Bolezni dvanajstnika

Zdravilna hrana ▪ blago začinjene jedi ▪ čičerika ▪ leča ▪ vlaknine ▪ med ▪ pinjenec

Škodliva hrana ▪ sveže pečen kruh ▪ živalska hrana ▪ mleko ▪ močne začimbe ▪ kava ▪ alkohol

Dvanajstnik je del tankega črevesa, ki se nahaja takoj za želodcem. Vanj se stekajo hrana, ki prispe iz želodca, žolčne poti in izvodila trebušne slinavke. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in prebavnimi encimi, prične se prebava maščob. Te se s pomočjo žolčnih kislin spreminjajo v manjše kapljice, ki se lažje absorbirajo v telo in uporabijo za izgradnjo številnih snovi, pomembnih za normalno delovanje telesa.

Tako kot drugi deli naše prebavne poti, lahko zboli tudi naš dvanajstnik. Najpogostejša obolenja, ki so znana veliko osebam, so razjede dvanajstnika in kronična vnetja dvanajstnikove sluznice. Ob razjedah je prisotna značilna bolečina, medtem ko vnetja povzročajo neprijetne občutke ter spremembe v poteku prebave. Bolezni dvanajstnika so precej pogoste, zato si v nadaljevanju spodaj preberite, kako lahko k izboljšanju stanja pripomoremo s pravilno prehrano.

Simptomi in znaki

Kadar pride do obolenja dvanajstnika se težave največkrat kažejo na prebavilih. Najhujše so ob razjedi in sicer v obliki močnih bolečin, ki obolelega takoj opozori, da je potrebno obiskati zdravnika. Vnetne spremembe dvanajstnika se lahko kažejo na številne načine. Največkrat pride do napetosti v predelu žličke, napihnjenosti, težav s prebavljanjem maščob, spremenjene konsistence blata ali drugih splošnih simptomov.

Ko gre za psihosomatsko obolenje imamo velikokrat pridružene simptome, kot so utrujenost, razdraženost ali nemir. Poznamo vrsto drugih simptomov, ki prav tako kažejo na prisotnost psihične preobremenitve, vendar jih je potrebno ciljno iskati za kar je najpogosteje potrebna pomoč strokovnjakov s tega področja, kot so na primer psihoterapevti.

Alarmantni znaki, ob katerih bi morali vsi oboleli takoj poiskati najbližjo zdravniško pomoč so močne bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki ne popustijo ob jemanju zdravil za urejanje kisline in so stalne ter zelo močne. Razjeda lahko namreč prebije steno dvanajstnika in ogroža življenje posameznika. Kljub močni bolečini pa se ne smemo prehitro prestrašiti, saj povečini ta ni povezana z resnostjo razjede, kar pomeni da je lahko razjeda kljub neznosnim bolečinam majhna in življenjsko nenevarna. Pomoč je potrebno poiskati tudi ob morebitnem dolgotrajnem bruhanju, posebej kadar je v izbruhanini pomešana kri ali je le ta podobna kavni usedlini, zaprtju, ki traja nenavadno dolgo glede na normalen režim odvajanja ter opazne krvavitve na blatu, ki je lahko rdeče ali kot oglje črne barve.

Vzroki

En izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje razjed dvanajstnika je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija povzroča vnetja želodčne sluznice in zaradi višjih nivojev izločene kisline iz želodca vpliva tudi na zdravje dvanajstnika. Drug izmed zelo pogostih razlogov je redno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina.

Kronično oziroma dlje časa trajajoče vnetje dvanajstnika je lahko povezano tudi s psihičnim stresom. Bolezni, ki se pojavijo zaradi psihičnih vzrokov, imenujemo psihosomatske. To so motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki imajo osnovo v psiholoških preobremenitvah. Tako lahko določene osebe na večje obremenitve odreagirajo s telesnimi simptomi. Da bi se psihosomatska motnja razvila morajo biti prisotni določeni pogoji, kot so stresni način življenja, neustrezna prehrana, redno jemanje zdravil za lajšanje preobremenitev ali poseganje po drugih vrstah snovi (alkohol, droge …) z namenom obvladovanja stresnih situacij.

Dieta

Prehrana pri obolenju dvanajstnika je enaka zdravi uravnoteženi prehrani. Kadar se poslabšajo simptomi bolezni je potrebno kljub izbiri zdravih živil, iz prehrane izločiti tista živila, ki vam povzročajo težave. Najpogosteje povzročajo težave živila, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline. Priporočljivo je paziti tudi na čas obrokov, saj je pomembno, da jemo redno in pogosteje, se pravi več manjših obrokov na dan. Kadar dlje časa ne jemo in občutimo lakoto, se namreč sproži izločanje večje količine želodčne kisline, zato je pomembno, da vzdržujemo redno prehrano.

Načeloma veljajo priporočila, da iz prehrane umaknemo vse jedi in dodatke v hrani, ki spodbujajo nastanek želodčne kisline. To so mesne juhe, konzervansi, pekoče začimbe, hrana z veliko soli, pečene in ocvrte jedi, pikantni ali mastni siri, kava, gazirane in alkoholne pijače ter druga živila, ki so odvisna od vsakega posameznika. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi jedi, ki dražijo želodčno sluznico. To so groba surova zelenjava, marmelade, orehi, lešniki, prekajeno meso, paštete, ribe iz pločevink, sveže pečen kruh. Osredotočamo se predvsem na uživanje beljakovinsko polnih jedi, predvsem tistih, ki so lahko prebavljive. To so mladi siri, skuta, mehko kuhana jajca, mlečni izdelki z manj maščobe in nesladkane pijače z dodatkom mleka.

Če mleko slabo prenašate, ga lahko redčite s čajem, vodo ali pa ga ob popolnem neprenašanju izločite iz prehrane. Namesto tega lahko v prehrano dodate beljakovine rastlinskega izvora, kot so tofu, sejtan ali priloge iz kuhane čičerike, leče, fižola ter drugih visoko beljakovinskih rastlin. Hrano v kuhinji je priporočeno pripravljati s postopki, kot so kuhanje, dušenje v lastnem soku ali pečenje z minimalno količino olja oziroma maščob. Hrana naj bo primerne temperature, saj je odsvetovano uživanje tako premrzlih kot tudi prevročih jedi.

Hrana, ki pri večini ljudi slabo vpliva na potek obolenja dvanajstnika

Sveže pečen kruh

Sveže pečeni pekovski izdelki škodujejo sluznici želodca in črevesju. Kruh, ki ga uživate, naj bo star en dan. Namesto kruha lahko uživate prepečenec ali polnozrnate kekse z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

Živalska hrana

Beljakovine povišajo izločanje želodčne kisline, kar je bolj značilno za beljakovine živalskega izvora. Rastlinska živila se tako izkažejo za primernejše, kadar obstaja razjeda v dvanajstniku, saj povzročijo vsaj 30 % upad v proizvodnji želodčne kisline.

Mleko

Dieta, ki so jo včasih uporabljali za zdravljenje razjed v prebavnem traktu, je vključevala uživanje mlečnih napitkov. To se je pokazalo za slabo, saj se kislost v želodcu po zaužitju mleka poviša. Beljakovine iz mleka in kalcij namreč stimulirajo proizvodnjo želodčne kisline.

Močne začimbe

Močno začinjene jedi slabo vplivajo na bolezni dvanajstnika, saj je težava v tem, da spodbujajo izločanje želodčne kisline. To velja predvsem za pekoče začimbe, kot so rdeča paprika, čili in poper.

Kava

Pitje kave sicer ni dejavnik tveganja za nastanek bolezni dvanajstnika, kar velja tako za razjede kot tudi za vnetje v tem področju črevesa. Ima pa pitje kave vpliv, ko že nastopi bolezen, tako lahko poslabša bolečine, povzroči diarejo ali neprijeten občutek v prebavilih.

Alkohol

Prekomerno pitje škoduje v vsakem primeru, kadar pa imamo obolenje dvanajstnika, lahko tudi že najmanjša količina zaužitega alkohola povzroči neželene posledice. Še posebej škoduje žganje oziroma koncentriran alkohol, ki lahko zelo poslabša stanje v primeru razjede. Posledice so lahko, ob nekoliko večji količini alkohola, celo smrtne.

Hrana, ki večini ljudi pomaga ublažiti simptome bolezni

Blago začinjene jedi

Prva pazljivost pri prehrani ob znani bolezni dvanajstnika naj bo namenjena uporabi začimb pri kuhanju. Te naj bodo blage in v manjših količinah, saj lahko le na tak način zagotovimo, da se bo bolezen zazdravila po naravni poti.

Čičerika

Zaradi zadostnega vnosa beljakovin v telo v času bolezni, bomo morali paziti na večje uživanje rastlinske beljakovinske hrane. V ta namen je vsestransko uporabna čičerika, ki jo lahko pripravimo na številne načine. Dobra je kot namaz, priloga ali dodatek k solati oziroma drugim jedem.

Leča

Tako kot že prej omenjena čičerika, lahko tudi z uživanjem leče pridobimo veliko beljakovin. Te so v obdobju bolezni pomembne, saj jih v tem času pospešeno izgubljamo. Leča vsebuje številne druge mikroelemente, ki bodo pozitivno vplivali na potek obolenja. Še posebej je priporočljivo uživati rdečo oziroma lečo oranžne barve.

Vlaknine

Za primerno celjenje ran oziroma vnetij prebavnega trakta je dobro uživati zadostne količine živil z visoko vsebnostjo vlaknin. To so oves, ječmen in polnozrnata živila, sadje in zelenjava. Vlaknine skrbijo za normalen prehod blata skozi črevesje, saj nase vežejo vodo, zaradi česar preprečujejo zaprtje in zastajanje blata ter ugodno vplivajo na krčenje črevesnih sten. 

Med

Med vsebuje protivnetne snovi, ki vplivajo na hitrejšo celjenje vnetnih procesov. Da lahko učinkuje, ga moramo uživati surovega, kot namaz, dodatek k mlačni pijači ali drugim jedem, ki morajo biti primerne temperature. Segret nad 40 stopinj Celzija začne med izgubljati svoje zdravilne lastnosti, zato je skrb za primerno temperaturo jedi zelo pomembna.

Pinjenec

Uživanje pinjenca je ena izmed najbolj učinkovitih in poceni rešitev, ki ugodno vplivajo na vnetje dvanajstnika. Za še boljše delovanje lahko pinjencu dodamo kumino v prahu. Priporočeno je pitje 2 do 3 – krat dnevno po en deciliter.

Druga priporočila

Ob znanih težavah z dvanajstnikom je potrebno čim prej opustiti kajenje. Le to namreč draži želodec in spreminja izločanje sluzi ter želodčne kisline. Tako je sluznica prebavil veliko bolj izpostavljena slabim vplivom iz okolja. S prenehanjem kajenja spremenimo dinamiko delovanja prebavil, ne glede na čas trajanja oziroma ne glede na to, kako dolgo že kadimo. Tudi po desetletjih se s prenehanjem kajenja začnejo v telesu dogajati spremembe na bolje, ki pripomorejo k boljšemu splošnemu telesnemu zdravju.

Pitje tekočin se svetuje šele po obroku, saj tako ne moti prebavnega procesa. Od pijač so primerne mlečne pijače, nesladkani sadni sokovi, nesladkan čaj, voda, kompoti, mineralne vode. Sladke gazirane pijače so močno odsvetovane, saj dražijo želodčno sluznico in v telo prinašajo veliko škodljivih snovi, ki jih ni priporočljivo uživati tudi ko smo popolnoma zdravi.

 

Viri

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:90.

▪ Home remedies for duodenitis. Dostopno 6.3.2017 nas spletnem naslovu: https://www.organicfacts.net/home-remedies/home-remedies-for-duodenitis.html.

▪ Kumar N.  Do chilies influence healing of duodenal ulcer?  BMJ 288:1803-4, 1984.

▪ Ippoliti AF The effect of various forms of milk on gastric-acid secretion. Studies in patients with duodenal ulcer and normal subjects. Ann Intern Med 1976 Mar;84(3):286-9. 

▪ Brooks FP Effect of diet on gastric secretion. Am J Clin Nutr 1985 Nov;42(5 Suppl):1006-19. 

▪ McArthur KE Soy protein meals stimulate less gastric acid secretion and gastrin release than beef meals. Gastroenterology. 1988 Oct;95(4):920-6. 

▪ Pounder R.  Helicobacter pylori and NSAIDs: the end of the debate? Lancet 358:3-4, 2002.

Zgaga

Zdravilna hrana ▪ pusto meso ▪ ribe ▪ manj kisle jedi ▪ polnozrnata živila ▪ beljakovinska hrana

Škodliva hrana ▪ mastna hrana ▪ čokolada ▪ orehi ▪ začimbe ▪ paradižnik ▪ sadni sokovi in gazirane pijače ▪ kava ▪ alkohol

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) po domače poimenovana zgaga je bolezen, za katero trpi veliko ljudi. Gre za težave, ki prizadenejo okrog 40 odstotkov ljudi vsaj enkrat na mesec. Približno 10 odstotkov ljudi trpi za dolgotrajnimi težavami z zgago, ki lahko vodijo tudi do številnih zapletov.

Simptomi in znaki

Zgaga se kaže kot neprijeten občutek za prsnico ali kot pekoče tiščanje, ki traja več dni in se lahko širi navzgor v vrat. Po jemanju zdravil, ki urejajo nivo kisline (kot je na primer hidrotalcit), težave povečini prenehajo. Odvisne so od obrokov, tako se po obroku povečini nekoliko umirijo, razen kadar uživamo živila, ki vzdražijo želodčno sluznico. Takšna živila lahko v veliki meri poslabšajo zgago in jih naštevamo spodaj. Zgago občutimo predvsem kadar ležimo, saj kislina zateka nazaj v požiralnik, kar je manj izrazito ob sedenju. Pridruženo je lahko spahovanje, neprijeten zadah oziroma okus po kislem ali grenkem v ustih ali celo hripavost. Kadar pride zaradi zgage do hripavosti, moramo obiskati svojega izbranega zdravnika.

Pazljivo! Tiščoče bolečine za prsnico lahko zamenjamo za srčne težave. Posebej to velja za nenadno nastalo bolečino, ki jo občutimo prvič v življenju in se lahko stopnjuje, njena jakost pa je neodvisna od obrokov. Kadar se ob naporu bolečina izrazito poslabša in ob ležanju ni bistveno spremenjena, moramo v najkrajšem možnem času obiskati zdravnika , ki bo opravil dodatno diagnostiko.

Vzroki

Znanih je več različnih vzrokov, ki lahko posledično privedejo do zgage. Lahko gre za oslabljeno protirefluksno bariero na prehodu požiralnika v želodec, kjer se nahaja gladka mišica, imenovana sfinkter, ki meri od 3 do 4 cm v dolžino. Ta krožno stiska konec požiralnika in vzdržuje višji tlak na tem območju, kar preprečuje vračanje vsebine nazaj iz želodca v požiralnik. Ta mišica ima pomembno vlogo tudi kadar kašljamo, dvigujemo bremena ali naredimo stojo na glavi, saj je takrat tlak na prehodu iz požiralnika v želodec nekajkrat povišan. Naravno se sfinkter sprosti od 2 do 6 krat v eni uri, da dovoljuje prehod zraka, ki se nabere v želodcu oziroma zmanjša tlak v prebavnem traktu. Tega dogajanja ljudje zavestno ne zaznamo in traja le nekaj sekund, po čemer se mišica ponovno stisne. Pri obolelih za zgago se takšno sproščanje sfinktra dogaja večkrat v eni uri in traja dlje časa. Takšno obnašanje našega varuha pred vračanjem želodčne vsebine nam povzroča, da se le ta vrne v požiralnik ali celo vse do našega žrela.

Drugi vzroki za nastanek zgage so še podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšana odpornost želodčne sluznice in zunanji vzroki, kot so mastna hrana, kajenje ali določena zdravila. Podaljšano praznjenje požiralnika lahko nastane zaradi motenj živčne prevodnosti ali drugih bolezni požiralnika. Zmanjšana odpornost želodčne sluznice je lahko prehodna, na primer ob prehladnem obolenju ali dolgotrajnejša, na primer zaradi kroničnih vnetnih procesov v telesu. Želodčni vzrok je na primer čezmerno izločanje želodčne kisline. Od zdravil moramo pomisliti na nitrate, antiholinergike, beta blokatorje in kalcijeve antagoniste, ki lahko vplivajo na simptome zgage.

Dieta

Prehrane, ki preprečuje ali zmanjša povratek želodčne kisline, povečini ni težko upoštevati. Zavedati se moramo, da je vsak človek drugačen, zato enostavnih navodil, ki bi veljala za vse, preprosto ni. Upoštevati je torej potrebno lastno telo in ugotoviti, katera so tista živila, ki sprožajo neprijetne občutke. Vsa namreč ne vplivajo pri vsakem človeku enako na izločanje želodčne kisline. Prehrano nato prilagajamo glede na lastne izkušnje. Spodaj navajamo najpogostejša živila, ki pri večini ljudi (ne pa vseh) slabo ali dobro vplivajo na izločanje kisline.

Hrana, ki škoduje

Mastna hrana

Hrana s povečano vsebnostjo maščob vpliva na praznjenje želodca in sicer le to upočasnjuje, kar pomeni, da obrok dlje časa ostane v želodcu. Kadar obrok ne potuje naprej po prebavnem traktu z običajno hitrostjo, ima več časa možnost, da preide nazaj v požiralnik. Prav tako visoka vsebnost maščob v hrani povečuje število sproščanj sfinktra, kar direktno vodi do olajšanega prehoda želodčne vsebine v požiralnik. Poslovimo se od ocvrte hrane, sira in drugih polnomastnih mlečnih izdelkov, mastnim kosom mesa in uporabi škodljivih maščob v kuhinji.

Čokolada

V čokoladi se po navadi nahaja kar nekaj snovi, ki lahko sprožijo zgago. To je žalostna novica za vse ljubitelje čokolade, ki jo bodo morali najverjetneje opustiti, kadar trpijo za zgago. Od vseh snovi se izpostavljata kofein in teobromin, ki povečata zatekanje kisline v požiralnik. Kot že zgoraj omenjeno, škodi tudi visoka koncentracija maščob, ki jih najdemo v čokoladi. Kakav brez ostalih dodatkov sam po sebi sproža zatekanje kisline, zato tudi prava, grenka čokolada ne koristi, kadar trpimo za zgago.

Orehi

Medtem ko večina oreškov ne povzroča težav osebam, ki imajo zgago, to ne velja za orehe. Ti vsebujejo kar nekaj maščob, ki lahko pripomorejo k daljši prebavi. Prav tako je simptomov več, kadar gre za starane ali pražene orehe. Kljub temu, da večina ljudi orehov ne prenaša najbolje, pa obstajajo izjeme, pri katerih le ti celo izboljšajo simptome. Ta učinek se pripisuje visoki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin, ki deluje protivnetno in pomaga pri prebavi.

Začimbe

Veliko pekočih začimb ali pa tudi blažjih, ki pri zdravih ljudeh ne sprožijo simptomov zgage, lahko vpliva na želodčno sluznico. Ta nato izdela večje količine kisline, kar sproži zgago. Sami moramo ugotoviti, katere so tiste začimbe, ki nam škodijo, zagotovo pa je priporočljivo, da se izogibamo vseh pekočih začimb.

Paradižnik

Kljub temu, da vsebujejo veliko zdravega likopena, ki deluje kot antioksidant, so paradižniki žal tudi polni kislin. Le te so pogosti sprožilci težav pri osebah, ki trpijo za zgago.

 

Sadni sokovi in gazirane pijače

Gazirane pijače so en izmed najpotentnejših povzročiteljev zgage. Mehurčki iz pijač se v želodcu naberejo in ga razširijo, kar poveča pritisk znotraj želodca in povzroči uhajanje vsebine nazaj skozi sfinkter v požiralnik. Sadni sokovi pogosto vplivajo na želodčno sluznico, posebej če pijemo sok iz manj zrelih sadežev ali so ti pridelani na nezdrav način. Citrusi lahko povzročijo težave zaradi naravno visoke vsebnosti kislin.

Kava

Kavi se ne rabimo odpovedati, vendar moramo upoštevati nekaj nasvetov. Nikakor je ne smemo piti na prazen želodec, pravzaprav je naj ne bi pili tudi vsaj pol ure po obroku. Popiti smemo le eno kavno skodelico kave dnevno, saj lahko večje količine ali pitje skozi cel dan sproži nastanek zgage. Tudi kadar nimamo drugih dejavnikov tveganja za nastanek zgage, je lahko prekomerno pitje kave vzrok, da imamo težave s tem neprijetnim obolenjem.

Alkohol

Alkohol deluje direktno in posredno na zatekanje kisline. Direktno lahko zgago sproži pivo zaradi vsebnosti plinov, vino, ki vsebuje večje koncentracije kislin, ter žgane pijače, ki dražijo želodčno sluznico. Vse alkoholne pijače niso direktni sprožilci zgage, lahko pa ob popiti večji količini vplivajo na sprostitev sfinktra na prehodu iz požiralnika v želodec in s tem omogočijo lažji prehod želodčne vsebine v napačno smer.

Hrana, ki pomaga

Pusto meso

Zaradi večje količine maščob, ki je lahko prisotna v mesu, se moramo prehranjevati z manj mastnimi različicami. Pusto piščančje meso in meso drugih vrst perutnine ter rib naj ne bi vplivalo na poslabšanje simptomov zgage.

Ribe

Pečene ali kuhane ribe so povečini dovoljene. Moramo le paziti, da jih ne uživamo ocvrtih v olju, saj se tudi dobre maščobe, i se skrivajo v njih na ta način spremenijo v škodljive.

 

Manj kisle jedi

Naravne kisline, ki so prisotne v nekaterih živilih lahko ob stiku z našo želodčno sluznico privedejo do težav. Zato izbirajmo raje manj kisla živila, kar velja tako za sadje, zelenjavo in že pripravljene kuhane jedi. Od sadja lahko izberemo banane, melone ali drugo sladko sadje. Od zelenjave izberimo zeleno zelenjavo, kot so brokoli, šparglji, zelena, grah, saj vsebujejo manj kislin.

Polnozrnata živila

Izberimo polnozrnat kruh in druge izdelke iz polnozrnate moke. Ti vsebujejo nepredelane vlaknine in druge rastlinske snovi, ki pomagajo vzdrževati normalno prebavo in vplivajo na zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Pazimo, da ne podležemo reklami, saj vsa živila, ki so označena kot polnovredna, niso narejena iz resnično nerafinirane polnozrnate moke.

Beljakovinska hrana

Hrana z veliko vsebnostjo beljakovin povečini vsebuje manjšo vsebnost maščob. Tako lahko brez škodljivih učinkov uživamo na primer beljake, medtem ko lahko rumenjaki slabo vplivajo na simptome zgage. Oreški, ki so naravni vir beljakovin in načeloma vsebujejo kar precejšnji delež maščob, pri zgagi večini ljudi naj ne bi povzročali težav.

Druga priporočila

Kadar imate znane težave z zgago in kadite, je potrebno razmisliti o prenehanju le tega. Kajenje vpliva na izločanje sline iz številnih žlez slinavk, ki se nahajajo v ustni votlini in zraven nje. Zaradi zmanjšanega izločanja sline pride do zmanjšanja varovalne funkcije sluznice, ki se nahaja na notranji strani vzdolž požiralnika ter obdaja želodčno steno. Sluznica trpi pomanjkanje tekočin ter hranilnih snovi in zato ne opravlja svoje funkcije, kot bi jo morala.

Prav tako lahko ublažimo simptome zgage na nekaj drugih načinov. Ob ležanju dvignemo vzglavje, kar velja tudi za spanje čez noč. Po obroku ne ležimo vsaj eno uro. Držimo se dietnih priporočil, ki so navedena zgoraj. Aktivno zmanjšamo prekomerno telesno maso, kar je lahko pravzaprav ključnega pomena. Izogibamo se nošenju zelo tesnih oblačil, ki povzročajo velik pritisk v trebušni votlini (npr. korzet). Kadar jemljemo več zdravil za lajšanje kroničnih težav, se posvetujemo z zdravnikom, ali bi katero izmed zdravil lahko vplivalo na simptome zgage.

 

Viri

▪ Mlakar B. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=gerb&pog=index

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994: 89-90.

▪ Orel J. Kodele M. Bolnikom pri refluksni bolezni in vnetju požiralnika. Ljubljana: Klinični center, Klinika za torakalno kirurgijo, 1993.

▪ 7 foods that cause acid reflux. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.health.com/health/gallery/0,,20443643,00.html#more

▪ Foods that fight heartburn. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/digestive-disorders/features/foods-that-fight-heartburn#1

▪ Top 10 heartburn foods. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heartburn-gerd/features/top-10-heartburn-foods#1

Žolčni kamni

Zdravilna hrana ▪ zelenjava ▪ sadje ▪ pecivo z manj maščob ▪ vlaknine ▪ grenka živila in žveplo ▪ zdrave maščobe

Škodliva hrana ▪ mastno meso ▪ ribe ▪ konzervirana živila ▪ kvašeno testo ▪ polnomastno mleko ▪ veliko jajc ▪ suho sadje ▪ močne začimbe

Bolezni žolčnega sistema so številne in po pojavnosti precej pogoste. Vključujejo tako genetske nepravilnosti, ki se pojavijo že ob rojstvu ali kmalu po njem, nepravilno anatomsko lego organov ter druge od življenjskega sloga neodvisne spremembe. Vse do sedaj naštete težave pa so v populaciji vseeno redkeje prisotne. Najpogostejše težave, ki se pojavljajo z žolčnikom, so namreč žolčni kamni. Le ti so velik zdravstveni in tudi ekonomski problem današnjega sveta. Za žolčnimi kamni zboli med 10 in 20 odstotkov ljudi do 40. leta. Od 40. do 65. leta je pogostost žolčnih kamnov nekaj manj kot 30 odstotkov in narašča s starostjo. Pri otrocih se kamni v žolčniku pojavijo zelo redko.

Glavna funkcija žolčnika je izdelovanje, shranjevanje in sproščanje žolča v prebavni trakt. Dnevno se v jetrih ustvari med 800 in 1000 mililitrov žolča. Le ta teče v žolčnik, kjer se shrani do trenutka, ko ga za prebavo potrebujemo. Nekaj žolča pa teče direktno v prebavno cev, to je približno 20 procentov.

Simptomi in znaki

Žolčni kamni so prisotni pri veliko ljudeh in so lahko popolnoma brez simptomov. Pri določeni osebi se lahko nalagajo vrsto let in jih odkrijemo šele naključno pri določenih slikovnih preiskavah. Prav tako je manj verjetno, da bo kamen, ki je prisoten dlje časa, povzročil hude težave. Simptomatika je drugačna pri hitro nastalih ali številnih kamnih, ki lahko zaradi lege žolčnika in žolčevodov zamašijo žolčne poti. Žolč lahko zato zastaja, glede na mesto zapore pa so lahko poleg žolčnika prizadeti tudi drugi organi, predvsem jetra in trebušna slinavka. Kadar se pojavi bolečina zaradi zastalega kamna v žolčnih poteh občutimo zelo hude bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki so povečini krčevite in jih komaj zmoremo prenesti. Veliko ljudi poroča, da še nikoli niso imeli tako hudih bolečin. Njihovo vsakodnevno delovanje je zmanjšano ali nemogoče, zaradi česar se pogosto že takoj na začetku obolenja odločijo za obisk pri zdravniku. Skupaj z bolečinami lahko porumenijo koža in beločnice, kar kaže na zastoj žolča in izzveni ob zdravljenju. Lahko se sočasno pojavi srbečica po koži.

Vzroki

Poznamo več tipov žolčnih kamnov. V osnovi gre za holesterolske ali pigmentne kamne. Za holesterolskimi kamni pogosteje obolevajo ženske in sicer do dvakrat pogosteje, saj le ti pojavljajo v povezavi s hormoni in nosečnostjo. Pigmenti kamni se med spoloma pojavljajo enako pogosto. V nosečnosti se kamni pojavijo pogosteje zaradi vpliva nosečniških hormonov, ki povzročajo zmanjšano gibanje in s tem praznjenje žolčnika. Hormonska kontracepcija in jemanje estrogenov v obdobju po menopavzi poveča izločanje holesterola v žolču, kar spodbuja nastanek kamnov. Dejavniki tveganja za nastanek žolčnih kamnov so debelost, sladkorna bolezen, bolezni terminalnega ileuma ali operacija zadnjega dela tankega črevesa. K nastanku kamnov pripomore tudi hujšanje oziroma vnos nizke količine kalorij s hrano. Pri četrtini oseb, ki pospešeno hujšajo, se v štirih mesecih razvijejo žolčni kamni.

Dieta

Kadar nenadno zbolimo in so težave povezane z žolčnikom ali žolčnimi potmi, je pomembno, da se držimo izjemno stroge diete. Ta na začetku temelji na postu, ki naj traja dva do tri dni. Ko se po nekaj dneh stanje izboljša, je potrebno paziti na uživanje lahkih jedi in predvsem kuhanih živil. V tej fazi pridejo v poštev juhe, kuhani ovseni kosmiči, pire krompir, pol posneto mleko, kuhane testenine ali druga hitro prebavljiva manj mastna živila. Pri kuhanju in pripravi jedi je potrebno uporabiti manj maščob, sladkorja in soli. Za pitje pridejo v poštev razredčeni sadni sokovi, čaj ali voda. Po zmanjšanju bolečin zaradi obolenja žolčnika, lahko v prehrano počasi uvedemo blažjo žolčno dieto. To je prehrana, ki vsebuje krompir, kuhano meso, do 3 žlice maščob dnevno. Potrebno se je izogibati kvašenim jedem ter težki hrani. Po približno enem tednu dni lahko oboleli preide na prehrano, ki dolgoročno poskrbi za preventivo pred ponovnimi obolenji žolčnega sistema. Prehrana mora biti uravnotežena, kar pomeni, da je dovolj pestra, vsebuje zadostno količino beljakovin, veliko zelenjave in sadja. Raje kot velik obrok na dan, se uživa več manjših obrokov, ki so lahko pogostejši kot sicer. Kljub vsem dobronamernim napotkom pa je potrebno upoštevati svoje telo in se tako izogniti vsaki hrani, ki morda sproži nelagodje.

Hrana, ki škoduje zaradi vpliva na delovanje žolčnega sistema

Mastno meso

Kamni začnejo v žolčniku nastajati, kadar je holesterola v žolču več, kot je topilna sposobnost žolčnih soli. To pomeni, da moramo v obdobju nastanka težav in tudi preventivno, v izogib ponovnemu pojavu težav, paziti na vnos manj mastnih živil. To velja predvsem za živalsko hrano, saj je v mesu, jajcih in drugih jedeh, ki vsebujejo živalske sestavine, še posebej veliko holesterola. Od mesa se takoj po bolezni ne priporoča nobene vrste, kasneje, ko težave izzvenijo, lahko na jedilnik dodamo pusto mesto, kot je na primer perutnina.

Ribe

Glede na način priprave oziroma konzerviranja rib, le te povečini vsebujejo velike količine maščob. Še posebej to velja za ocvrte ribe ali konzerve, kjer so ribe shranjene v olju. Določene osebe lahko sicer dobro prenašajo nekatere vrste rib, pripravljenih brez maščob, vendar se je v obdobju bolečin in težav zaradi žolčnih kamnov, teh vseeno dobro izogibati nekaj časa.

Konzervirana živila

Posebno opozorilo velja za konzervirano hrano, kjer je prisotnih veliko maščob. Prav tako se je potrebno izogibati vseh konzerv, ki vsebujejo večje količine škodljivih dodatkov za vzdrževanje dolgega roka uporabnosti živil. Aditivi lahko s svojim škodljivim vplivom na prebavo namreč povečajo verjetnost za ponovni nastanek obolenja žolčnika.

Kvašeno testo

Ob težavah zaradi zastalega žolča se lahko pojavijo določene prebavne motnje, ki jih povečini spremlja občutek napihnjenosti. Zaradi že prisotnih motenj, si jih ne želimo še poslabšati, tako se moramo izogibati vsega, kar bi lahko pripomoglo k slabši prebavi. Kvas je ena izmed sestavin, ki se ji moramo izogniti v velikem krogu. Spodbuja namreč nastajanje plinov v črevesju, ki pritiskajo na vse strani in stiskajo ostale organe trebušne votline.

Polnomastno mleko

Ob bolezni, ki prizadenejo izločanje žolča, je potrebno zmanjšati vnos maščob. Kadar kupujemo mleko zato izberimo raje pol posneto vrsto mleka. Enako velja tudi za druge mlečne izdelke.

 

Veliko jajc

Jajca so bogat vir holesterola. Prekomerno uživanje le teh zato draži žolčnik in poslabša zdravstveno stanje, kadar imamo težave zaradi kamnov. Na teden užijmo le do pet jajc in ne več kot eno na dan.

Suho sadje

Suho sadje ima v primeru obolenj žolčnika in žolčevodov slab učinek na sam potek obolenja. Morda to zveni nekako proti intuiciji, vendar je razlaga povsem preprosta. Suho sadje ima namreč premalo vode glede na suho snov in zaradi tega tudi preveliko koncentracijo sadnih sladkorjev.

Močne začimbe

Močne začimbe lahko razdražijo črevesno steno in preprečujejo normalen potek prebave. Kadar imamo težave z izločanjem žolča se te še bolj izrazijo kot sicer. Ko težave izzvenijo tako ne pozabimo na kuhanje z blagimi začimbami in izogibanje močnim začimbam še vsaj en mesec po bolezni.

Hrana, ki pripomore k izboljšanju stanja ter varuje pred ponovitvijo bolezni

Zelenjava

Dnevni vnos zelenjave je potrebno povečati, saj le ta vsebuje veliko vlaknin, ki pripomorejo k izboljšanju prebave.

 

Sadje

Uživajmo veliko sadja. Najbolj je priporočljivo zaužiti ekološko pridelana jabolka, saj imajo ta izjemno velik učinek na zniževanje holesterola v krvi. Prav tako so za zniževanje krvnega holesterola dobri citrusi.

Pecivo z manj maščob

Kot smo že omenili, se je potrebno pri dieti zaradi žolčnih kamnov izogibati predvsem maščobam. Nanje kaj radi pozabimo, ko je na mizi kak dišeč kos peciva. Peciva vsebujejo različno vsebnost maščob, največkrat veliko preveč za žolčnik, kadar je ta prizadet zaradi kamnov. Peciv, ki jih nismo spekli sami doma in ne vemo koliko maščob vsebujejo, se tako raje izogibajmo.

Vlaknine

Visok vnos vlaknin zagotavlja in stimulira izločanje žolčnih soli ter prekomernih količin holesterola iz telesa. Živila, ki naj bi jih torej uživali v zadostni meri so na primer ovseni kosmiči, lanena semena ter jedi pripravljene iz polnozrnate moke.

Grenka živila in žveplo

Grenčine, ki se skrivajo v endiviji ali radiču stimulirajo izločanje žolča. Prav tako je priporočljivo uživati živila, ki vsebujejo vezano žveplo, kot so česen, kalčki, zelje, čebula, brokoli, cvetača.

Zdrave maščobe*

V obdobju nastanka bolezni in še nekaj tednov po obolenju, se je potrebno vsem maščobam v prehrani izogibati v največji možni meri! Maščobam se seveda ni potrebno za zmeraj in v celoti izogniti. Po obdobju dveh do treh tednov lahko z upoštevanjem drugih navedenih prehranskih priporočil v svojo prehrano postopoma dodajamo zdrave maščobe. To so na primer hladno stiskano deviško olivno olje, laneno olje, oreščki, semena, avokado.

Druga priporočila

Za vzdrževanje normalne prebave je potrebno piti zadostne količine tekočin. Priporočajo se predvsem tekočine brez sladkorja, kot je nesladkan čaj ali voda. Če pozabimo piti čez dan, si pomagajmo s triki, kot je na primer ta, da zjutraj natočimo dva litra vode v steklenice ali vrč, ki jo moramo popiti čez dan. Kadar smo zdoma, si vedno natočimo vodo za na pot. Najbolje jo je shraniti v steklenicah, saj voda v plastenkah spremeni svoje lastnosti. Zeliščni čaji po nekaterih virih pripomorejo k izboljšanju jetrne funkcije. V ta namen se priporoča ingverjev čaj z limono, meta, zeleni čaj ali regrat.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:119 – 121.

▪ Programsko dietetski oddelek; Žolčna dieta. Ljubljana: Klinični center, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, 2007.

Afte

Zdravilna hrana ▪ kurkuma ▪ čebula ▪ z vitaminom B bogata živila ▪ žajbelj ▪ zelenjava in začimbe ▪ brusnični sok ▪ sok aloe vere ▪ probiotiki

Škodljiva hrana ▪ pekoča hrana ▪ slana hrana ▪ trda hrana ▪ kisla živila

Afte so najpogostejša bolezenska sprememba ustne sluznice, saj se pojavijo pri okrog petini vseh ljudi. Prvič se povečini pojavijo že v otroštvu in puberteti, nekoliko pogosteje pri deklicah in mladih ženskah, najverjetneje zaradi hormonskih sprememb.  Afte so boleče plitve razjede v ustih, ki lahko potekajo v sklopu stomatitisa, ali pa so omejene na eno do nekaj manjših oziroma večjih mest, brez drugih znakov vnetja v ustni votlini. Pojavijo se na dlesnih, notranji strani lic, ustnem nebu ali jeziku. Sprva so večinoma barve sluznice, kasneje lahko na robovih postanejo sivkaste do bele barve. Glede na velikost jih lahko razdelimo v tri skupine. Manjše afte merijo do deset milimetrov premera, se pojavljajo v 80 odstotkih in izginejo same, po sedmih do desetih dneh. Velike afte merijo v premeru več kot 10 milimetrov, potrebujejo več časa, da izginejo, to je od deset do trideset dni. Po zacelitvi lahko zaradi velikih aft ostanejo brazgotine na sluznici. Tretja skupina aft so herpetiformne afte, ki se pojavijo v obliki številnih manjših razjed oziroma ulkusov. Povečini so posamične razjede manjše od treh milimetrov, a jih je veliko in skupaj lahko tvorijo večje razjede. Za zdravljenje herpetiformnih aft potrebujemo od sedem do deset dni.

Znaki in simptomi

Afte minor oziroma male afte se pojavljajo na lični ali ustnični sluznici. Dan pred nastankom aft se lahko pojavi zbadajoč do pekoč občutek. Mesto nastanka razjede je najprej rdeče in boleče, kasneje pa se pojavi okrogla ranica s pravilnimi robovi, ki je povečini sprva rumene in nato rdeče barve. Majhne afte so zelo boleče. Velike afte so globlje od manjših in trajajo en mesec ali več. Celjenje je počasno, lahko se pojavijo brazgotine. Afte, ki so podobne herpesu, se imenujejo herpetiformne.

Vzroki

Afte so nenevarne, saj se zacelijo povečini same, brez posebnih ukrepov. Po navadi niso vzročno povezane z virusnim ali bakterijskim povzročiteljem, zato se ne morejo prenašati med ljudmi na enak način kot okužbe. Vzroki nastanka so lahko ranice v ustih, stres, slabši imunski sistem in hormonske spremembe. Razjede se pri nekaterih osebah pojavljajo pogosteje tudi po določenih živilih. Takšna živila so arašidi, mandlji, čokolada, kava, jagode, sir, pšenična moka in začinjena hrana. K nastanku lahko pripomorejo znižane vrednosti določenih vitaminov in mineralov, kot so vitamin C in B ter železo in cink.

Dieta

Kadar je afta že razvita, se je potrebno izogibati močno začinjeni hrani ter pekočim jedem. Celjenje je lahko moteče tudi ob uživanju zelo slanih jedi, saj le ta poslabša bolečino in draži vneto sluznico. Izogibati se moramo pretrdi hrani, da ne povzročamo mehaničnega draženja oziroma pritiska na razjedo, prav tako pa moramo paziti pri ščetkanju, da si ne poškodujemo sluznice na mestu aft.

S prehrano si lahko pomagamo tako, da uživamo živila, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem. Da zagotovimo zadostno količino vitaminov in mineralov, moramo uživati sveže sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina C. Temno zelena, rdeča, rumena sadje in zelenjava ter jajčni rumenjak vsebujejo vitamin A. Vitamin E pridobimo z uživanjem hladno stiskanih rastlinskih olj, žitaric, kalčkov, oreškov ter semen buč in sončnic. Folno kislino najdemo v zeleni listnati zelenjavi, preostale vitamine skupine B pa v žitaricah, mesu in mleku. Selen, ki je v telesu mineral v sledovih, vendar pomemben pri vnetjih, se skriva v ribah, rakih, mesu, ostrigah, sadju, otrobih, ječmenu in kvasu. Cink, ki je prav tako pomemben protivnetni mineral, pa lahko pridobimo z uživanjem dovolj polnozrnatih žit, sira, pšeničnih kalčkov, mesa in kvasa.

Hrana, ki koristi

Kurkuma

Kurkumin, ki se skriva v tej nekoliko manj znani začimbi, deluje protivnetno in skrajša čas celjenja ran. Če je bolečina huda, si lahko afto namažete z nekaj medu, ki mu lahko primešate kurkumo. Kurkuma sicer deluje tudi zaščitno na srčno-žilni sistem in je zaradi svojega okusa primerna za začinjanje različnih jedi (npr. mesa, juhe ..). Kurkumin najdemo tudi v papriki, predvsem rdeče barve.

Čebula

Kadar bolečina ni prehuda, lahko na afto položimo košček čebule. Kljub začetnemu pekočemu občutku, čebula poskrbi za hitrejše celjenje aft. Uživanje sveže čebule velikokrat ni mogoče, kadar je aft veliko, vendar jo lahko pomešamo z drugo hrano, da zamaskiramo njeno delovanje direktno na razjedo. Čebula namreč vsebuje veliko snovi, ki delujejo proti vnetju in pomaga hitreje prebroditi obdobje aftoznih sprememb v ustih.

Z vitaminom B bogata živila

Pomanjkanje vitaminov iz skupine B lahko prispeva k pogostejšemu nastajanju aft v ustni votlini. Manjše primanjkljaje vitaminov in mineralnih snovi najlažje in brez škodljivih stranskih učinkov pridobimo iz živil.

Žajbelj

To skorajda čudežno zelišče, ki raste tudi v našem okolju, je v pomoč pri vrsti vnetnih težav. Še posebej blagodejno vpliva na vnetne spremembe v ustni votlini, tudi kadar so prisotne afte. Iz žajblja pripravimo tekočino za izpiranje, ki jo naredimo podobno kot čaj. V dva decilitra vrele vode vsujemo približno zvrhano čajno žličko na koščke narezanega žajblja (ali suhega zdrobljenega zelišča) in mešanico vremo tri minute. Po vrenju tekočino precedimo in počakamo, da se ohladi. Tekočino, ki naj bo sobne temperature, uporabimo za grgranje oziroma izpiranje ust tri do petkrat dnevno.

Zelenjava in začimbe

Nekatere vrste zelenjave in začimb so še posebej priporočljive za uporabo, ko se pojavijo afte. To so zelena, bazilika, sveže korenje in koriander.

 

Brusnični sok

Sok brusnic je znan zaradi svojega protivnetnega učinka, predvsem kadar gre za vnetje urinarnega trakta. Prav tako dobro pomaga pri težavah s sluznicami, kot so afte ali ranice. Najbolje je piti večje količine soka, na primer od polovice do enega litra dnevno. Pri nakupu pazimo, da je sok zdravju neoporečen, se pravi, da je pridelan, predelan in hranjen brez uporabe škodljivih snovi.

Sok aloe vere

Aloe vera je rastlina, ki v svoji notranjosti hrani velike zaloge vode. To stori z uporabo posebnih predelkov in specifično strukturo listov, ki preprečuje uhajanje tekočine iz nje. Raste namreč v predelih z manj vode, zato te posebne prilagoditve potrebuje za preživetje. Skupaj s sokom iz aloe vere pridobimo tudi celice, ki vsebujejo nekatere koristne snovi. Nekatere izmed njih delujejo proti okužbam in pospešujejo celjenje ran. Sok aloe vere lahko uporabimo tudi za splakovanje ustne votline, predvsem kadar imamo na voljo gostejši sok.

Probiotiki

Kadar želimo dvigniti delovanje imunskega sistema, ni nikoli odveč paziti na center vsega dogajanja, to je črevesje. Če je naš cilj podpreti delovanje črevesnih bakterij, moramo poskrbeti za njihovo optimalno prehrano. To najbolje storimo z uživanjem probiotikov. Izberemo lahko kar nam ustreza, na primer sirotko, pinjenec, jogurte z bakterijskimi kulturami ali drugo.

Hrana, ki škoduje

Pekoča hrana

Pekoč občutek po uživanju najljubše mehiške jedi v ustih še kar vztraja nekaj časa. Tako lahko zaradi pekoče hrane nadražimo sluznico in povečamo bolečine, kadar gre za boleče aftozne spremembe. Pekoča hrana je v obdobju aft na spisku prepovedanih jedi.

Slana hrana

Prekomerna uporaba soli v prehrani tako ali tako ni priporočljiva, kadar pa imamo še spremembe na sluznici, pa soljenje raje odložimo za nekaj časa. Slani prigrizki in druga hrana, ki vsebuje velike količine soli, vpliva na sluznico in ji preprečuje hitro celjenje. Tako lahko ne le podaljšamo čas celjenja aft, temveč stanje celo poslabšamo.

Trda hrana

Trdi koščki hrane lahko poškodujejo tudi zdravo sluznico. Ob spremembah na sluznici, kot so afte, je koža na prizadetem področju tanjša in bolj občutljiva na mehanske dražljaje. Tako s trdimi koščki hrane lahko zaradi trenja nastane še večje število razjed v ustni votlini ali se poveča premer že nastalih. Izogibajmo se torej žvečenju pretrdih živil ki bi lahko vplivala na celjenje aft.

Kisla živila

Kadar gre za afte, želimo dvigniti pH ustne votline, saj le to pomaga pri celjenju sprememb. Kadar jemo prekislo hrano ne le razdražimo prizadeto mesto, ampak tudi nižamo pH ustne votline, kar povzroča večje ali manjše nelagodje. Če želimo omiliti bolečine in pomagati telesu pri celjenju aft, izbirajmo raje hrano, ki v prebavnem traktu deluje bazično. Vzrok za nastanek aftoznih razjed je lahko tudi gastritis oziroma zatekanje kisline. V tem primeru je dobro na splošno paziti na razmerje kislih proti bazičnim živilom, saj je prehrana modernega človeka bolj nagnjena k živilom, ki zakisajo telo.

Druga priporočila

Določenim osebam pomaga grgranje tople vode s soljo ali uporaba paste, ki je mešanica sode bikarbone in malo vode. Jedilna soda namreč deluje bazično in zmanjšuje kislost v ustni votlini. Vsekakor je potrebo takšno mešanico uporabljati le določen čas in nato z uporabo prenehati, saj je soda bikarbona zelo močno bazična. Za blažitev bolečine lahko uporabite hladno čajno vrečko (na primer žajblja, kamilice, mete ali drugih zelišč) ali uporabite leden obkladek. Za umiritev si je pogosto potrebno vzeti nekaj časa zase, saj veliko ljudi opaža, da se jim afte pojavijo po koncu kakšnega napornejšega oziroma stresnega obdobja. Če imate navado grizenja nohtov ali vaše roke nenehno romajo v usta, v obdobju aft prenehajte s temi navadami. Z njimi lahko namreč še dodatno razdražite razjede ali celo povzročite dodatne okužbe z mikrobi, ki jih je na rokah ogromno.

Viri

▪ Afte in kako se jih znebiti v čim krajšem času. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: https://www.bodieko.si/nadlezne-afte-kako-se-jih-znebiti-v-cim-krajsem-casu

▪ Kristina Vrtačnik, mag. farm. Afte. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnaljubljana.si/si/farmacevti-za-vas/farmacevti-za-vas/clanek/afte

▪ Znebite se aft na naraven način! Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://vizita.si/clanek/bolezni/znebite-se-aft-na-naraven-nacin.html

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

Stomatitis

Zdravilna hrana ▪ sokovi iz svežega sadja ▪ zelenjava ▪ pinjenec ▪ kokosovo olje ▪ glutamin

Škodliva hrana ▪ meso in mesni izdelki ▪ sladkor ▪ vložena hrana ▪ procesirana hrana ▪ ocvrta hrana ▪ pravi čaj in kava

Stomatitis je izraz, s katerim označujemo vnetje ustne sluznice. Sluznica je najbolj površinski del ustne votline, ki ščiti spodnje plasti pred vplivom snovi, ki jih zaužijemo ter mikroorganizmov, ki skozi usta vstopajo v naše telo. Vnetje sluznice se pojavi, kadar je vpliv navedenih dejavnikov toliko močan, da je obrambna sposobnost le te zmanjšana. V ustni votlini se na področju sluznice lahko tvorijo razjede, ki bolijo ter vplivajo na kvaliteto vsakodnevnega življenja. Obolenje lahko prizadene ljudi vseh starosti in je pogost razlog obiskov pri zdravniku. Čeprav je stanje največkrat nenevarno in težave izzvenijo same po sebi, se okrevanje pospeši s skrbjo za pravilno prehrano. Preden pa začnemo raziskovati škodljiva in koristna živila, si poglejmo, kako prepoznati stomatitis in zakaj se lahko pojavi.

Simptomi in znaki

Ob vnetju v ustni votlini se pojavijo praktične težave, ki se tičejo uživanja hrane in pitja. Vneta področja na sluznici so lahko precej boleča in neprijetno je, kadar tja zaide kakšno bolj kislo ali začinjeno živilo. Pri stiku s hrano, se bolečina povečini ojača, nato pa zaradi učinkovanja sline sčasoma popusti. Ob hudem vnetju je včasih nemogoče uživati hrano, prav tako je lahko v skrajnem primeru oteženo požiranje tekočin. Bolečina je lahko prisotna ob govoru. Največkrat je pridruženo povečano izločanje sline, obložen jezik, živo rdeča barva ustne votline, zmanjšan apetit, slab zadah, lahko pa se pojavi tudi bruhanje po zaužitju hrane. Pojavi se lahko blaga vročina, zaprtje ali utrujenost. Vnetje v ustih se lahko vidi kot rdečina, razjede, mehurčki ali bele obloge.

Vzroki

Ustna sluznica se lahko vname iz različnih vzrokov. Najpogosteje pride do vnetja zaradi nepravilnega delovanja prebavil, slabe ustne higiene ali nepravilnega prehranjevanja. V teh primerih se lahko pojavljajo afte, neovisno od mikroorganizmov v ustih. Vzroki vnetij v ustni votlini so lahko tudi bakterije ali virusi. Izmed virusov so pogosti povzročitelji iz rodu Herpes simplex, najpogosteje tip 1. Pri otrocih so možne okužbe z drugimi tipi, kot so coxsackie virusi oziroma vrste enterovirusov ter drugi. V ustih se ob okužbi z virusi največkrat pojavijo mehurčki, ki lahko nato počijo in se zabrazgotinijo, ali iz razjed nastanejo belo obložene spremembe. Bakterije, ki so lahko vzrok vnetju v ustni votlini prihajajo iz rodov Streptococcus in drugih. Redek vzrok vnetja, ki pa ga ne smemo zanemariti, je okužba z glivami rodu Candida. Vnetje ustne votline lahko poteka tudi v sklopu nekaterih krvnih bolezni.

Dieta

Oseba, ki trpi za stomatitisom, težko uživa hrano. Stanje je lahko tako resno, da je možno le pitje hladnih nesladkanih tekočin. Ob hudem vnetju je morda potrebno zdravljenje z zdravili ter pitje po požirkih. Bolečina je ob blažje potekajočem vnetju sicer prisotna predvsem ob uživanju kislih, vročih ali precej začinjenih jedi, zato se je le tem potrebno izogibati. Začasne prilagoditve v hranjenju je potrebno izvajati do zacelitve aft oziroma razjed, kadar so le te prisotne. Nato je po zacelitvi potrebno uvesti dolgoročne spremembe, ki bodo preprečevale nastanek ponovnih vnetij.

Da telesu nudimo optimalne pogoje za obrambno zmožnost pred vnetji, je dobro, da nekaj dni izvajamo dieto s sokovi. Tri do pet dni zapored pijemo pomarančni sok, najbolje sveže stisnjen, razredčen z vodo v razmerju 50:50. To mešanico pijemo na vsaki dve uri čez cel dan. Kadar pomarančnega soka ne prenašamo dobro, lahko pijemo tudi korenčkov sok, prav tako redčen z vodo v enakem razmerju. Po obdobju nekaj dni uvedemo dieto s svežim sadjem, ki naj prav tako traja od tri do pet dni. Uživamo jabolka, grozdje, grenivke, pomaranče, hruške, ananas, breskve, papaje in druge vrste svežega sadja. Po obdobju diete s sadjem, prehrano obogatimo z oreški, semeni, žitaricami in zelenjavo. Poudarek mora biti na svežem sadju, polnozrnatih žitaricah, sveži ali le blago pokuhani zelenjavi, kalčkih. Vsaj nekaj časa se je potrebno izogibati mesu, kavi in pravemu čaju, beli moki in izdelkov iz nje, slaščicam, vloženi hrani ter procesiranim jedem. Prav tako ne uživamo gaziranih pijač, sladoleda in drugih sladkih živil.

Kadar želimo preprečiti pojavnost ponovnih težav, lahko pred jedjo popijemo eno čajno žličko sveže stisnjenega limoninega soka. Ta ritual bo pripomogel k izboljšanju delovanja želodca in pomagal preprečiti nastajanje vnetij v ustih. Da preprečujemo zastajanje mikrobov v ustih je priporočljivo večkrat dnevno grgrati v vodi razredčen limonin sok (20ml limoninega soka in 100ml tople vode). Drug recept za domačo tekočino za grgranje je, da v kozarec tople vode zmešamo žličko soli in jedilne sode. Seveda pa je dobro, da si po vsakem obroku hrane najprej umijemo zobe.

Hrana, ki škoduje

Meso in mesni izdelki

Meso je v obdobju vnetja živilo, ki slabo vpliva na zdravljenje le tega. Kadar se težave z vnetji ponavljajo, je potrebno za nekaj časa iz prehrane izključiti meso. Meso se prebavlja dlje časa, kot druga živila, zato obremenjuje prebavni trakt. Zaradi preprečevanja nastanka slabokrvnosti, nadomestimo mesna živila s svežo kuhano rdečo peso. Zadostuje ena manjša rdeča pesa dnevno.

Sladkor

V modernem času velja nekakšna potreba po sladkorju, ki ga opazujemo že pri skoraj vsakemu izmed nas. Temu je tako, ker se v večini živil pojavljajo dodatne količine sladkorja, ali zaradi podaljševanja življenjske dobe živil ali zaradi izboljšanja okusa. Povrh vsega ljudje posegamo še po slaščicah in drugih sladkih živilih, kar še poviša količino dnevno zaužitega sladkorja. Posledica je vrsta zdravstvenih težav, med drugim so pogostejša tudi vnetna obolenja.

Vložena hrana

Vložena hrana vsebuje znižano vsebnost hranil, ki jih v obdobju vnetja potrebujemo za zdravljenje. Prav tako je veliko živil vloženih v kisu, kar povečuje bolečine ob aktivnem vnetju v ustni votlini ter vpliva na slabše delovanje želodca in prebavil v obdobju bolezni. V vloženih živilih najdemo povečano vsebnost sladkorja, za katerega smo omenili, da ga je potrebno uživati v zmanjšanih količinah.

Procesirana hrana

V predelani hrani se skriva mnogo snovi, ki se uporabljajo za podaljševanje življenjske dobe živil. Večina od teh vpliva na presnovo v našem telesu, zato se priporoča, da si hrano pripravljamo vsak dan sproti iz svežih sestavin.

Alergeni v hrani

Kadar obstaja neprepoznana alergija na hrano oziroma njene sestavine, se lahko pojavljajo vnetja v ustih. Predvsem je to možno v primeru preobčutljivosti na mleko ali gluten. Kadar sumite, da bi lahko šlo za katero izmed preobčutljivosti, lahko opravite testiranje v kateri izmed alergoloških ambulant.

Ocvrta hrana

Pri cvrtju nastajajo nezdrave maščobe, ki slabo vplivajo na telo. Pri vnetnih stanjih se jim izogibamo, saj pospešujejo vnetja. Prav tako se jim je potrebno izogibati na splošno, zato raje ne cvrimo hrane v olju, razen če to delamo le občasno, na primer en do dvakrat mesečno. Namesto slabih olj, lahko uporabljamo druge vrste, ki so bolj obstojne v vročini in ne tvorijo škodljivih molekul, ki tvorijo proste kisikove radikale. Dobra alternativa sončničnemu olju je na primer kokosova maščoba.

Pravi čaj in kava

Kofein je škodljiv v smislu, da povečuje vnetje in zakisanost telesa. Podobno deluje tudi tein, ki se skriva v pravem čaju.

 

Hrana, ki zdravi

Sokovi iz svežega sadja

Vitamini, ki jih dobimo iz sadja, delujejo antioksidativno in skrbijo za čiščenje telesa. Prav tako vplivajo na zmanjšanje nivojev holesterola in pripomore k izgubljanj prekomerno povišane telesne mase. V obdobju posta s sokovi, ki ga izvajamo ob vnetjih, vnos ogljikovih hidratov, ki jih naravno vsebuje sadje, pomaga zadostiti osnovnim potrebam organizma po energiji. Minerali vplivajo na fiziološke procese v telesu in napolnijo zaloge le teh znotraj organov.

Zelenjava

Zelenjava vsebuje mnogo snovi, ki podprejo sposobnost organizma, da se brani pred mikrobi. To so vrste vitaminov in protivnetnih snovi.  Redno uživanje različnih tipov zelenjave preprečuje zakisanost telesa, saj vpliva na zmanjšano nastajanje prostih kisikovih radikalov in deluje protivnetno.

Pinjenec

Ostanek pri izdelavi masla je pinjenec, ki velja za dober probiotik. Skupina probiotičnih živil, med katera spadajo med drugim tudi navadni jogurt, kefir in fermentirana živila pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Kokosovo olje

V nekaterih študijah so dokazali, da kokosovo olje vsebuje maščobe, ki lahko razgradijo lipidne ovojnice virusov, kot so herpes simplex in druge vrste. Prav tako monolavrinska kislina vpliva na patogene bakterije, kot so stafilokoki, streptokoki in H. pylori. Kokosovo olje je bilo v preteklosti napačno ocenjeno kot slabo za srčno-žilni sistem, saj naj bi vplivalo na povišanje vrednosti holesterola. V poznejšem času so dokazali, da temu ni tako. Naravno kokosovo olje ne vpliva na povišanje vrednosti slabega holesterola, temveč vpliva na porast vrednosti dobrega holesterola.

Glutamin

Dodatki glutamina naj bi vplivali na pojavnost aftoznih sprememb v ustni votlini. K temu pripomorejo zaradi pozitivnega vpliva na imunski sistem in nekoliko protivnetnega delovanja. Deluje na celice, ki obdajajo notranjost črevesne stene, kar pojasnjuje njegovo vlogo pri podpori imunskega sistema. Študije dokazujejo, da zmanjša pojavnost razjed v ustih pri bolnikih, ki prejemajo protirakavo terapijo (kemoterapijo).

Druga priporočila

Razen pravilne prehrane lahko za preprečevanje stomatitisa uporabimo tudi prehranske dodatke, kot so vitamini, predvsem iz skupin C in B. Pri nakupu vitaminskih dodatkov moramo paziti, da prihajajo iz zanesljivih virov, se pravi, da je vsebina resnično takšna, kot je navedeno na ovojnini. Obstajajo redke trgovine, ki jim gre zaupati, kadar pa smo v dvomih, lahko zavijemo v bližnjo lekarno. Prav tako koristna za preprečevanje vnetij v ustih so tople kopeli za noge, ki pripomorejo k ogrevanju telesa. Temperatura vode za navedene kopeli naj bo med 40 in 45°C. Pred kopeljo popijemo kozarec hladne do mrzle vode in se ob kopeli zavijemo v toplo odejo, da toplota ne uhaja v okolico. Kopel naj traja od 5 do 20 minut. Nato po kopeli sledi tuširanje najprej s čim hladnejšo in nato s čim toplejšo vodo.

 

Viri

▪ H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Stomatitis: Types, Symptoms, Causes and Treatment. Dostopno 7.1.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/oral-health/guide/stomatitis-causes-treatment.

Putika / jetika / protin

Zdravilna hrana ▪ beljakovine in nenasičene maščobe ▪ živila z veliko vsebnostjo kalija ▪ sadje ▪ avokado ▪ ananas ▪ češnje ▪ soja ▪ zelena

Škodliva hrana ▪ hrana, z visoko vsebnostjo purinov ▪ ogljikovi hidrati ▪ sladkor ▪ alkohol

Protin je bolezen, ki spada med revmatska obolenja in je povzročena z odlaganjem kristalov sečne kisline v sklepe, sklepna tkiva in druge organe. Med bolezni nalaganja kristalov spadajo še druga obolenja, kot so bolezni odlaganja kalcijevega fosfata, glukokortikoidnih kristalov ter druga. Sklepno vnetje, ki je povzročeno s prekomernim odlaganjem kristalov se kaže ponavadi z vnetjem enega sklepa, lahko pa se vnetje seli tudi na druge sklepe. Prizadeta so tudi tkiva, ki se nahajajo ob sklepu, saj jih zajame vnetje. 

Protin je dokaj pogosta bolezen, na 100.000 oseb jih trpi za putiko 20 do 35. Največ bolezni je med 30. in 50. letom starosti in se večinoma pojavlja pri moških. Kar 90 do 95 odstotkov bolnikov je moških. Ženske, ki obolijo, so praviloma v obdobju po menopavzi.

 

Simptomi in znaki

Začetek protina je povečini nenaden in pogosto ponoči s hudo bolečino in oteklino sklepa, ki je pordel in topel. Na dotik je sklep močno boleč, najpogosteje je vnet sklep palca na stopalu. Pridružena je lahko mrzlica in povišana telesna temperatura. Bolezen se v svojem razcvetu kaže s povišano koncentracijo sečne kisline v krvi, sklepnim vnetjem, kjer v sklepni tekočini najdejo uratne kristale, pogosta je pridružena ledvična bolezen ter značilni izrastki na določenih predelih telesa, imenovani tofi. Tofi so posledica kroničnega protina in so skupki uratnih kristalov v koži uhlja, nad malimi sklepi rok, v ovojnici sklepov in kit, lahko pa se nalagajo tudi v srčno mišičnino ali zaklopke. Napadi sklepnega vnetja se ponavljajo v različnih obdobjih. Kadar se vnetje pojavi, izzveni postopoma, najverjetneje zaradi povišane topnosti kristalov, saj se v sklepu zviša temperatura. Zaradi vnetja se pospeši tudi odplavljanje kristalov z obolelega sklepa, saj se lokalno poveča pretok krvi.

Vzroki

Nastanek protina je povezan z zvišano koncentracijo sečne kisline v krvi, vzrok temu pa je lahko prirojena motnja v presnovi, povečana tvorba ali zmanjšano izločanje sečne kisline. Pri devetdesetih odstotkih obolelih je vzrok zmanjšanje izločanja sečne kisline prek ledvic. Dejavnikov tveganja za pojav protina je več. Tako velja, da so oboleli praviloma moški, večja možnost za obolenje pa obstaja pri povečani telesni teži, pretiranem uživanju alkohola, povišanem krvnem tlaku, slabšem delovanju ledvic, redni uporabi diuretikov ter izpostavljenosti svincu. Večje možnosti za bolezen imajo družinski člani obolelega, kar pomeni, da se povečano nagnjenje za bolezen lahko prenaša iz roda v rod. Pogosto se putika pojavlja skupaj z drugimi obolenji, kot sta sladkorna bolezen in povišana koncentracija trigliceridov v krvi. Večjo tvorbo sečne kisline lahko povzroča tudi hitrejši razpad celic ob infarktu srčne mišice, dihalni stiski, dolgo trajajočem epileptičnem napadu ter prekomernem telesnem naporu.

Dieta

V obdobju nenadnega sklepnega vnetja je potrebno popiti zadostno količino tekočin. Zaradi svojega učinka na izločanje kristalov urata z mesta vnetja se priporoča pomarančni sok zmešan z vodo. Najbolje je izbrati sveže pomaranče in jih sproti predelati v sok. Kadar je delovanje ledvic ohranjeno, se lahko lotimo kratkega tridnevnega posta s sadnimi sokovi. Ko se simptomi in znaki vnetja umirijo lahko oboleli preide na dieto s sadjem, ki naj traja tri do štiri dni. Na tej dieti uživa le sveže sočno sadje, kot do grozdje, jabolka, hruške, breskve, pomaranče in ananas. Po sadni dieti naj oseba preide na prehrano, ki vključuje koristna živila ter izključuje hrano, ki lahko poslabša potek bolezni.

Za zajtrk je dobro izbrati kos sadja skupaj s pinjencem ali jogurtom ter manjšim kosom polnozrnatega kruha. Kosilo naj bo sestavljeno iz solate, polnozrnatih živil ter skute ali drugih mlečnih izdelkov. Za večerjo je priporočeno uživati svežo zelenjavo, kalčke, maslo in kak kos kruha. Pri vseh obrokih je potrebno paziti na povečan vnos beljakovin in maščob ter zmanjšan vnos ogljikovih hidratov. Dobro je vključevati čim več nenasičenih maščobnih kislin, sadja in se izogibati hrani z visoko vsebnostjo purinov. S sledenjem pravilni dieti je možno zelo dobro nadzorovati bolezen, zmanjšati pogostost napadov sklepnega vnetja ter omiliti simptome le tega. Znani so primeri, ki so se s pravilnim prehranjevanjem bolezni ozdravili.

Hrana, ki slabo vpliva na potek obolenja

Hrana, z visoko vsebnostjo purinov

Purini so molekule, ki v procesu presnove spodbujajo prekomerno nastajanje sečne kisline. Omejitev živil, ki vsebujejo veliko purinov, pri nekaterih obolelih zmanjša pogostnost ponovnih napadov vnetja. Z izogibanjem oziroma zmanjšanjem vnosa teh živil se nekoliko zniža nivo sečne kisline v krvi. Živila, ki vsebujejo veliko purinov so meso, ribe, školjke, jetra, drobovina in jajca. Zmerne količine purinov se nahajajo v polnozrnatih živilih, ovsu, fižolu, grahu, oreških, špargljih, cvetači, špinači in gobah. Uživanje teh živil je potrebno omejiti.

Ogljikovi hidrati

Priporoča se zmanjšati celokupni vnos ogljikovih hidratov, saj se skupaj s presnovo teh živil izločajo velike količine inzulina. Inzulin je hormon, ki poveča ponovni privzem urata skozi ledvice, kar pomeni, da se ta izloča v manjših količinah, več pa se ga ponovno absorbira v telo. Predvsem je potrebno paziti pri vnosu enostavnih ogljikovih hidratov, saj le ti povzročajo veliko večje dvige krvnega sladkorja in s tem povečano izločanje inzulina. Zmernost ni odveč tudi pri uživanju kompleksnih ogljikovih hidratov.

Sladkor

Enostavni sladkorji, kot so rafiniran bel sladkor, med, javorjev sirup, fruktoza in ostala sladila, povečajo proizvodnjo sečne kisline v telesu. V prehrano naj bi vključevali pretežno kompleksne ogljikove hidrate.

Alkohol

Prenehanje pitja alkoholnih pijač je nujno, saj alkohol poveča tvorbo sečne kisline in moti izločanje le te preko ledvic. Prav tako poviša proizvodnjo laktata, kar vodi do zmanjšanja izločanja sečne kisline in zmanjšanega delovanja ledvic.

Hrana, ki je priporočena pri protinu

Beljakovine in nenasičene maščobe

Povečan vnos beljakovin in nenasičenih maščob vpliva na zvišano občutljivost tkiv za inzulin, kar vodi v znižanje koncentracije urata v krvi. Veliko nenasičenih maščob, ki so povečini tudi antioksidanti, najdemo v avokadu, olivnem olju, lanenem olju, orehih, repičnem olju in drugih živilih.

Živila z veliko vsebnostjo kalija

Banane, krompir, zelena listnata zelenjava, fižol in sokovi iz sveže zelenjave vsebujejo visoke vrednosti kalija, ki ščiti telo pred nalaganjem kristalov urata. Izmed sokov je še posebej priporočeno pitje mešanice korenčkovega, pesinega in soka iz kumar.

Sadje

Sadje uživamo sveže, nepredelano. Sadne sokove je dobro piti pripravljene sveže in iz celega sadeža ter se izogibati pitju koncentratov. Koncentrati namreč vsebujejo dodan sladkor, kar pomeni, da se v krvi nenadoma dvigne nivo sladkorja. Oboleli s putiko se morajo izogibati pretiranim nihanjem krvnega sladkorja, še posebej kadar gre za pridruženo sladkorno bolezen.

Avokado

Avokado vsebuje več kot 20 različnih vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki pozitivno vplivajo na procese v telesu. Vsebnost zdravih maščob je v avokadu izjemno visoka, večinoma vsebuje oleinsko kislino, ki jo sicer najdemo tudi v olivnem olju. Le ta je močan antioksidant, ki zmanjšuje vnetje, ter s tem pripomore k olajšanju simptomov in znakov protina.

Ananas

Sveži ananas je poln bromelaina, encimskega kompleksa, ki učinkovito zmanjša simptome vnetja in otekline. Ananas naj bi uživali v času, ko ne uživamo drugih obrokov, saj se sicer encimi porabijo v procesu presnavljanja zaužitih živil. Težava nastane tudi v poreklu sadežev, saj jih velika večina prihaja z dežel, kjer so pridelani s sredstvi, ki so pri nas, zaradi škodljivosti zdravju, prepovedana. Na nas je torej, da izberemo ekološko pridelano sadje, ki ne vsebuje strupov.  

Češnje

V češnjah se nahajajo antocianidini, ki so povezani z zaviranjem ksantinske oksidaze, ki je encim, vključen v proizvodnjo sečne kisline. Študije kažejo, da uživanje 20 – 30 dag svežih češenj dnevno, učinkovito zniža vrednosti sečne kisline v krvi in zmanjšuje pojavnost napadov sklepnega vnetja.

Soja

Vsebnost beljakovin v soji je visoka, z uživanjem le te pa se izognemo tudi številnim purinom, ki se nahajajo v mesu in mesnih izdelkih. S sojo lahko tako nadomestimo mesni obrok in hkrati poskrbimo za dobro razmerje med beljakovinami in ogljikovimi hidrati v prehrani. Pazimo na poreklo soje, saj je veliko le te na trgu pridelane z velikimi količinami pesticidov in drugih škodljivih snovi. Prav tako je večina soje na trgovskih policah pridelek gensko spremenjenih rastlin.

Zelena

Zelena vsebuje sestavino 3-n-butylpthalide, ki zniža proizvodnjo sečne kisline v telesu z zaviranjem encima ksantinske oksidaze. Redno uživanje zelene sčasoma zniža vrednosti sečne kisline v krvi, čeprav se lahko le te v prehodnem obdobju nekoliko povišajo. Povišanje je v tem primeru mogoče razložiti s tem, da gre za povečan razpad kristalov sečne kisline, kar je pozitiven učinek.

Druga priporočila

Ob akutnem napadu protina je svetovan počitek. Vnet sklep hladimo z ledom in hladilnimi oblogami večkrat dnevno. Bolečine in vnetje lahko olajšajo protivnetna zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki. V vmesnem obdobju, ko sklepnega vnetja ni, naj se oboleli osredotoči na postopno zmanjšanje morebitne prekomerne telesne teže, opustitev alkohola ter dieto. Pitje zadostnih količin tekočin je pomembno, saj zmanjšuje nalaganje kristalov sečne kisline v tkiva. Koristno je tudi izogibanje vročini, predvsem v poletnih mesecih, saj so pogostejše pojavljanje zagonov bolezni povezali z izpostavljanjem soncu. Pomembno je sledenje s strani zdravnika specialista predpisani terapiji, saj je ob jemanju zdravil in dieti prognoza pri protinu dobra. Neupoštevanje terapije in odklanjanje zdravil vodi pogosto v razvoj kronične bolezni z nalaganjem kristalov po celotnem telesu ter hude okvare sklepov.

Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to ▪ Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Koulouris Spiro. Gout and Avocado. Dostopno 3.11.2016 na spletnem naslovu: http://goutandyou.com/gout-and-avocado/

Ulcerativni kolitis

Zdravilna hrana ▪ jabolka ▪ žitarice in bela moka ▪ zelenjava ▪ meso ▪ zdrave maščobe ▪ jajca

Škodliva hrana ▪ beli sladkor ▪ mlečni izdelki ▪ polnozrnata moka ▪ oreški in semena ▪ stročnice ▪ sadje z veliko vlakninami ▪ močno začinjene jedi ▪ močno slane jedi ▪ kava ▪ alkohol

Črevesje je sestavni del naših prebavil, ki imajo preko ustne odprtine in zadnjika v primerjavi z drugimi organi v telesu bolj tesen stik z okoljem. Na črevesje vpliva predvsem zaužita hrana, saj se večina drugih snovi ustavi v dihalih ali se z njimi spopade zgornji del prebavil. Skozi črevesje potuje vsa hrana, ki se ne absorbira v zgornjem delu prebavil, ustih ali želodcu. Celotno črevesje pri človeku meri 8 metrov v dolžino, površina pa zaradi številnih resic znaša približno 400 kvadratnih metrov. V črevesu se dogaja veliko fizioloških procesov, ki skrbijo za presnovo in pravilno delovanje imunskega sistema.

Vnetje v črevesu spremlja vrsta neprijetnih posledic, ki niso omejene le na pomanjkanje hranil. Ulcerativni kolitis je kronično vnetje debelega črevesa in kolona z resnimi simptomi in znaki. Bolezen se pojavi zaradi draženja stene črevesa in je posledica odziva organizma na določene snovi. Je avtoimunske narave, kar pomeni, da se ob stiku z nekaterimi snovmi sprožajo protitelesa, ki spodbujajo imunski sistem k vnetnim procesom. Vnetje je pogosto prisotno v blagi obliki, prisotna so tudi poslabšanja. Le ta se pojavljajo v rednih ali nerednih obdobjih in so lahko odvisna od določenih sprožilcev, kot so stres, nekatera živila ali pijača ter drugi. Bolezen se najpogosteje pojavi v mladosti, med dvajsetim in tridesetim letom starosti, lahko pa obolijo ljudje vseh starosti. V Sloveniji je obolenje prisotno pri 5. od 100.000 osebah. Pri ženskah se pojavlja nekoliko pogosteje.

Simptomi in znaki

Ulcerativni kolitis prizadene debelo črevo in rektum, zelo redko je zajet tudi kak centimeter tankega črevesa. V hujših primerih se na steni črevesa tvorijo razjede, ki lahko zakrvavijo. Oboleli odvaja blato v katerem se nahaja sluz in kri. Gibanje črevesa je spremenjeno, občutijo se neredni in nepravilni krči, ki so prisotni še posebno na levi strani trebuha. Obolenje se največkrat pojavi v spodnjem delu črevesja in se nato pomika navzgor. Blato je bolj tekoče in odvajanja pogostejša. Značilen je povečan napor ob odvajanju. Z blatom se odvajajo večje količine tekočin in krvi, kar ima za posledico pridružene težave, kot so utrujenost, vročina, slabost, bruhanje, izguba teka in slabokrvnost. Zmanjšano je odvajanje plinov, zato se lahko pojavi občutek napenjanja. Bolezen v nekaterih primerih poteka z občasnimi obdobji slabšega gibanja črevesa, kar lahko vodi v zaprtje. Oboleli so pogosto nezadostno prehranjeni in imajo znižano telesno težo. Simptomi so prisotni tudi ponoči, kar lahko povzroči težave s spanjem.

Vzroki

Jasnega vzroka za nastanek ulcerativnega kolitisa ne poznamo. Govori se o vplivu genetskih, vnetnih in imunskih dejavnikov ter dejavnikov okolja. Predvideva se, da na začetek obolenja vpliva prekomeren imunski odziv na vsebino črevesa. Dejavniki tveganja za razvoj ulcerativnega kolitisa so kronično zaprtje, uporaba odvajal, preobčutljivost na določena živila, kot so jajca, mleko in pšenica ter dolgotrajna uporaba antibiotikov. Na nastanek bolezni vpliva tudi dolgotrajen stres.

Dieta

Prehrana pomembno vpliva na črevesje. Zaradi tega, ker hranila potujejo skozi prebavila in prihajajo stik s črevesno steno, je pomembno kaj zaužijemo. Izkušnje kažejo, da lahko sprememba prehrane v primeru ulcerativnega kolitisa vpliva na zmanjšanje simptomov in znakov bolezni. Spremembo prehrane je priporočljivo pričeti s postom, ki naj traja vsaj pet dni. V tem času smemo zaužiti vodo in sokove. Lahko izberemo papajin, korenčkov in zeljni sok, ki so v tem primeru še posebej blagodejni. Črevesje naj bi čistili dnevno s klistirjem.

Po postu s sokovi je koristno postopno dodajanje živil v prehrano ter skrb za redno prehranjevanje z manjšimi obroki čez cel dan. Pričnemo z uživanjem na pari kuhane zelenjave, riža in dobro zrelega sadja. Uživamo tudi jogurt in skuto, ki pa naj bosta pridelana iz zdravega mleka. Pravzaprav bi morali tudi ljudje, ki ne obolevajo za vnetji v črevesju, za vse mlečne izdelke, ki jih uživajo, vedeti natanko od kod prihajajo. Pesticidi, antibiotiki in ostale snovi, ki se nahajajo v mleku krav, vzgajanih po konvencionalnih metodah, so lahko za naše črevo namreč zelo škodljivi. Po približno desetih dneh od posta, lahko pričnemo z uživanjem žitaric, kaljenih semen, polnozrnatega kruha in surove zelenjave. Vso hrano je potrebno dovolj prežvečiti in si za obrok vzeti precej časa. Zadostna količina sline in manjši koščki hrane namreč zagotavljajo, da se hrana lažje prebavi in na tak način manj obremenjuje črevesje.

Hrana, ki škoduje, saj povzroča težji potek bolezni in poslabša pridružen simptome

Beli sladkor

Sladkor poslabša vnetne procese v telesu in povzroča veliko zdravstvenih težav, predvsem kadar z vnosom le tega pretiravamo. Poleg vsega sladkor ne vsebuje hranil, temveč le prazne kalorije.

Mlečni izdelki

Mleko je pogost prehranski alergen pri osebah z ulcerativnim kolitisom. Če oseba sumi, da so simptomi bolezni slabši zaradi uživanja mlečnih izdelkov, je potrebno preobčutljivost preveriti. Kadar so mlečni izdelki znan alergen, je potrebno iz prehrane izločiti mleko, jogurt, maslo, sir in druge mlečne izdelke.

Polnozrnata moka

Hrana z veliko vlakninami lahko pripomore k poslabšanju bolezni, kadar poteka akutni zagon le te. Polnozrnata moka vsebuje visok delež vlaknin, saj je v njej prisotna tudi ovojnica žit, iz katerih je zmleta. Izogibati se je potrebno vsem polnozrnatim živilom, kot so kruh, kosmiči, testenine in drugi. Prav tako ni priporočljivo uživati rjavega riža, divjega riža, kvinoje, ječmena, prosa, bulgurja, ajde in ovsa, saj vsebujejo določene snovi, ki spodbujajo akutni zagon bolezni.

Oreški in semena

Oreški, ki so sicer priporočljivi pri večini bolezni, so v primeru zagona ulcerativnega kolitisa na negativni listi. V njih se namreč skrivajo vlaknine, ki jih je zelo težko prebaviti. Izogibati se je potrebno predvsem orehom, lešnikom, indijskim oreškom, mandljev, makadamije, arašidov in pistacij. Kot v oreških, se tudi v semenih nahaja velika količina težko prebavljivih, netopnih vlaknin. Te lahko poslabšajo spremljajoče simptome, kot so napihnjenost trebuha, diareja, flatulenca in drugi.

Stročnice

Fižol, leča, grah in druge stročnice so sicer zdrava živila, vendar to ne drži za osebe z ulcerativnim kolitisom med akutnim poslabšanjem bolezni. Zaradi neprebavljivih sladkorjev v grahu se lahko napihnjenost trebuha poslabša.

Sadje z veliko vlakninami

Večina sadja vsebuje veliko vlaknin. Te so škodljive predvsem pri akutnem zagonu bolezni, kadar jemo sveže, suho ali sadje, ki vsebuje semena, ki jih ne moremo odstranit (npr. jagodičevje). Oboleli z ulcerativnim kolitisom sme uživati sadje, ki je olupljeno in termično obdelano. Lahko uživa tudi vloženo sadje, vendar je potrebno izbrati vrste z manj sladkorja. Pije lahko sadne sokovi, vendar le filtrirane. Pitje slivovega soka je odsvetovano, saj ima visok delež vlaknin.

Močno začinjene jedi

Začinjene oziroma pekoče jedi, lahko povzročijo težave z boleznijo, kot je vnetna črevesna bolezen. Zaradi vsebnosti pekočih začimb v hrani se lahko namreč stanje precej poslabša, zato se je tako v mirnem obdobju kot tudi v obdobju akutnega zagona potrebno pekoči hrani izogibati.

Močno slane jedi

Sol lahko predstavlja dejavnik tveganja za zagon bolezni, prav tako je med zagonom debelo črevo nezmožno absorpcije vode in soli v normalni meri. Zelo slanih jedi se je potrebno izogibati.

 

Kava

Pitje kave povečini poslabša diarejo in ostale pridružene težave ulcerativnega kolitisa. Določeni oboleli opažajo, da lahko pitje kave celo sproži poslabšanje oziroma zagon bolezni.

 

Alkohol

Pitje alkohola vpliva na poslabšanje bolezenskega stanja pri ulcerativnem kolitisu. Težava je poleg same vsebnosti alkohola tudi vsebnost sladkorja, ki ga alkoholne pijače povečini vsebujejo v kar visokih količinah.

Hrana, ki koristi, oziroma ne poslabšuje simptomov bolezni in pridruženih težav

Jabolka 

Kuhana jabolka je potrebno redno uživati, kadar gre za obolenje, kot je ulcerativni kolitis. Vsebujejo veliko železa in fosforja. Minerali v jabolkih pospešijo celjenje razjed na steni črevesa ter s tem zmanjšajo krvavitve in pridružene težave.

Žitarice in bela moka

Brez strahu pred poslabšanjem črevesnega zdravja uživamo beli kruh brez semen, testenine iz bele moke, beli riž ter krekerje in kosmiče, narejene iz bele moke.

 

Zelenjava

Uživamo lahko kuhano zelenjavo brez zunanje ovojnice ali semen ter pasirane oziroma s paličnim mešalnikom pretlačene zelenjavne juhe.

 

Meso

Kar se tiče uživanja mesa, je priporočljivo izbirati mehke kose mesa, ki jim odstranimo kožo in mastne dele. Zaradi zdravilnih omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, je koristno uživati ribe.

Zdrave maščobe

Pri kuhanju in v solatah uporabljamo zdrava olja, kot sta na primer olivno in kokosovo. Izogibamo se uporabi škodljivih maščob, saj le te pri presnovi porabljajo koristne antioksidante, ki jih lahko sicer telo uporabi za izboljšanje zdravja.

Jajca

Glede na to, da se je potrebno v čim večji meri izogibati vlakninam, ki se skrivajo tudi v stročnicah, lahko kot glavni vir beljakovin izberemo jajca. Še posebej je potrebno na zadosten vnos beljakovin paziti, kadar zaradi preobčutljivosti na mleko iz prehrane izločimo mlečne izdelke. Jajca vsebujejo B vitamine ter antioksidant selen.

Druga priporočila

Takoj po zbujanju je dobro popiti dva kozarca vode, da se stimulira normalno gibanje črevesa. Napor pri odvajanju blata naj ne bi bil pretiran, zato je koristno, da so noge med sedenjem na školjki dvignjene na pručki. S tem se zagotovi najbolj optimalni položaj, saj se med  sedenjem z nogami na tleh pojavijo krivine v zadnjem delu črevesa. To se zgodi zaradi skrčitve mišic, ki objemajo črevo kot laso in ga dvigajo, da preprečujejo nehoteno izločanje. Človek bi moral torej anatomsko gledano odvajati čepe. Počitek ob zagonih bolezni ter pitje zadostnih količin tekočine zelo dobro vpliva na celjenje črevesa. Kljub morebitni nezmožnosti opravljanja vsakodnevnih obveznosti je potrebno skrbeti za notranji mir ter se izogniti vsem oblikam napetosti in stresa. Ob pridruženi bolečini dobro denejo tople obloge prek trebuha, prav tako pomaga topla kopel zvečer, pol ure pred odhodom v posteljo.

 

Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Vandever A. L. Which Foods Should You Avoid with Ulcerative Colitis? Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.healthline.com/health/ulcerative-colitis-foods-avoid#Overview1.

▪ Rodriguez D. 9 Healthy Foods for Ulcerative Colitis. Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/ulcerative-colitis-treatment-management/healthy-foods-pictures/#01

Migrena

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ niacin ▪ kava

Škodliva hrana ▪ bela moka ▪ sladkor ▪ slaščice ▪ mesni izdelki ▪ sir ▪ mastna hrana ▪ konzervirana hrana ▪ dodatki in druge snovi

Osnovno o migreni 

Migrenski tip glavobola je znan že iz zapisov starih ljudstev. Za migrenami so trpele nekatere znane osebe, kot so Cezar, Darwin in Freud. Predvideva se, da ima migreno približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva, pogosteje se pojavlja v razvitem svetu. V Sloveniji migrene prizadenejo 25 odstotkov žensk in enega od 12 moških. Nekateri ljudje trpijo za močnimi in pogostimi simptomi migrene, spet drugi jo imajo le občasno, ali med napadi mine celo nekaj let. Postavitev diagnoze je lahko dolgotrajen proces, saj je potrebno poleg natančnega opisa bolečine in pridruženih simptomov zdravniku podati tudi vzorec pojavljanja glavobolov. Preiskava za diagnostiko obolenja ne obstaja, prav tako ne poznamo posebnih zdravil, ki bi ozdravila migreno. Obstaja nekaj sredstev, ki pripomorejo k zmanjšanju pridruženih simptomov, kot so protibolečinska sredstva, zdravila proti slabosti in druga. Lajšanje obolenja je osredotočeno predvsem na zmanjševanje dejavnikov tveganja, med katerimi so pomembni tudi prehranski dejavniki.

Simptomi in znaki

Migrena je močan glavobol, ki se pogosto pojavlja enostransko, najpogosteje v bližini senc oziroma v področju nad ušesi. Lahko se pojavi obojestransko, redkeje se pojavi tudi kjer koli v področju glave. Spremljajo jo različni simptomi, kot so slabost, preobčutljivost za svetlobo, zvok, vonjave, slaba koncentracija, povečano potenje, spremembe zaznavanja temperature okolice, bolečine v trebuhu ali povečano tiščanje na vodo. Pred migreno se lahko pojavi aura, ki napoveduje napad bolečine. Aura je različnih oblik, lahko se pojavijo vzorci svetlobe, pomanjkanje energije oziroma omotica, slušne zaznave ali predhodni sunki blažje bolečine, ki se nato razvijejo v migrenski napad. Opozorilni znaki približujočega se migrenskega glavobola so tudi okorelost v vratu, ramenskem obroču ali udih, občutek ščemenja oziroma mravljinčenja, težave z govorom in izjemno redko izguba zavesti. Po auri se v roku 15 minut do ene ure pojavi migrena. Nekateri pred napadom ne zaznavajo simptomov aure. Bolečina pri migreni je lahko zmerna do zelo huda, razbijajoča in se  načeloma ob premikanju poslabša. Čez celotno obdobje trajanja napada se lahko bolečina pomika na druga področja glave.

Vzroki

Migreno po najnovejših hipotezah povzroči sprememba ravni nevronskih prenašalcev v možganih. Znano je, da se zniža nivo serotonina, kar lahko vodi do nenadnega skrčenja možganskih žil, ki tako dovajajo manj kisika v možgansko tkivo. Te spremembe najverjetneje povzročajo simptome aure. Po skrčenju sledi nenadno raztezanje žil, ki privede več krvi v možgane, vendar pa je najverjetneje ravno to vzrok za nastanek migrenske bolečine. Dejavniki tveganja za razvoj migrenskih glavobolov so hormoni, zaradi česar je obolenje prisotno pri večjem odstotku žensk. Le te opažajo, da je lahko migrena pogostejša okrog časa menstruacije, ko se znižajo vrednosti estrogenov. Z migreno povezujejo še druge dejavnike, ki so čustveni, telesni, okoljski, medicinski in prehranski. Prehranski sprožilni dejavniki so pomanjkanje hrane, pozni ali neredni obroki, dehidracija, uživanje alkohola, nekaterih prehranskih dopolnil, kofeina ter določene hrane, kot so citrusi, čokolada in sir.

Dieta

Kar se tiče prehrane in prehranskih navad, je ob znanih napadih migrene potrebno paziti na ustrezni kalorični vnos. Če vnašamo manj energije, kot je dnevno potrebujemo za potek fizioloških funkcij telesa, se to odraža v poslabšanju simptomov in pogostejši pojavnosti napadov, ki trajajo dlje. Dolgotrajne nepravilno izvedene diete oziroma hitro hujšanje se zato odsvetujejo. Hrano jemo počasi, jo dobro prežvečimo in namesto nekaj večjih obrokov čez dan uživamo več manjših obrokov. Zdravila, ki lajšajo bolečine ali slabost pripomorejo k začasnemu izboljšanju simptomov, vendar se zaradi uporabe le teh pogostost napadov, njihovo trajanje in intenziteta ne spremenijo. Sprememba prehrane deluje neposredno na vzroke, ki pripomorejo k razvoju migrene.

Prehrano pričnemo spreminjati z izvajanjem dva do tridnevnega posta, pri katerem uživamo le pomarančni sok. Popiti moramo zadostno količino tekočin, zato se priporoča kozarec pomarančnega soka, 2dcl, vsaki dve uri z začetkom takoj po zbujanju. Želimo pridobiti čim več hranljivih snovi iz pomaranč in hkrati vnesti čim manj škodljivih, zato je najbolje, da kupimo ekološko pridelane pomaranče. Zaradi velike neobstojnosti vitamina C, vsaki dve uri stisnemo sveži sok ene pomaranče in ga pomešamo z 2dcl mlačne vode. Ta proces je pomemben zaradi čiščenja odpadnih in toksičnih snovi iz telesa. Posta ne izvajamo dlje kot je priporočeno, da ne pride do pomanjkanja energije. Po obdobju posta preidemo na dieto s sadjem, ki naj traja maksimalno pet dni. Na dieti uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas, breskve in melone. Kot že prej omenjeno, izbiramo sadje, pridelano na zdrav način, ki ne vsebuje ostankov pesticidov, lahkotopnih gnojil, antibiotikov ter drugih snovi, ki se sicer uporabljajo v konvencionalni pridelavi. Ob uživanju grenivk bodimo pozorni, saj lahko vplivajo na presnovo številnih zdravil.

Hrana, ki škoduje

Bela moka

Bela moka in izdelki iz nje so v zadnjem času velikokrat omenjeni kot škodljivo živilo. Žal škodujejo tudi osebam, ki trpijo za migrenami. Enostavni ogljikovi hidrati namreč vplivajo na visoka nihanja krvnega sladkorja, kar se je izkazalo kot močan dejavnik tveganja za razvoj migrene.

Sladkor

Sladkor je prisoten praktično povsod. Tako se svetuje, da se izogibamo sladkorji v največji možni meri. To lahko dosežemo na različne načine, na primer, da ne sladkamo čaja ter jedi in da izbiramo živila z manj sladkorja. Uživanje velikih količin sladkorja je povezano s pogostejšimi migrenskimi glavoboli in več pridruženimi simptomi.

Slaščice

Včasih se je sladkemu težko upreti, vendar si moramo predočiti, da imajo slaščice veliko aditivov, konzervansov, barvil, arom in drugih snovi, ki nam prav nič ne koristijo. V telo jih vnašamo v velikih količinah že z drugimi živili, slaščice pa jih na splošno vsebujejo v največji meri.

Mesni izdelki

V predelanih mesninah najdemo snovi, ki lahko poslabšajo stanje pri migreni. To so predvsem dodatki, ki se nahajajo v hrenovkah, paštetah ter drugih mesnih izdelkih. Nekateri so mnenja, da lahko že meso samo po sebi vpliva na pridružene težave pri migreni, vendar povezava ni dokazana. Kadar torej nakupujemo, izberimo nepredelano meso, po možnosti iz ekološke pridelave.

Sir

Vrste sira, ki vsebujejo plesni ali tisti, ki so dolgo časa zorjeni, so velikokrat razlog za začetek migrene. Spremljajte vzorec pojavljanja le te in hkrati vodite dnevnik prehrane, da lahko morebiti najdete povezavo med uživanjem sirov in napadi.

Mastna hrana

Slabe maščobe vplivajo na zakisanje telesa ter zmanjšujejo antioksidacijski potencial telesa. Kisikovi prosti radikali lahko poškodujejo žilje, kar velja tudi za žile v možganih, zato se izogibajmo pretiranemu uživanju slabih maščob. Namesto teh lahko izberemo maščobe, ki vsebujejo veliko omega 3. Le te pripomorejo k izboljšanju zdravja žilnega sistema.

Konzervirana hrana

Pri konzerviranih živilih je več različnih dejavnikov tveganja. To je tako sladkor, ki pa se v konzervah nahaja v družbi še ostalih snovi. Konzervansi, ki ohranjajo trajnost živilom so žal v veliki meri povzročitelji slabših izidov migrene, ki lahko traja dlje.

Dodatki in druge snovi

S pojavom migrene so povezana umetna sladila, sulfiti, ojačevalci okusov in mononatrijev glutamat. Prav tako niso nedolžna nekatera zelišča in začimbe, ki so lahko pri nekaterih vzrok za začetek migrenskega glavobola. Sulfite najdemo v vinu in suhih sadežih.

Hrana, ki pomaga

Sadje in zelenjava

Antioksidanti, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi imajo velik vpliv na ohranjanje zdravja srčno žilnega sistema. Ker v nastanku migrene veliko vlogo igra prav ožilje, je pomembno, da skrbimo za zdrave stene žil. Te se lahko namreč ob dolgotrajni slabi prehrani poškodujejo, kar še poslabša izide pri migrenskem napadu, kot so čas trajanja in pridruženi simptomi.

Niacin

Izkazalo se je, da k olajšanju simptomov pripomore niacin, vitamin iz skupine B. Kadar želimo dvigniti nivo določenega B vitamina v telesu, je potrebno uživati celotno skupino le teh, torej B kompleks. Nadomeščanje le enega izmed njih lahko namreč privede do spremenjenih vrednosti ostalih iz skupine.

Kava

Kofein, ki se nahaja v kavi in drugih pijačah, igra v primeru migrene dvojno vlogo. Ob rednem uživanju ter prekomernem pitju se lahko pogostost pojavljanja migren celo podvoji. Vendar lahko po drugi strani kofein uporabimo v svoj prid, kadar nismo pod njegovim nenehnim vplivom. Kofein deluje tako, da zoži razširjene žile in lahko tako ob zaužitju v času prvih znakov, kot je aura, prepreči nastanek migrene. Svetuje se, da ob zaznani auri popijemo skodelico kave ali druge pijače, ki vsebuje kofein, ter se nato uležemo  v temen, miren prostor. Trajanje migrene lahko na tak način omejimo na eno uro ali manj. V obdobju aure naj bi pomagali tudi analgetiki.

Druga priporočila

Napade migrene poslabša dehidracija, zato je potrebno uživati zadostne količine tekočin. Dobro je, da manjše količine porazdelimo čez celoten dan, saj se večja količina popite vode ne absorbira v celoti, temveč se direktno izloči. Meja za popolno absorpcijo je, odvisno od osebe, od tri do pet dcl tekočine naenkrat. 

Priporoča se vodenje zdravega načina življenja, v katerega je vključena tudi redna zmerna telesna dejavnost. Dva do trikrat tedensko se priporoča katera koli izmed aerobnih aktivnosti, kot so tek, plavanje, kolesarjenje ter en do dvakrat tedensko ukvarjanje z eno izmed številnih sprostitvenih tehnik, kot so joga, tai chi, qigong, meditacija in ostale. Za sprostitev so odlične tudi tople kopeli za noge, tople obloge preko trebuha ali ob hrbtenici. Kadar se napad že prične, lahko v nekaterih primerih težave omili v toplo vodo namočena brisača, ki jo ovijemo okrog vratu in jo pustimo ovito, dokler še čutimo toploto.

Skoraj vsi oboleli z migreno imajo v času napada potrebo po miru, tišini in zaradi občutljivosti na svetlobo, se veliko bolje počutijo v temnem prostoru. V času napada prija, da se oboleli uleže in v miru počaka, da bolečina in pridruženi simptomi prenehajo. Razumevanje, da lahko vsak gib ali sprememba položaja, zvok ali svetloba na obolelega zelo vplivajo, je še posebej pomembno za družinske člane oziroma bližnje. V času migrenskega glavobola je za obolelega bistvenega pomena, da mu pomagate in ponudite ozračje, v katerem bodo njegovi simptomi in znaki lahko minili brez težav.

 

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪  Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Migrena. Dostopno 20.10.2016 na spletnem naslovu: http://glavobol.com/kaj_je_glavobol/primarni_glavoboli/migrena/

 

Hiperaktivnost in motnje pozornosti

Zdravilna hrana ▪ omega 3 ▪ beljakovine ▪ polnozrnata živila ▪ začimbe in zelišča ▪ ekološka in biodinamična hrana

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ pšenica ▪ umetna sladila ▪ aditivi ▪ suho sadje ▪ alkohol

Hiperaktivnost in motnje pozornosti so nevrološke posebnosti pri določenih osebah, pri katerih gre za težave s koncentracijo, prekomerno aktivnost in težave z nadzorovanjem vedenja. Te težave so najpogosteje prisotne pri otrocih, pojavijo se namreč v največji meri med šestim in dvanajstim letom starosti. Diagnozo se postavi po najmanj šest mesecih trajanja težav, ki močno vplivajo na bivanje doma, sodelovanje v šoli ali drugih dejavnostih. Mnogo otrok s težavami ima dobro koncentracijo, kadar gre za stvari, ki jih zelo radi počnejo, težko pa sledijo zahtevam okolice. To velikokrat vodi v nestrinjanja, prepire in nezadovoljstvo ter preprečuje grajenje tesnih in globokih odnosov ter prijateljstev.

Simptomi in znaki

Pri hiperaktivnosti in motnjah pozornosti gre za težko koncentracijo pri dejavnostih, ki zahtevajo dlje trajajočo pozornost. Prisoten je nemir, beganje od dejavnosti k dejavnosti, pogosto je pridružena hitra jeza in veliko afektov. Izbruhi čustev so pogosto nenadni in močni, prav tako pa se lahko oseba hitro spet pomiri. Pojavljajo se težave pri vzgoji, v odnosih, slab šolski uspeh in počasno pridobivanje nekaterih učnih kompetenc. Čeprav so prisotni močni vedenjski problemi, je lahko na določenih področjih otrok celo boj uspešen, kot vrstniki. Tako ni redko, da otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo blestijo pri specifični dejavnosti. Diagnoza temelji na natančni strokovni oceni več različnih strokovnjakov v daljšem obdobju. Pomembno je namreč ločiti med normalno otroško razigranostjo in obolenjem.

Vzroki

Čeprav je hiperaktivnost z motnjami pozornosti vedno pogostejši pojav in jo proučujejo že dolga leta, vzroki za pojav pri večini obolelih niso jasni. Vzrok je znan le pri peščici otrok in odraslih, ki trpijo zaradi prehranskih ali drugih okoljskih dejavnikov, ki so jasno dokazljivi.

Dieta

Leta 2012 je bila objavljena uradna raziskava, ki podpira dejstvo, da prehrana vpliva na osebe s hiperaktivnostjo in motnjo pozornosti. Raziskavo so opravili na otrocih z omenjenimi težavami in ugotovili, da se večina dobro odzove na prehranske spremembe. Diete, ki so jih preučili in jih uvedli otrokom s težavami, so pokazale različne rezultate. Ena izmed njih, Feingoldova dieta, obeta veliko, vendar je za celotno družino prenaporna. Izloča namreč veliko živil, med njimi tudi tiste, ki vsebujejo naravne salicilate, ki jih najdemo skoraj v vseh vrstah sadja, zelenjavi in ostalih jedeh, ki so redno na naši mizi. Nadalje rezultati kažejo pozitiven vpliv izločitve hitre prehrane in predelanih živil. Le to namreč omili ali v popolnosti odpravi simptome motenj pozornosti. Prav tako je dieta, ki izloča čim manj živil, bolj primerna za izvajanje, predvsem pri otrocih, ki so nekoliko večji in obiskujejo šolo ali se prehranjujejo drugje izven doma.

Pogosti vzroki težav s preobčutljivostjo živčevja so preobčutljivosti na določene pogostejše alergene. Ti so mleko, oreški, pšenica, soja, koruza in nekateri drugi ter dodatki, ki jih vse pogosteje najdemo v prehrani. Zaradi tega je potrebno pričeti z natančnim raziskovanjem sestave živil, v kolikor tega še ne počnete. S tem lahko morda odkrijemo skrito preobčutljivost, saj se po določenem času izločanja sumljivega živila iz prehrane, simptomi omilijo. Vse sicer ni tako preprosto, saj je preobčutljivosti nekoliko manj, kot si mislimo. Dandanes že marsikdo išče težave v tej smeri, pa žal pogosto ostane praznih rok. Vzroke za stanje torej velja iskati na različnih področjih, s prehrano pa dokazano pripomoremo k izboljšanju simptomov.

Hrana, ki poslabša simptome hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Sladkor

Sladkor in sladke jedi ter pijače, ki vsebujejo velike količine rafiniranega sladkorja, povzročijo nenadne dvige krvnega sladkorja. Velika nihanja vrednosti sladkorja v krvi vodi v slabšanje obolenj, kot so težave s pozornostjo in hiperaktivnost.

Pšenica

Velikokrat se pri hiperaktivnih osebah, predvsem otrocih, odkrije preobčutljivost na alergene, ki jih najdemo v pšenici. Tukaj ne gre le za gluten, temveč za še nekaj drugih snovi, ki se skrivajo znotraj tega na široko uporabljanega žita. Kadar imamo opravka s preobčutljivostjo na pšenico so lahko pridružene težave s prebavo, pogoste okužbe, astma ali težave s kožo.

Umetna sladila

Večina ljudi v razvitih državah vsakodnevno uživa različna umetna sladila, kot so aspartam, natrijev acesulfam, neotam, natrijev ciklamat in saharin. Ta sladila so brez kalorij in jih nekateri priporočajo za uživanje, če želimo izgubiti prekomerno telesne težo. Prisotna so v različnih izdelkih, sladkih jedeh, sladkarijah, sladoledih in celo v žvečilnih gumijih. Resnica je, da umetna sladila povečujejo apetit in vplivajo na način zaznavanja sladkega okusa v možganih. Delujejo torej podobno kot droge. Redno uživanje umetnih sladil lahko povzroči hiperaktivnost in druge težave, kot je na primer nespečnost.

Aditivi

Aditivi v hrani se uporabljajo za podaljševanje roka trajanja ali za izboljšanje okusa. V skupino aditivov spadajo konzervansi, umetna barvila, ojačevalci okusa in sintetične kisline. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da uredbe na področju prehrane ne prepovedujejo uporabe vseh škodljivih snovi. Številni sintetični aditivi, ki so prisotni v hrani, nam škodujejo. Ugotovljena je povezava z uživanjem živil z veliko aditivi ter pojavom depresije, astme, alergij, hiperaktivnosti, težav z učenjem ter migrenskih glavobolov.

Suho sadje

V nekaterih živilih najdemo naravne snovi, ki so derivati salicilne kisline. Nekatere osebe, še posebej otroci z motnjo pozornosti so občutljivi na te snovi. Največ se jih skriva v suhem sadju in predelanih živilih. Če sumite na negativen vpliv salicilatov, za nekaj časa izključite sumljiva živila in bodite pozorni. Kadar pride do izboljšanja simptomov velja, da se je dobro takim živilom izogibati.

Alkohol

Stimulansi, kot je alkohol in tudi druge droge, vplivajo na živčni sistem. Prekomerno vzburjenje živčevja poslabša simptome hiperaktivnosti. Posebej je alkohol škodljiv v obdobju nosečnosti. Pitje alkohola med nosečnostjo vpliva na razvoj živčevja nerojenega otroka, primanjkljaji v razvoju pa lahko kasneje v življenju vodijo do težav s koncentracijo in hiperaktivnosti.

Hrana, ki omili simptome ter pripomore k ozdravitvi hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Omega 3

Pojav hiperaktivnosti je tesno povezan s pomanjkanjem omega 3 maščobnih kislin v prehrani. Te delujejo antioksidativno in preprečujejo vpliv prostih radikalov, ki lahko poškodujejo tkiva po telesu, vključno z možgani. V prehrani izključimo slabe maščobe, kot so ocvrta živila, trans maščobe in poceni industrijsko pridelano meso. Pica, sladoled in hamburgerji bodo tako morali zapustiti naše krožnike. Ta živila namreč zmotijo delovanje hormonskega sistema, medtem ko zdrave maščobe zagotavljajo pravilno delovanje le tega. Losos, sardine, avokado, orehi, chia semena in druga živila vsebujejo veliko zdravih maščob.

Beljakovine

Za zadostitev telesnim potrebam po beljakovinah, je potrebno v prehrano vključiti pestro paleto živil, ki v veliki meri vsebujejo le te. To je še posebej zahtevno storiti, kadar je pridružena alergija na mleko in mlečne izdelke, saj so ti bogat vir beljakovin. Številna živila poleg mleka in mlečnih izdelkov so dober vir beljakovin. Izberemo lahko stročnice, jajca, ribe in pusto meso ali lečo. Redno uživanje živil, ki vsebujejo veliko beljakovin, izboljša koncentracijo in lajša simptome hiperaktivnosti.

Polnozrnata živila

Kompleksni ogljikovi hidrati so odlična izbira za težave s hiperaktivnostjo. Za prebavo le teh porabi telo precej več energije, kot za prebavo enostavnih ogljikovih hidratov. Tako se skupaj z zadostno količino gibanja energija telesa usmeri v koristne procese. Polnozrnata živila naj bodo zmeraj v prednosti pred izdelki iz bele moke, saj imajo tudi veliko vsebnost vlaknin, ki urejajo prebavo.

Začimbe in zelišča

Uporaba nekaterih zelišč in začimb deluje ne le dobro na okušalne celice na jeziku, temveč tudi na živčevje. Izmed močnih zelišč in začimb, ki bi jih morali pri kuhi uporabljati, kadar imamo težave s hiperaktivnostjo so kurkuma, žafran, cimet, česen, origano, ingver, kajenski poper in črni poper.

Ekološka in biodinamična hrana

Kadar le lahko, izbirajmo ekološko oziroma biodinamično pridelana živila. Pri teh vemo, da uživamo  gensko nespremenjeno hrano, brez hormonov, antibiotikov, pesticidov, organskih gnojil in drugih umetnih snovi, ki obremenjujejo naše telo in vplivajo na presnovo ter zdravje celotnega organizma.

Druga priporočila

Poleg upoštevanja prehranskih nasvetov moramo dosledno slediti morebitnemu režimu zdravljenja. Zaradi spremembe jedilnika namreč ni sprejemljivo opuščati jemanje zdravil. Le to je v dogovoru z zdravnikom možno po nekaj časa, ko se prehranske spremembe tudi pokažejo na vedenju in občutenju. Omejite gledanje televizije in sedenje za računalnikom. Omejitve so pomembne predvsem kadar gre za otroke, saj se njihovi možgani še razvijajo in lahko dolgotrajno preživljanje časa za ekranom vodi v strukturne spremembe, ki se kasneje kažejo celo življenje. Zadosten spanec je pomemben za regeneracijo. Otroci prav tako tudi odrasli, dnevno potrebujejo vsaj sedem do osem ur spanca. Sprehodi in gibanje na svežem zraku koristijo za sproščanje napetosti. Otroci naj se čim več časa igrajo zunaj, kadar to ni mogoče v bližini doma, je potrebno omogočiti prosto igro na najbližjem možnem mestu v naravi, tudi če je za to žal potrebno oditi dlje od okolice doma. Čas preživet zunaj dokazano vpliva na razvoj možganov, saj imajo otroci, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih s hiperaktivnostjo in motnjami pozornosti težave v večjem deležu, kot ostali. Dihalne vaje so primerne za odrasle kot tudi otroke. Počasno, globoko dihanje naj bi izvajali sede z zaprtimi očmi vsaj nekaj minut dva do trikrat dnevno. Dihalne vaje so posebej priporočljive po epizodi jeze ali drugih izbruhih čustev.

 

Viri

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Amen T. 9 Food rules for ADHD Families: What to Eat, What to Avoid. Dostopno 2.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.additudemag.com/adhd/article/11028-3.html

 

Bolezni prostate

Zdravilna hrana ▪ poper ▪ paradižnik ▪ velika kopriva ▪ bučno seme ▪ laneno seme ▪ selen ▪ vitamin E

Škodliva hrana ▪ Visoko kalorična hrana ▪ Pesticidi in težke kovine ▪ Kava

Tretjina do polovica moških se v življenju sreča s težavami v delovanju prostate. Večina le teh je v starosti nad petdeset let. Kadar gledamo starostno skupino moških nad 80 let, je tistih s težavami v delovanju prostate kar tri četrtine. Odstotek obolelih torej s starostjo narašča in število le teh postavlja težave s prostato zelo visoko na lestvici najpogostejših obolenj pri moških. V začetku se težave ne kažejo, z napredovanjem pa lahko povzročijo številna pridružena stanja, kot so artritis, bolezni ledvic in povišane vrednosti sečnine v krvi. Prav zaradi napredujoče narave bolezni in velikega števila obolelih, je potrebno stanje prostate redno spremljati. Kadar ugotovimo spremembe v zgodnjem obdobju, je možno bolezen učinkovito zdraviti.

Prostata je žleza, ki se nahaja blizu stika sečnice in mehurja. Velika je približno tako, kot je velik divji kostanj, torej premera približno 2,5 – 3 cm, tehta pa okrog 25 gramov. Njen volumen je le okrog 18 mililitrov, a kljub temu igra pomembno vlogo v telesu. Sestavljena je iz mišic in žleznega tkiva, v njej pa se križata dve poti, izločala in izvodila spolnih organov. Funkcije prostate so številne. Proizvaja hormone, ki delujejo na lokalni ravni in na nivoju telesa, kot so rastni faktorji in dihidrotestosteron. Poleg proizvodnje hormonov ima prostata tudi funkcijo izločanja bazične tekočine, ki je sestavina semenske tekočine in skrbi za preživetje moških spolnih celic v kislem okolju nožnice. Najpomembnejše sestavine te bazične tekočine so citronska kislina, poliamini, holesterol, lipidi in cink. Poleg teh proizvaja prostata tudi specifične beljakovine, kot je prostata specifični antigen, oziroma PSA. Le ta je bil odkrit v semenski tekočini leta 1966 in se uporablja v laboratoriju kot dokaz za pravilno ali nepravilno delovanje prostate.

Simptomi in znaki

Težav s prostato je več vrst. V zadnjem času se veliko poudarka daje raku prostate, čeprav je neškodljivo povečanje prostate precej pogostejši pojav. Povečanje prostate zasledimo tudi pod imenom benigna hiperplazija prostate oziroma BHP. Simptomi in znaki, ki nakazujejo na spremembe v velikosti ali funkciji prostate so šibak ali počasen curek urina, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja po uriniranju, težak začetek uriniranja ali pogosto tiščanje na vodo. Prav tako se lahko pojavijo nenadni močni pozivi na vodo, pogosto tiščanje na vodo ponoči, curek urina, ki med uriniranjem preneha in se zopet pojavi, oziroma je za uriniranje potreben prekomeren napor. Veliko moških odlaša z obiskom zdravnika, vendar je ob pojavu enega ali več od zgoraj naštetih simptomov potrebno obisk zdravnika načrtovati čim prej.

Vzroki

Nenevarno povečanje prostate je ena izmed najpogostejših bolezni pri moških v starejših letih, vendar direktnega vzroka obolenja kljub temu ne poznamo. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni so debelost, povišan krvni tlak, povišane vrednosti LDL holesterola in sladkorna bolezen. BHP je povezana tudi z dedno nagnjenostjo za razvoj obolenja.

Dieta

Zdravljenje povečanja prostate ali drugih težav, ki se pojavijo v tej pomembni žlezi, pogosto vključuje zdravila. Vsa imajo lahko tudi škodljive stranske učinke, zato se je potrebno pred jemanjem o teh pozanimati. V nekaterih primerih je zdravljenje neizogibno, v drugih je spet možnost, da se z zdravili počaka. Vendarle je za odločanje glede zdravljenja odločilno, da veste, kakšno je stanje v telesu, saj natančna diagnostika izključi druga resnejša stanja, ki se lahko kažejo z istimi simptomi in znaki. Mnogi rastlinski pripravki, ki se priporočajo za lajšanje simptomov, lahko vplivajo na presnovo zdravil, zato se pred jemanjem posvetujte o možnih součinkovanjih. Pred nakupom katerega koli rastlinskega pripravka se prepričajte, da je vsebina zares takšna, kot vam to obljublja napis na ovojnini oziroma v oglasu.

Najbolj nenevaren način lajšanja obolenja prostate je sledenje načelom zdrave prehrane. Pri obolenju, ki prizadene to žlezo je potrebno v prehrano vključiti določena živila oziroma izključiti nekatera, ki lahko stanje poslabšajo. Najprej je potrebno preko nekajdnevnega posta očistiti telo. V obdobju dveh do treh dni naj bi oboleli užival le vodo, h kateri lahko doda nekaj sveže stisnjenega limoninega soka. Kozarec vode je potrebno zaužiti vsaj enkrat na uro, kar pripomore k povečanju količine izločenega urina. Po postu se lotimo počasnega vključevanja ostalih živil v prehrano. Tri dni uživamo le sadje, kot so jabolka, grozdje, pomaranče, hruške, grenivke, limete, mango, melone ali katero drugo vrsto sočnega sadja. Izključiti oziroma izogibati se moramo živilom, ki so znani dejavniki tveganja za razvoj obolenja prostate. V prehrani poznamo snovi, ki vplivajo na razvoj nenevarnega povečanja prostate in snovi, ki lahko zavrejo razvoj le tega. Prav tako prehrana pomembno vpliva na nastanek raka prostate. Več se ga odkrije pri tistih, ki uživajo precej živalskih maščob, rdečega mesa in imajo pomanjkanje selena ter vitamina A. Pri vegetarijancih je manjši delež obolelih kot pri vsejedcih.

Hrana, ki slabo vpliva na zdravje prostate

Visoko kalorična hrana

Živila bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati in maščobami vodijo v povišanje vrednosti holesterola v krvi. Ocvrta, hitro pripravljena oziroma ulična hrana naj bodo tako na jedilniku le izjemoma, najbolje pa je, da tako pripravljena živila izključimo iz prehrane. Ta je dejavnik tveganja za razvoj bolezni prostate. Paziti moramo na zadosten vnos sadja in zelenjave, semen in oreškov ter zdravih maščob, saj le tako uredimo vrednosti holesterola v krvi.

Pesticidi in težke kovine

Uživanje hrane polne pesticidov je povezano z nekoliko povečanim tveganjem za nastanek raka prostate. Prav tako je dokazano, da težke kovine vplivajo na povečanje pojavnosti tako raka kot tudi benigne hiperplazije prostate.

Kava

Kofein je diuretik, kar pomeni, da pospešuje izločanje vode iz telesa. Zaradi močnega učinka lahko vpliva na poslabšanje simptomov obolenja prostate, kot so nenadni močni pozivi na vodo in druge težave.

Hrana, ki znižuje tveganje za pojav povečanja prostate

Poper

Plodovi črnega popra ali izvlečki iz le teh so v zdravilne namene uporabljani že tisočletja. Najprej so jih uporabljali v Ayurvedski medicini, ki temelji na zdravljenju z dietami, inhalacijami in masažami. Poper je uporaben za lajšanje težav z izločali, revmatskimi obolenji ter bolečinami, ki izvirajo iz živčevja. Kadar imamo zdrav prebavni trakt in uživamo pestro prehrano, bioperin, ki se nahaja v popru, vpliva na boljšo prebavo in optimalno porabo zaužitih hranil. Priporočena dnevna doza bioperina je 5 miligramov. Ob zdravi prehrani in uživanju 5mg bioperina na dan se nivo selena v krvi dvigne za do 30 procentov in vrednosti beta-karotena narastejo za približno 60 procentov. Beta-karoten je predstopnja vitamina A.

Paradižnik

Likopen, pigment, ki se nahaja v rdeče obarvanem sadju in zelenjavi, spada v skupino karotenoidov. Karotenoidi so antioksidanti, ki preprečujejo oksidativne poškodbe organov in tkiv, ki bi sicer bili izpostavljeni delovanju škodljivih prostih radikalov. Likopen je topen v maščobah in se nalaga v različnih organih, med drugim tudi v prostati, kjer zavira pojav raka prostate. Priporočena dnevna količina zaužitega likopena je 3 do 6 miligramov. Izmed naravnih virov likopena ga največ vsebuje paradižnik.

Velika kopriva

Velika kopriva (Urtica dioica) blagodejno deluje na prostato ob prisotnih težavah, kot je povečanje žleze. Pospešuje tudi odvajanje vode. Študije dokazujejo, da izvleček velike koprive zavira procese v telesu, ki naj bi vodili v benigno povečanje prostate. Priporočena dnevna doza je 120 miligramov. Kopriva je odlična kot priloga k različnim jedem, pripravimo jo lahko enako kot špinačo.

Bučno seme

V bučnih semenih se nahaja beljakovina kukurbitin, ki naj bi delovala proti parazitskim boleznim. Poleg tega vsebuje dve nenasičeni maščobni kislini, ki sta odgovorni za ugoden vpliv v primeru benignega povečanja prostate. Lahko jih uživamo samostojno ali kot dodatek k solatam, omakam in drugim jedem.

Laneno seme

V prostati se nalagajo maščobe, med njimi tudi holesterol. Povišan nivo slabega holesterola v krvi je torej dejavnik tveganja za nastanek benigne hiperplazije prostate. Lanena semena so bogat vir magnezija in omega-3 maščobnih kislin. Omega 3 znižujejo nivo holesterola v krvi in s tem pozitivno vplivajo na zdravje prostate. Uživamo lahko semena v kruhu ali drugih pekovskih izdelkih, katera pred peko namočimo v vodi čez noč. V prehrani je priporočljivo tudi redno uživanje lanenega olja.

Selen

Mineral v sledovih, ki ga telo potrebuje za proizvodnjo encima glutation peroksidaze. Le ta skupaj z vitaminom E skrbi za zaščito celic ped škodljivim vplivom prostih radikalov. Selen igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka različnih oblik raka, med njimi tudi raka prostate. Selen se nahaaj v mesu, morskih sadežih, polnozrnatih živilih, brazilskih oreških, polnozrnatem rižu, česnu, repi, ječmenu in pomarančnem soku. Količina, ki jo najdemo v hrani, je odvisna od sestave tal, na kateri uspevajo sadeži, oziroma hrana za živali.

Vitamin E

Vitamin E je antioksidant, ki ščiti pred škodljivim vplivom prostih radikalov. Obstajajo dokazi, da omenjeni vitamin preprečuje nastanek nekaterih oblik raka. Priporočljiv dnevni vnos je 15 miligramov. Najdemo ga predvsem v rastlinskih oljih, semenih, oreških in polnozrnatih živilih.

Druga priporočila

Kar se tiče bolezni prostate, je najpomembneje delovati preventivno. Priporočljivo je redno opravljati preglede, predvsem po 50. letu starosti. Na večanje tveganja s starostjo ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj obolenja. Koristi zdrav način življenja, ki vključuje redno zmerno telesno dejavnost, gibanje v naravi, ter opustitev kajenja oziroma prekomernega pitja alkohola. Izogibamo se pitju gaziranih ali mrzlih pijač. Kadar s prehrano ne zagotavljamo dovolj snovi, ki ščitijo pred nastankom obolenja, lahko posežemo po zaupanja vrednih prehranskih dodatkih. Prav tako se je zaradi veliko stresa v moderni dobi dobro redno ukvarjati z eno izmed številnih tehnik sproščanja. Študije so dokazale, da je več obolelih zaposlenih v kmetijstvu, kemijski dejavnosti, tovarnah barvil, tkanin, proizvodnji DDT-ja in težkih kovin.

 
Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

Hirurgija Drašković, poliklinika dr Drašković. Anatomija i funkcija prostate. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.poliklinikadraskovic.com/vesti/clanak/anatomija-i-funkcija-prostate 

▪ Kmetec, A. Bolezni prostate – moške težave. Naša lekarna št. 48, december 2010. 

▪ Davis, J. L. Enlarged Prostate: A Complex Problem. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/men/prostate-enlargement-bph/features/enlarged-prostate-bph-complex-problem#8

▪ Mijatović, N. Povečana prostata – ne teče več, kot je nekoč. Zdravje. si. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.zdravje.si/povecana-prostata-benigna-hiperplazija

▪ Urologija. Naravna preventiva bolezni prostate. Dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: http://urologija.si/nekategorizirano/810/#2

▪ Prins, G. S. Endocrine disruptors and prostate cancer risk. Endocr Relat Cancer. 2008 Sep; 15(3): 649. dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2822396/