listo.

Veliko jajc

V jajcih se skrivajo nekoliko večje količine holesterola, predvsem v rumenjaku. Ob normalnem uživanju jajc to ne bi smelo povzročati težav. Tako lahko brez težav pojemo do pet jajc na teden oziroma največ eno jajce dnevno, kar velja predvsem za kronično obolenje. Upoštevati moramo tudi jajca, ki so del ostalih jedi in ne le jajca, ki jih pojemo samostojno. Seveda je potrebno količino jajc večati postopoma, če smo preboleli akutno vnetje žleze.

Alkohol

Alkohol je en izmed glavnih povzročiteljev akutnega vnetja pankreasa. Ob nenadnem vnetju trebušne slinavke je potrebno s pitjem popolnoma prenehati. Ob vsakodnevnem uživanju več kot dveh meric alkohola je tako potrebno pomisliti na svoje zdravje in se takoj lotiti procesa odvajanja od pitja. Seveda to ni enostavno in zahteva veliko volje ter pomoči okolice, vendar se ob ustrezni podpori trud poplača. Prepoved pitja velja tudi za občasne pivce, ki pa popijejo večje količine naenkrat.

Hrana, ki pomaga k hitrejšemu okrevanju po bolezni

MCT olja

Maščobe se morajo v procesu prebavljanja dodobra razgraditi, da jih organizem lahko sprejme. MCT olja,  ki vsebujejo srednjeverižne maščobne kisline, pa imajo prednost v tem, da jih lahko telo brez težav uporabi. V vodi so dobro topne in ne potrebujejo žolčnih kislin za raztapljanje. Telo jih sprejema neodvisno od encimov trebušne slinavke, zaradi česar so primerne ob obolenjih, kot je na primer kronični pankreatitis.

Mlado meso

Meso mladih živali vsebuje veliko manj maščobe, kot kosi mesa starejših živali. V bistvu je bolje, da se ob vnetju izogibamo uživanju mesa v popolnosti, vendar če se le temu ne moremo odpovedati, raje izbirajmo kose mesa mladih živali.

Posnete juhe ali enolončnice

Juhe so zelo dobrodošla hrana. Pravzaprav so hrana prvega izbora, kadar ob okrevanju po postu pričenjamo s prvimi poskusi hranjenja. Kuhane naj bodo na vodni osnovi, brez maščob in če se le da, primerno začinjene, oziroma razen zmerne količine soli brez drugih začimb.

Banane

Ko smo okrevali po nenadni bolezni in so bolečine izginile, nam lahko pomagajo banane. Vsebujejo nekaj enostavnih sladkorjev, sicer pa tudi kompleksne ogljikove hidrate in veliko kalija. Le ta pripomore k uravnoteženju elektrolitskega ravnovesja v telesu, kadar smo kalij izgubili zaradi izrazitega bruhanja. Sicer se ob hujši bolezni z nujnim postom v bolnišnici kalij ureja z intravenskimi tekočinami.

Mlada zelenjava

Mlada sveža zelenjava vsebuje veliko več vitaminov in rudninskih snovi kot starejše vrste enake zelenjave. Priporoča se, da iz vrta, kadar le tega imamo, utrgamo svežo zelenjavo in jo uživamo v čim bolj naravni obliki.

Jogurt in probiotiki

Probiotiki z delovanjem na črevesje pomagajo telesu vzdrževati normalen imunski sistem in s tem prispevajo k zmanjšanju vnetnih procesov v telesu. V črevesju se nahaja 80 odstotkov našega imunskega sistema.

Druga priporočila

Ob nenadni bolečini v trebušni votlini, ki je visoke stopnje ali pa ne mine dolgo časa, je potrebno obiskati zdravnika. Ob znanem akutnem vnetju pankreasa si najbolje pomagamo tako, da sledimo priporočila lečečega zdravnika. Post je potrebno izvajati dosledno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do hujšega vnetja in razkroja žleze, ki pa jo potrebujemo za normalno življenje. Za zagotovitev zadostne hidracije po obdobju bolnišničnega zdravljenja skrbimo sami, zato ne smemo pozabiti na pitje zadostnih količin vode oziroma drugih brezalkoholnih nesladkanih pijač. Ob znanem kroničnem vnetju je predvsem dobro upoštevati dietna priporočila.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Pokorn D. Zdrava prehrana in dietni jedilniki; Priročnik za praktično predpisovanje diet. Ljubljana: Inštitut za varoavnje zdravja RS 1997:104.

▪ Do certain foods Trigger Pancreatic Attacks? Dostopno 15.2.2017 na spletnem naslovu: http://healthyeating.sfgate.com/certain-foods-trigger-pancreatic-attacks-3137.html

▪ Cooking with pancreatitis: Dostopno 15.2.2017 na spletnem naslovu: http://living-with-pancreatitis.blogspot.si/2010/12/cooking-with-pancreatitis-spices.html