Ledvično popuščanje in odpoved – Kronična ledvična bolezen

Zdravilna hrana ▪ ogljikovi hidrati ▪ maščobe ▪ vitamini in minerali ▪ zelje ▪ jabolka ▪ borovnice

Škodliva hrana ▪ sol ▪ sladkor ▪ beljakovine ▪ kalcij in fosfor ▪ tekočine ▪ kalij

Kronična ledvična bolezen, med ljudmi poimenovana ledvično popuščanje je okvara funkcije ali strukture ledvic. Pri bolezni je lahko filtracijska sposobnost ledvic ohranjena ali zmanjšana. Da okvaro ledvic označimo kot kronično, mora trajati najmanj tri mesece zapored. Glede na filtracijsko sposobnost ledvic ob odkritju bolezni lahko le to razdelimo v pet stopenj. Povečini bolezen napreduje s časom, naknadno se lahko pojavijo tudi zapleti. V zadnjem času so se načini za diagnostiko in zdravljenje te bolezni zelo razvili. Zaradi tihega poteka zgodnjih stopenj ledvične bolezni je pojavnost le te med ljudmi težko oceniti. Predvidevanja so, da naj bi za to boleznijo trpelo okrog deset odstotkov ljudi.

Osnovni funkcijski del ledvice je nefron. To je skupek žil in kanalčkov, preko katerih se iz telesa skozi ledvice izloča voda z odpadnimi snovmi. Ena ledvica ima od 1 do 2 milijona nefronov in ti delujejo kot filter za kri, ki priteče vanje. Preko žil se izločajo nekatere snovi prosto s pomočjo osmoze. Za določitev delovanja ledvic se uporablja meritev določenih snovi, ki se izločajo v urin ne glede na ostale dejavnike. Najpogosteje je to kreatinin, ki se določi najprej v krvi in nato v urinu. Na ta način se izračuna delovanje ledvic. Znižana funkcija ledvic ni le težava sama po sebi, temveč vpliva na pojav številnih drugih kroničnih bolezni, kot so na primer srčno-žilna obolenja.

Simptomi in znaki

Znaki ledvične okvare so tiščanje na vodo ponoči, izločanje večjih količin urina in pogostejše tiščanje na vodo ter povišan krvni tlak. Lahko so prisotne otekline, predvsem okrog oči ter na spodnjih okončinah, ki ne izginejo po spanju. Simptom ledvičnega obolenja so lahko nenadne hude bolečine, vendar te niso toliko povezane s kronično odpovedjo funkcije, temveč s pojavim ledvičnih kamnov, ki lahko stanje spremljajo. Diagnozo potrdijo v laboratoriju z dokazovanjem pojava in dviga vrednosti specifičnih snovi v krvi in urinu ter s slikovnimi preiskavami, na katerih lahko ugotovijo spremembe strukture. Ob hujših težavah je potreben odvzem vzorca tkiva za biopsijo.

Vzroki

Najpogostejši vzrok odpovedi ledvic je diabetes. Zaradi obremenjenosti ledvic pri sladkorni bolezni se letno veča število bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Dejavniki tveganja za pojav obolenja so še različne druge bolezni, ki poškodujejo strukturo ali funkcijo ledvic. Zaradi propada številnih nefronov, so preostali bolj obremenjeni, tako se poveča tudi tlak v ledvicah, kar vodi v še hitrejše bolezenske spremembe organa. Dejavniki, ki vplivajo na hitrejše napredovanje kronične ledvične bolezni so višja starost, moški spol, genetski faktorji, povišan krvni tlak, beljakovine v urinu, povišan LDL holesterol, debelost, kajenje in uživanje alkohola.

Dieta

Priporočila, ki jih najdete v tem članku so informativne narave, saj se primerna prehrana določa individualno, za vsako osebo posebej. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč dietetiki in drugi prehranski strokovnjaki, ki sestavijo prehranski načrt glede na dejavnike tveganja in stopnjo bolezni.

Kar zaužijemo vpliva na celotno zdravje našega organizma. V primeru kronične bolezni ledvic je predvsem pomembno, da skrbimo za ohranjanje normalne telesne teže in uživamo zdravo prehrano brez dodatka soli, ki ugodno vpliva na krvni pritisk. Če je pridružen diabetes, lahko dobro uravnavamo nivo glukoze v krvi s skrbnim izbiranjem živil in pitjem nesladkanih tekočin. Urejen krvni sladkor preprečuje poslabšanje ledvične bolezni.

Bistvo diete pri ledvičnih obolenjih je ohranjanje urejenih vrednosti elektrolitov, mineralov in tekočin v telesu. Nepravilna prehrana je lahko še posebej obremenjujoča za osebe, ki morajo zaradi težav redno hoditi na dialize. Med temi posegi je posebnega pomena, da pazimo na vnos tekočin. Osebe na dializi izločajo zelo malo urina in s tem tekočina zastaja v telesu, v organih, kot so srce, pljuča in drugi.

Hrana, ki škodi 

Sol

Kadar imamo povišan krvni tlak zaradi ledvičnega obolenja je obilica soli zagotovo nekaj, česar si v prehrani ne želimo. Sol vpliva na dvig krvnega tlaka, saj zaradi ohranjanja elektrolitskega ravnotežja tekočina prehaja v žilje. Sol moramo zato omejiti oziroma se je potrebno dodajanju soli v prehrano popolnoma izogniti, kar je odvisno od stopnje ledvičnega obolenja.

Sladkor

Najpogosteje se bolezen ledvic pojavi zaradi neurejene sladkorne bolezni. Prav tako se bolezen poslabša zaradi neurejenih vrednosti krvnega sladkorja, zaradi česar moramo biti pozorni na dnevno vnos sladkorja. Sladkor se skriva praktično povsod. Najdemo ga v konzerviranih in predelanih živilih, kot tudi v vnaprej pripravljeni hrani, v hrani iz restavracij, menze in hrani iz prodajaln s hitro prehrano. Uporablja se za podaljšanje roka trajanja živil in predvsem za ojačitev okusa. Bel rafiniran sladkor že tako ni zdrav, nadomestiti pa ga je mogoče s številnimi bolj zdravimi alternativami, kot so med, agavin ali javorjev sirup, melasa itd. Pri uživanju le teh moramo kljub temu paziti, saj ugodno vplivajo na nivoje glukoze v krvi, po drugi strani pa lahko ob prekomernem uživanju privedejo do drugih škodljivih učinkov, kot je vpliv na raven maščob v krvi.

Beljakovine

Zaradi ledvičnega obolenja bo najverjetneje potrebno omejiti vnos beljakovin. O tem se je potrebno temeljito pogovoriti z dietetikom, pri katerem načrtujete individualni prehranski načrt. Dieta z zmerno omejenim vnosom beljakovin je sestavljena tako, da dnevno na kilogram telesne teže zaužijemo 1g beljakovin. Oboleli na dializi morajo po drugi strani nekoliko povišati dnevni vnos beljakovin, količina je ponovno določena individualno, glede na zdravje telesa. Dobri viri beljakovin so ribe, perutnina, svinjina, jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice, leča, čičerika in soja.

Kalcij in fosfor

Od začetka in skozi celotno obdobje obolenja ledvic obstaja nevarnost, da v telesu naraste nivo fosforja. Visoke vrednosti fosforja lahko povzročijo pomanjkanje kalcija v krvi. Znižane vrednosti le tega poskuša telo nadomestiti z izločanjem kalcija s kosti, kar sčasoma lahko privede do osteoporoze. Mlečni izdelki vsebujejo visoke vrednosti fosforja, vendar ga ekološko pridelana živila vsebujejo manj. Visoke vsebnosti fosforja v konvencionalno pridelanih živilih so posledica uporabe umetnih gnojil oziroma fosfatov v proizvodnji.

Tekočine

V začetnih fazah ledvične bolezni je potrebno zelo malo prilagajati količino zaužitih tekočin. Kljub temu je zdravo, da za pitje izbiramo vodo ali nesladkan čaj ter doma stisnjene sokove iz svežega ekološko pridelanega sadja. Sladki napitki in gazirane pijače niso primerne. Kasneje v napredovanju bolezni je potrebno glede na stadij bolezni zaradi zmanjšane funkcijske sposobnosti ledvic prilagajati količino popitih tekočin.

Kalij

Kalij najdemo praktično v vseh živilih. Nekaj ga potrebujemo za pravilno delovanje mišic, vendar so prekomerne količine tega minerala lahko škodljive. Kadar ledvice ne delujejo pravilno, je lahko nivo kalija v telesu prevelik ali premajhen. Neurejene vrednosti lahko privedejo do mišičnih krčev, težav z bitjem srca ali šibkosti mišic. Namesto živil, ki vsebujejo visoke vrednosti kalija, kot so avokado, banane, melone, pomaranče, slive, rozine, artičoke, špinača, krompir, paradižnik, fižol, rjavi riž, izbiramo živila z manjšo vsebnostjo kalija. Med te spadajo jabolka, brusnice, grozdje, ananas, jagode, cvetača, čebula, paprika, radič, endivija, beli riž, perutnina in druga živila.

Hrana, ki koristi

Ogljikovi hidrati

Živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, so odličen vir energije. Pestra izbira in dobro kombiniranje ogljikohidratnih živil je še posebej pomembna v primeru, ko je zaradi resnosti obolenja predpisana dieta z omejenim vnosom beljakovin. Najbolje je izbirati sadje, zelenjavo in polnozrnate žitarice.

Maščobe

Maščobe so lahko dober vir kalorij. Morda ta trditev zveni nekoliko neintuitivno, vendar razlog za to gre pripisati zmotnim informacijam glede maščob. Vse maščobe seveda niso zdrave in primerne za uživanje, zato izbirajmo zdrave vrste maščob. Te so polinenasičene in mononenasičene, ki se nahajajo v olivnem, repičnem, lanenem, kokosovem, žafranovem in nekaterih drugih rastlinskih oljih. Zdravi viri maščob vsebujejo veliko snovi, ki ščitijo zdravje celotnega organizma, posebej dobro pa vplivajo na srčno-žilni sistem. Izogibamo se maščobam, ki povišajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Vitamini in minerali

Kadar omejujemo vrsto ali količino določenih živil, se kaj hitro znajdemo pri pomanjkanju katerega od ključnih vitaminov ali mineralov. Dializa odvzame določene vitamine in zdravila lahko spremenijo absorpcijo teh ključnih snovi. Kadar kljub uživanju veliko sadja in zelenjave ne moremo zagotoviti zadostnih vrednosti vitaminov in mineralov v telesu, se priporočajo prehranski dodatki. Najpogosteje se v obliki dodatkov predpisujejo B kompleks, železo, vitamin C, vitamin D in kalcij. Pred uživanjem le teh, se je nujno potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.

Zelje

V zelju je veliko rastlinskih snovi, ki delujejo antioksidativno in tako varujejo pred škodljivim vplivom prostih radikalov.

 

Jabolka

Polna vlaknin in antioksidantov, so jabolka odlično živilo za vse, ki trpijo za ledvičnimi boleznimi. Poleg tega preprečujejo zaprtje, varujejo pred pojavom srčno-žilnih obolenj in zmanjšajo tveganje za pojav raka.

Borovnice

Pravzaprav so za ledvične bolnike odlične vse vrste jagodičevja. Borovnice izpostavljamo zaradi njihovega izrazitega vpliva na vnetje. Delujejo namreč protivnetno in antioksidativno, saj vsebujejo antioksidante, imenovane antocianidini in druge snovi.

Druga priporočila

Življenje s kronično boleznijo ledvic je lahko naporno. Velikokrat vodi do pridruženih težav, ki v še večji meri prizadenejo organizem in počutje obolelega. Obstaja veliko načinov, kako lahko bolezen lajšamo doma. Med te spada redno spremljanje in uravnavanje krvnega pritiska, ki naj bi ga vzdrževali pod vrednostjo 130/80. Tudi če nimamo spremljajočih težav moramo skrbeti za normalno telesno težo in redno zmerno gibanje je vse prej kot odsvetovano pri kroničnem obolenju ledvic. Kajenje je vsekakor dejavnik tveganja, ki ga lahko z nekaj volje odstranimo iz življenja. Vodi namreč do hitrejšega nabiranja oblog v žilah, kar po dolgem času zmanjša tok krvi do ledvic in poviša krvni pritisk. Prav tako se velja izogibati pitju alkohola ter uporabi ostalih drog.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ National Kidney Foundation. Vitamins and Minerals in Kidney Disease. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: https://www.kidney.org/atoz/content/vitamineral.

▪ American Kidney Fund. Kidney-friendly diet for CKD. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.kidneyfund.org/kidney-disease/chronic-kidney-disease-ckd/kidney-friendly-diet-for-ckd.html.

▪ Mitch WE. Chronic kidney disease. In: Goldman L, Schafer AI, eds. Goldman’s Cecil Medicine. 25th ed. Philadelphia, PA: Elsevier Saunders; 2016:chap 130.

▪ Colman, S. DaVita renal dietitian. Top 15 Healthy Foods for People with Kidney Disease. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: https://www.davita.com/kidney-disease/diet-and-nutrition/lifestyle/top-15-healthy-foods-for-people-with-kidney-disease/e/5347.

Srčno popuščanje

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ mono- in polinenasičene maščobe ▪ beljakovine ▪ kompleksni ogljikovi hidrati ▪ začimbe in zelišča

Škodliva hrana ▪ nasičene in trans maščobe ▪ sol ▪ prigrizki ▪ predelana in vnaprej pripravljena hrana ▪ sir ▪ alkohol

Srce je črpalka, ki po celotnem telesu črpa kri. Kadar govorimo o črpalni moči tega pomembnega organa, mislimo predvsem na delovanje leve polovice srca, saj je ta odgovorna za zagotavljanje normalnega telesnega krvnega obtoka. Vpliv na delovanje levega srca ima količina krvi, ki vstopi vanj, hitrost bitja srca, krčljivost srčne mišice ter upor, proti kateremu mora srce potiskati kri. Popuščanje srca je nezmožnost srca, da bi zagotovilo zadosten pretok krvi, ki ga organi potrebujejo za osnovno delovanje. Srce tako bije s pospešeno frekvenco, vendar kljub temu prečrpa po telesu manjšo količino krvi, kot bi jo sicer naj črpalo zdravo srce. Kronično srčno popuščanje je stanje, pri katerem težave trajajo dlje časa in so blažje. Za zagotovitev zadostne prekrvavitve tkiv po telesu se ob kroničnem srčnem popuščanju vzpostavijo nekateri fiziološki kompenzatorni mehanizmi. Srčno popuščanje je prisotno pri okrog 2 do 5 odstotkov ljudi, med katerimi je največ starostnikov nad 65 let. Pogostost bolezni iz leta v leto narašča. Napovedujejo, da naj bi do leta 2040 bolezen imelo več kot 20 odstotkov starostnikov.

Simptomi in znaki

Srčno popuščanje je pravzaprav skupek simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi nezadostne tkivne prekrvavitve. Najpogosteje se pojavijo napete vratne vene zaradi pospešenega bitja srca, katerim so lahko pridružene otekline in povečana jetra. Oboleli ima težave ali celo bolečine ob dihanju, najpogosteje ob naporu, pri napredovali bolezni pa se težave z dihanjem lahko pojavijo že v mirovanju. Težave so ob vstajanju oziroma spremembi položaja, takrat lahko oboleli začuti pomanjkanje sape. Značilni simptomi in znaki pri popuščanju srca so tudi hitra utrujenost, spremenjena zavest, tiščanje na vodo ponoči in modrikasto obarvanje perifernih tkiv. Akutno srčno popuščanje se razvije v kratkem času, simptomi in znaki so zato mnogo močneje izraženi, kot pri kroničnem srčnem popuščanju. Resnost le teh je odvisna od stopnje prizadetosti srca. Bolj kot je srce prizadeto, izrazitejši so simptomi. Nenadnemu obolenju srca je lahko, zaradi spremenjena pritiska v ožilju, pridružen pljučni edem. Le ta nastane zaradi povečanega prehoda tekočine iz žilja v pljučno tkivo, pri čemer se voda iz pljuč ne more ponovno absorbirati dovolj hitro. V tem primeru je stanje urgentno in je potrebno v najkasnejšem možnem času poiskati pomoč v najbližji bolnišnici. Umrljivost je v primeru akutno nastalega srčnega popuščanja zelo velika, skoraj polovici obolelih pa se v roku šestih mesecih od odpusta iz bolnišnice težave ponovijo.

Vzroki

Popuščanje lahko nastane zaradi nenadne spremembe hitrosti bitja srca, nenadno povečanem volumnu krvi, ki priteče v srce, slabši krčljivosti mišice zaradi vnetja ali nezadostne prekrvljenosti ter zaradi povečanja tlaka na izhodu iz srca (na primer ob sklerozi arterije). Poznamo dve obliki popuščanja, akutno in kronično. Akutno srčno popuščanje nastane nenadoma, simptomi in znaki nastanejo oziroma se poslabšajo v nekaj urah ali dneh, stanje zahteva takojšnje zdravljenje. Kronično srčno popuščanje največkrat nastane zaradi nezadostne prekrvavitve srčne mišice ali dolgotrajno povišanega krvnega tlaka. Popuščanje lahko nastane pri osebah, ki so že preboleli srčni infarkt. Oslabela funkcija srca je lahko posledica motenj ritma, jemanja nekaterih zdravil, zastrupitve, okužbe, slabokrvnosti ali povečanega delovanja žleze ščitnice.

Dieta

Prehrana osebe, ki trpi za srčnim popuščanjem, naj bi bila polna zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in stročnic. Maščobe moramo izbirati pazljivo, saj vplivajo na nastanek samo bolezni ter poslabšanje simptomov. S tem v mislih omejimo uživanje nasičenih in trans maščob, v polni meri pa lahko uživamo mono- in polinenasičene maščobe. Jemo redno in ne izpuščamo obrokov, saj želimo vzdrževati normalne ravni glukoze v krvi. Če jemo velikokrat v restavracijah je potrebno prav tako paziti na izbor bolj zdravih jedi. Da preprečimo prevelik vnos soli je potrebno prositi natakarja za manj soljeno hrano in ga povprašati o vsebnosti soli v drugih jedeh, kot je na primer kruh ali solata. Naročimo lahko tudi na žaru popečeno ali kuhano zelenjavo brez dodatka soli, omak ali polivk. Uporabimo limono in poper, da jedi dodamo okus. Namesto ocvrtega krompirja naročimo riž, kuhan nad paro ali polnozrnate testenine brez prekomerno soljene omake. Kadar zelenjava, ki jo naročamo, ni sveža ali zamrznjena, raje naročimo solato, saj zelenjava na sobni temperaturi v nekaj dneh izgubi večino hranilne vrednosti. Izognimo se tudi dodatkom, ki jih dobimo ob jedeh, kot so kečap, majoneza, gorčica in drugi, saj poleg visoke vsebnosti soli, vsebujejo tudi ogromno konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa in ostalih dodatkov.

Če se trenutno ne prehranjujete zdravo, je potrebno prehod na bolj zdravo prehrano narediti postopoma. Spreminjanje prehranjevalnih navad je pogosto težje, kot se zdi. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo ter podporo družine oziroma okolice nam lahko uspe doseči zastavljene cilje, ki pa morajo biti postavljeni realno. Naredite si načrt, kako boste iz tedna v teden spremenili le del prehrane. Tako boste pri spremembi uživali in prehod na zdravo prehrano ne bo predstavljal nobenih težav.

Hrana, ki škodi

Nasičene in trans maščobe

Nasičene maščobe vsebujejo meso, jajca, mleko in vsi drugi živalski izdelki. Trans maščobe se skrivajo v največji meri v delno hidrogeniranih oljih in vnaprej pripravljenih izdelkih ter ocvrtih jedeh. Vnos teh živil moramo strogo omejiti, najbolje je, da preidemo na vegetarijansko dieto, ki predstavlja zlati standard zdravega prehranjevanja, kadar gre za srčna obolenja.

Sol

Dodajanje preveč soli v hrano je dejavnik tveganja za razvoj visokega krvnega pritiska. Kadar ta traja kronično, vpliva na pojav srčnih bolezni, zato moramo paziti na omejen dnevni vnos soli. Okus soli lahko kljub majhni količini le te okrepimo z dodatkom drugih začimb, za izboljšanje okusa jedi pa lahko uporabimo celo paleto različnih zelišč.

Prigrizki

Ob nenehnem uživanju prigrizkov le stežka pazimo na kalorije in omejimo vnos določenih snovi, kot je na primer sol. Namesto slanih, ocvrtih ali drugače predelanih prigrizkov si med obroki raje privoščimo koščke sadja, zelenjave, semena ali oreške.

Predelana in vnaprej pripravljena hrana

Izogibamo se predelanim  in vnaprej pripravljenim živilom, kot so juhe, testenine in omake iz vrečke, jušne kocke, konzervirana zelenjava, paradižnikov koncentrat, zamrznjeni cmoki in druge jedi, omake za solate in vloženemu sadju.

Sir

Večina vrst sira vsebuje veliko soli, ki lahko povišajo krvni tlak. Če imate radi sir, izberite vrste, ki imajo manj soli in jih kljub temu uživajte v zmernih količinah.

 

Alkohol

Alkoholu se moramo izogibati, saj je stimulans, ki ne le poviša krvni tlak, temveč tudi hitrost bitja srca. Posebej je nujna abstinenca, kadar je srčno popuščanje posledica bolezni jeter zaradi prekomernega pitja alkohola.

Hrana, ki koristi

Sadje in zelenjava

Zelenjava in sadje v sebi skriva veliko hranilnih snovi ter vlaknin. Ogljikovi hidrati, ki se v teh živilih nahajajo, so kompleksni in ne predstavljajo bremena za trebušno slinavko. Vrednosti krvnega sladkorja po uživanju sadja in zelenjave ne poskočijo tako hipno, kot po uživanju enostavnih ogljikovih hidratov, zaradi česar ne predstavljajo tveganja za nastanek sladkorne bolezni ter drugih kroničnih obolenj.

Mono- in polinenasičene maščobe

Kadar uporabljamo maščobe pri kuhanju ali kot dodatek k solatam in prilogam, izberemo olja, ki vsebujejo visoke vrednosti mononenasičenih ter polinenasičenih maščobnih kislin. Mononenasičene se skrivajo v olivnem, arašidovem, sezamovem, repičnem in žafranovem olju. Vsebujejo jih tudi avokado, arašidovo maslo in oreški ter semena. Polinenasičene maščobne kisline se nahajajo v sojinem, koruznem, sončničnem olju, kot tudi v ribah. Ribe, ki jih vsebujejo največ so skuša, losos, sled in postrv.

Beljakovine

Za zadostitev potreb telesa po beljakovinah izbiramo različna živila, kot so stročnice, leča, soja, konopljina semena, chia semena, kvinoja, spirulina, semena ter oreški. Semena lahko jemo samostojno, ali jih dodamo k solatam ali omakam. Oreške in semena lahko z malo iznajdljivosti uporabimo ob katerem koli obroku, saj se skladajo z večino drugih živil. Kadar oreške zmešamo z vodo v blenderju, ustvarimo domače mleko iz oreškov. Primerno so predvsem brazilski oreški, indijski oreški, lešniki in mandlji, ki jih pred mešanjem v mešalniku čez noč namakamo v vodi.

Kompleksni ogljikovi hidrati

V prehrano vključimo rjavi riž, ovsene kosmiče, kvinojo, sladki krompir in polnozrnate žitarice, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate.

 

Začimbe in zelišča

Uporaba zelišč in začimb doda jedem okus brez dodatka velike količine soli ali sladkorja. Da pridobimo izrazitejšo aromo, suha zelišča pred dodajanjem v jedi zdrobimo. Sveža zelišča utrgamo tik pred začinjanjem jedi. Kadar želimo prepojiti z okusom celotno jed, kuhamo zelišča in začimbe v njih dlje časa, od začetka kuhanja ali jih dodamo najkasneje petnajst minut pred koncem priprave. Če želimo bolj poudariti okus same zeli ali začimbe, jo dodamo tik pred koncem kuhanja, ali celo že, ko je jed pripravljena. V tem primeru bo ohranila okus, ki se ne bo pomešal z ostalimi sestavinami.

Druga priporočila

Zadostna hidracija je pomembna pri vseh kroničnih boleznih in tako tudi srčne bolezni niso izjema. Velikokrat se nam zgodi, da občutimo lakoto, ko smo pravzaprav le žejni. Kadar imamo povišano telesno težo bi morali na pitje tekočin še toliko bolj paziti. Dva do tri litre dnevno je zaželen vnos vode oziroma nesladkanega čaja. Če imate pridruženo ledvično popuščanje pa se za informacije o priporočeni dnevni količini popitih tekočin obrnite na svojega osebnega zdravnika. V primeru debelosti je potrebno paziti tudi na kalorični vnos, ki naj ne presega 1500 kalorij za ženske in 2000 kalorij za moške. Glede na resnost težav s srcem naredimo tedenski načrt gibanja, saj je sedeč način življenja škodljiv tudi v primeru srčnega popuščanja.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Helping Loved Ones With Heart Disease Eat Right. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heart-disease/guide/heart-disease-eat-right

▪ American Heart Association. Monounsaturated Fats. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.heart.org/HEARTORG/HealthyLiving/HealthyEating/Nutrition/Monounsaturated-Fats_UCM_301460_Article.jsp#.V-V8p8mtjv0

▪ Nutrition stripped. 10 Plant-based Proteins You Should be Eating. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionstripped.com/10-plant-based-proteins-eating/

Prhljaj 

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ česen ▪ olje origana ▪ probiotiki ▪ fermentirana živila ▪ mononenasičene maščobne kisline ▪ vitamini skupine B ▪ cink

Škodliva hrana ▪ nasičene in trans maščobe ▪ sladkor ▪ alergeni v živilih

Osnovno o prhljaju

Z imenom prhljaj označujemo prekomerno luščenje mrtvih celic na lasišču. Koža se nenehno obnavlja, zato je neka mera luščenja kože lasišča normalna. Na lasišču izgubimo okrog 480 tisoč celic na kvadratni centimeter ob pranju s šamponom. Kadar pa je število odmrlih celic povečano, pride do prhljaja. Osebe s prhljajem lahko izgubljajo tudi d 800 tisoč celic na kvadratni centimeter ob enkratnem pranju, kar je skoraj dvakrat več kot pri osebah brez prhljaja. Le ta je lahko kroničen ali se pojavi iznenada, zaradi določenih sprožilcev iz okolja. Večina ljudi se po tem, ko se jim pojavi prhljaj, loteva najrazličnejših metod za odpravo te nevšečnosti. Šamponi proti prhljaju so ena izmed najpogosteje uporabljenih rešitev, vendar pogosto ne delujejo. Pogosto menjavanje le teh lahko celo poslabša težave s kožo lasišča, zato po nekaj časa sledijo drugačni ukrepi. Lahko se lotimo uporabe mask za lase, manj pogostega ali pogostejšega pranja las, izogibamo se lahko klorirani vodi. Kadar te metode delujejo, se težave z lasiščem zmanjšajo in prhljaj sčasoma izgine.

 

Simptomi in znaki

Prhljaj je pogosto obolenje lasišča, ki prizadene vsaj polovico oseb po puberteti in se pojavlja pri obeh spolih enako. Pri prhljaju je prisotno prekomerno luščenje odmrlih kožnih celic lasišča. Pridruženo je lahko srbenje, rdečica, razdraženost kože in občutek oblog na lasišču. Luske so bele do rdeče barve in so polne maščob. Simptomi in znaki se pogosto razlikujejo v odvisnosti od sezone ter se pogosto poslabšajo pozimi oziroma v hladnih mesecih. Prhljaj redko nastane pred puberteto, kar je verjetno zaradi tega, ker je povezan s hormonskimi spremembami. Ob dolgotrajnih resnih simptomih lahko prhljaj zelo vpliva na samozavest. Kadar je vpliv na psihični ravni prevelik, je morda potrebno tudi zdravljenje pri psihologu.

Vzroki

Razlog za prekomerno luščenje je nastajanje prekomerne količine keratinskih lusk na lasišču. Keratinociti, ki so celice na zunanji plasti kože, se pospešeno razmnožujejo  k čemur prispeva deloma tudi imunski sistem. Vzrok temu je lahko preprost – suha koža lasišča. V tem primeru moramo kožo tretirati z olji in podobnimi izdelki, ki povrnejo vlago zgornji, keratinski plasti. Vzrok pa ni nujno le suha koža, namreč poznamo različne vzroke prekomernega luščenja lasišča. Gre lahko za alergično reakcijo, seboroični dermatitis, ekcem, preobčutljivost na izdelke za nego las ali je vzrok okužba z glivami. Podobne simptome in znake kaže tudi luskavica, zato jo lahko včasih zamenjamo za prhljaj. Kadar sumimo na resnejši vzrok dolgotrajnega prhljaja, moramo za diagnostiko obiskati osebnega zdravnika.

Dieta

Zdravje organizma izvira iz notranjosti navzven. To pomeni, da lahko tako slaba kot dobra prehrana vpliva na zdravje lasišča. Nekateri strokovnjaki trdijo, da prehrana na pojav prhljaja nima nobenega vpliva, vendar se v zadnjem času potrjuje vpliv le te na zdravje lasišča. Sledite načelom zdrave prehrane, saj večina živil na jedilniku modernega človeka vodi v zakisanje telesa in povzroča dobro okolje za najrazličnejše okužbe. Razrast gliv je znak, da moramo podpreti imunski sistem. Tako v prehrano vključimo veliko svežega sadja in sveže zelenjave, namesto prilog, bogatih z ogljikovimi hidrati, pa raje uživajmo prekuhano zelenjavo. Uživanje živil, ki so pogosti sprožilci alergij ali tistih, na katere imamo dokazano preobčutljivost, v primeru alergijskega vzroka poslabša stanje. Prehrano moramo urejati individualno, glede na potrebe organizma in na zdravstveno stanje obolelega. Za pomoč se lahko obrnemo na osebnega zdravnika ali nutricionista.

Hrana ki spodbuja nastajanje prhljaja in se je moramo izogibati

Nasičene in trans maščobe

Živila z velikim odstotkom nezdravih maščob so slaba v primeru prhljaja. Vzpodbujajo tvorbo povečane količine maščob in odpadnih produktov na lasišču, ki v primeru razrasti gliv poslabšajo simptome in znake obolenja. Izbiramo bolj zdrave mononenasičene maščobne kisline.

Sladkor

Prehrana z veliko sladkorja in ostala živila z enostavnimi ogljikovimi hidrati lahko poslabšajo prhljaj. Povišan sladkor v krvi namreč spodbuja razrast gliv, ki je pogost vzrok za nastanek prhljaja. Presnavljanje veliko sladkorja vodi tudi do pomanjkanja vitaminov skupine B, ki naj bi bili v prehrani obolelega za prhljajem v izobilju. Prav tako uživanje veliko sladkorja pripomore k zmanjšanju antioksidantov, kot sta vitamin C in E.

Alergeni v živilih

Alergije oziroma preobčutljivostne reakcije lahko povzročijo prhljaj pri nekaterih ljudeh. Kadar smo alergični na določeno živilo, se moramo uživanju le tega izogibati, prav tako pa tudi vseh živil, ki vsebujejo alergen. Če sumimo na preobčutljivost, naredimo izločevalno dieto, pri kateri osumljeno živilo izločimo iz prehrane za dva do štiri tedne in ga nato po tem obdobju vključimo nazaj v prehrano. Če simptomi v vmesnem obdobju izginejo in se nato zopet pojavijo, smo odkrili alergen. Izločevalno dieto izvajamo le z enim živilom naenkrat.

Hrana, ki privede do izboljšanja ali ozdravitve prhljaja

Sadje in zelenjava

Zelo dobro je, da v prehrano vključimo čim več sadja in zelenjave, saj vsebujejo veliko hranilnih snovi in vlaknin, ki poskrbijo za dobro prebavo. Slaba prebava lahko vodi med drugim tudi do težav z lasiščem. Jesti moramo tako veliko presnih sadežev in zelenjave kot tudi kuhane. Kuhanje namreč pripomore do izločanja hranil, ki jih sicer dobimo v manjši meri, kot so številni minerali. S kuhanjem večina vitaminov izgubi svoje zdravilne lastnosti.

Česen

Skozi zgodovino je česen bil uporabljen v zdravilne namene za veliko različnih stanj. Zaradi zdravilnih snovi, ki jih vsebuje, lahko uživanje česna pripomore k hitrejšem izginotju prhljaja.

 

Olje origana

Divji origano je ena izmed najmočnejših naravnih sredstev za zaviranje rasti gliv. Uživanje ter lokalna uporaba olja iz origana je zato odlična izbira, kadar imamo opravka s prhljajem. Deluje ne le proti glivam, temveč tudi protibakterijsko in proti virusom z ovojnico. Olje podpre telo v boju z vnetjem, tako je primerno za uporabo tudi ob drugih vrstah okužb.

Probiotiki

Naravno lahko pozdravimo prhljaj s podporo imunskemu sistemu, kar najlažje naredimo z rednim uživanjem probiotikov. Tako pripomoremo k rasti dobrih bakterij v črevesju, ki proizvajajo ključne snovi za delovanje imunskega sistema.

Fermentirana živila

Živila, ki so narejena z bakterijskimi kulturami, vsebujejo žive mikroorganizme, ki v črevesju na naraven način spodbujajo prebavo. Redno uživanje fermentiranih živil lahko pripomore tudi k spremembi črevesne flore. Vemo namreč, da črevesna flora sestavlja večji del imunskega sistema, kar osemdeset odstotkov, ter direktno sodeluje s celicami, ki ščitijo telo pred okužbami.

Mononenasičene maščobne kisline

Mononenasičene maščobne kisline delujejo v telesu antioksidativno in pri uživanju v zmernih količinah vodijo do izboljšanja zdravja lasišča. Dobri viri le teh so avokado, oreški, olive in žafranovo olje. Zdravo je uporabljati tudi hladno stiskana rastlinska olja, predvsem olivno in kokosovo. Te lahko uporabimo tudi za zunanjo uporabo na samem lasišču.

Vitamini skupine B

Pomanjkanje vitaminov B kompleksa lahko poslabša prhljaj. Med vitamini te skupine najdemo tudi biotin, molekulo, ki predstavlja osnovo za rast las. Uživajte z vitamini B bogato hrano, kot so oves, riž, jajca in banane. Biotin se v veliki meri nahaja v jogurtu, paradižnikih in korenju.

Cink

Klinične študije so ugotovile, da povečan vnos cinka pripomore k kontroli produkcije maščob v žlezah, ki jih najdemo med drugim tudi na lasišču. Cink potrebuje zadostne količine vitamina B6 za absorpcijo. Cink vsebujejo stročnice, semena, kot je sezam, oreški in žitarice, med katerimi največje količine vsebuje oves. Živalski viri, ki vsebujejo veliko cinka, so perutnina, ostrige in rdeče meso.

Druga priporočila

Stres je velik dejavnik tveganja za pojav prhljaja. Mnogo ljudi opazi, da se jim prhljaj začne pojavljati takoj po večjem stresnem dogodku oziroma obdobju. Med doživljanjem stresa se v telesu spremeni hormonsko ravnovesje, kar vpliva na spremenjeno sestavo izločkov žlez, ki se nahajajo v koži lasišča. To vodi do spremembe pH in do pogojev za razrast gliv. Stresu se je potrebno že tako izogibati, saj škodljivo vpliva na zdravje celotnega organizma. Pomagajo dihalne vaje, ki so vključene v mnoge tradicionalne tehnike sproščanja. Uporaba veliko različnih izdelkov za nego las lahko vpliva na odziv kože lasišča. Glive, ki se včasih razrastejo in povzročajo nadležne luske, se hranijo z nezdravimi maščobami, ki jih izdelki za nego las vsebujejo. Zmanjšajte ali prenehajte torej z uporabo gelov, sprejev za lase in voskov za oblikovanje pričeske. Raziskava je pokazala, da lahko šamponi, ki vsebujejo pet odstotkov olja čajevca, znatno izboljšajo simptome prhljaja. V trgovini lahko kupimo olje čajevca in nekaj kapljic dodamo našemu šamponu pred pranjem.

Nekatere teorije govorijo o tem, da prhljaj nastane zaradi suhega lasišča, ki je posledica prepogostega pranja las. Spet druge govorijo, da je prhljaj posledica prekomernega nabiranja olj na lasišču, kadar si ne peremo las dovolj pogosto. Kaj torej drži? Pravzaprav oboje. Kot smo že omenili, je vzrok lahko presuha ali premastna koža, ki daje pogoj za razrast gliv. Ugotoviti moramo torej, kje leži vzrok, ki je popolnoma individualen ter preizkusiti ali so naša predvidevanja pravilna. Enostaven preizkus lahko naredimo tako, da na lasišče pred spanjem nanesemo nekaj hladno stiskanega olivnega olja. S tem bomo namreč lasišču povrnili lipide. Hkrati se lahko zgodi, da z uporabo olivnega olja na lasišču preprečimo rast gliv, saj le to deluje antioksidativno in uravnovesi vrednost pH kože. Kadar je težava blaga, lahko uporabimo naravna olja in se skupaj z zdravim načinom življenja rešimo nadležnega prhljaja.

 

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Jara, S. 5 Sneaky Reasons You Suddenly Have Dandruff. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.rd.com/health/beauty/dandruff-causes/

▪ Jung, A. How to get rid of dandruff: 11 natural treatments. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.rd.com/health/beauty/dandruff-natural-treatment/

▪ The truth behind dandruff: What causes an itchy scalp? Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://bodyecology.com/articles/truth-dandruff.php

▪ Dandruff & Diet: How What You Eat (and Don’t Eat) Can Cause Dandruff. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.healwithfood.org/dandruff/diet.php

▪ Fields, L. Food and dandruff: What’s the Link? Dostopno 23. 9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/features/food-link#1

Tuberkuloza

Zdravilna hrana ▪ česen ▪ hren ▪ temno zelena listnata zelenjava ▪ polnozrnata živila ▪ nenasičene maščobe ▪ kalcij ▪ vitamin B6

Škodliva hrana ▪ beli kruh ▪ sladkor ▪ omake ▪ mastna hrana ▪ pravi čaj ▪ kava ▪ alkohol

Osnovno o tuberkulozi

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa tudi druge organe. Imenovana je tudi jetika oziroma sušica. Velik problem je bolezen predstavljala v Angliji od šestnajstega do devetnajstega stoletja. Konec 19. stoletja je bila tuberkuloza najpogostejši vzrok smrti v Evropi. Z začetkom dvajsetega stoletja so uvedli kirurško zdravljenje tuberkuloze v posebnih prostorih, imenovanih sanatoriji. Kasneje so odkrili zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje, zato kirurško postopanje ni več potrebno. Zdi se nam, da je bolezen zamrla, vendar temu še zdaleč ni tako. Pojavlja se resno, vendar o njej več ne slišimo zaradi učinkovitega zdravljenja.

Z bacili tuberkuloze je okužena tretjina svetovnega prebivalstva, vsako leto zboli 9 milijonov ljudi in približno 2 milijona od teh jih zaradi okužbe umre. V razvitih državah je okužb le približno deset odstotkov, več kot 90 odstotkov obolelih je v državah v razvoju. Čeprav je pojavnost bolezni od začetka dvajsetega stoletja upadala, v zadnjih dvajsetih letih ponovno beležimo porast števila okuženih oseb. Razloge najdemo v opuščanju programov za nadzor tuberkuloze, pojavu okužb z virusom HIV, povečanju potovanj in selitev svetovnega prebivalstva ter pojavu odpornosti pri mikroorganizmih, ki bolezen povzročajo. Odpornost bacilov proti zdravilom je visoka v država ob Baltiku ter na območju bivše Sovjetske zveze, na drugih delih Evrope pa je do dva odstotka odpornih mikroorganizmov. V Sloveniji nadzor nad boleznijo obstaja. Leta 2009 je v Sloveniji bilo 188 bolnikov registriranih z boleznijo, kar pomeni 9,2 osebi na 100.000 prebivalcev.

Simptomi in znaki

Tuberkuloza je lahko pljučna ali zunajpljučna. Pljučna tuberkuloza se najprej ne pokaže, oboleli opazi simptome šele po nekaj tednih. Kadar se razvijejo, se pojavi več tednov trajajoč kašelj, ob katerem skoraj nikoli ni sluzavega izmečka. Kašelj spremljajo bolečine v prsih, lahko pa tudi krvavkast izpljunek. Pri večini oseb je prisotna povišana telesna temperatura, povečano potenje ponoči, utrudljivost, izguba apetita in posledično izgubljanje telesne teže. Simptomi so zelo podobni drugim, blažjim okužbam dihal, ki so pogostejše. Sum na tuberkulozo se pojavi, kadar vidimo, da zmerno povišana telesna temperatura traja dlje časa skupaj s kašljem, ki traja več tednov. Simptomi zunajpljučne tuberkuloze se pojavijo v katerem koli organu, saj lahko do prizadetosti tkiv pride po celotnem telesu. Najpogosteje je prizadeta ovojnica pljuč, pogosto pa tudi bližnje bezgavke, sečila, rodila, kosti in sklepi.

Vzroki

Okužba se razvije zaradi bacilov tuberkuloze, proti katerim se telo ne zmore učinkovito boriti. Povzročitelji pripadajo družini Mycobacteriaceae, od katerih okužbe najpogosteje povzroča Mycobacterium tuberculosis. Drugi povzročitelji so še M. bovis, M. caprae, M. africanum, M canetti in M. microti, ki pa so le redko odgovorni za okužbe pri ljudeh. V celicah lahko mikroorganizmi ostanejo speči, to pomeni, da ne povzročijo znakov okužbe takoj, ampak šele čez nekaj časa. Za razmnoževanje ostanejo lahko sposobni še dolgo časa in lahko povzročijo bolezen tudi po več deset letih. Prenašanje mikobakterij je preko zraka, z majhnimi delci, ki jih vdihnemo. Majhne kužne kapljice se v zrak prenesejo kadar okužena oseba kašlja, kiha, govori ali poje. Kužnost preneha, ko je oseba z zdravili zdravljena vsaj tri tedne in se ob tem simptomi in znaki izboljšajo ter v laboratoriju trikrat zapored ne odkrijejo več povzročiteljev v telesnih tekočinah.

Dieta

Tuberkuloza je včasih veljala za neozdravljivo bolezen, vendar temu dandanes zaradi zdravil ni več tako. Kljub zdravljenju moramo prilagoditi tudi prehrano, da zagotovimo podporo zdravilnim procesom, ki potekajo v organizmu. Prvi korak je dieta s svežim sadjem, ki jo izvajamo tri do štiri dni. Na dieti vsaj trikrat dnevno uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, grozdje, hruške, breskve, pomaranče, ananas, melone ali katero koli drugo sočno sadje, ki je v obdobju obolenja sezonsko. Pijemo nesladkano limonado ali le vodo. Osebe s prenizko težo naj, v izogib prekomerni izgubi telesne teže v času diete, dnevno zaužijejo tri do štiri kozarce polnomastnega nehomogeniziranega mleka.  Po sadni dieti preide oboleli na dieto z mlekom in sadjem, pri tej je k vsakemu sadnemu obroku dodan kozarec mleka. Mleko naj bo rahlo ogreto, najboljše je nepasterizirano in nehomogenizirano, v kolikor lahko zaupamo viru pridelave. Dieto z mlekom in sadjem izvajamo od štiri do šest tednov. Nato preidemo na prehrano, pri kateri se izogibamo določenih živil, ki jih naštevamo spodaj.

Hrana, ki škoduje in lahko vodi do resnih zapletov oziroma daljšega okrevanja

Beli kruh

Enostavni ogljikovi hidrati, ki se skrivajo v kruhu, prinašajo le občutek sitosti, niso pa primerni zaradi pomanjkanja vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi, ki jih potrebuje organizem, da si opomore od okužbe. Izogibamo se tudi testeninam in vsem ostalim izdelkom iz navadne bele moke ter raje posežemo po polnozrnatih različicah.

Sladkor

Uživanje sladkorja vzpodbuja razrast škodljivih mikrobov in se mu zato moramo izogibati. Sladkor je enostavno prebavljiv in daje občutek sitosti, vendar je to v primeru tuberkuloze na račun dolgotrajnejšega okrevanja oziroma zapletov bolezni.

Omake

Omake so res tiste, ki dajo hrani piko na i, vendar se jih v primeru okužb moramo izogibati. Vnaprej pripravljene omake vsebujejo veliko sladkorja, soli in maščob, ki so škodljivi za organizem.

Mastna hrana

Živila, polna nasičenih maščob, lahko poslabšajo simptome tuberkuloze. Povzročijo lahko drisko, trebušne krče in povečajo utrujenost. Uživamo pečeno, kuhano in nad paro pripravljeno hrano, brez uporabe masla, polnomastnega sira ter kremnih omak.

Pravi čaj

Čaj, ki vsebuje veliko teina lahko celo stimulira rast mikroorganizmov. Intuitivno bi morda mislili, da nam lahko pravi čaj pomaga, vendar temu žal ni tako. Zeleni čaj deluje v boju proti bakterijam veliko bolje, saj je naravni antioksidant. Če imamo radi čaj, je najbolje izbirati domače zeliščne čaje.

Kava

Kofeina in drugih stimulantov, kot je tobak, se moramo ob okužbah izogibati. Kofein pripomore k večjemu izločanju vode iz telesa, kar vodi do večjih koncentracij toksinov v telesu, prav tako pa zakisa telo.

Alkohol

Pitje alkohola vpliva na delovanje zdravil proti tuberkulozi, zaradi česar se lahko okužba zaplete in preide v neozdravljivo stanje. Prav tako lahko alkohol v kombinaciji z zdravili poškoduje jetra zaradi vpliva na določene presnovne procese v jetrih.

Hrana, ki pomaga telesu, da se učinkoviteje bori z okužbo

Česen

Česen je znan kot močno naravno sredstvo proti okužbam. K hitrejšemu okrevanju pripomore tudi v primeru tuberkuloze, ter ščiti pred morebitnimi naknadnimi okužbami zaradi znižane imunske odpornosti. Raziskave kažejo, da česen ščiti tudi pred nekaterimi vrstami raka, zato bi ga v sveži obliki morali redno dodajati v prehrano. Uživamo ga lahko samostojno, kot dodatek solatam ali pa si pripravimo česnov sirup. Tega naredimo tako, da z žličko medu zmešamo en nasekljan strok česna in ga pustimo stati čez noč. Iz česna se izločijo zdravilne snovi in precejen sirup lahko dlje časa hranimo na hladnem, kadar ga naredimo v večjih količinah.

Hren

Prvi podatki o tem, da hren pomirja kašelj pri tuberkulozi, segajo v trinajsto stoletje. Skozi srednji vek so hren pogosto uporabljali tudi v primerih zastrupitev s hrano in skorbuta. Uporabni so tako korenina kot tudi listi. Uživamo sveže nariban soljen hren, ki ga pustimo stati nekaj minut, da pridobi nekoliko manj pekoč okus. Lahko ga uživamo tudi nastrganega, pomešanega z nekaj kapljicami domačega jabolčnega kisa.

Temno zelena listnata zelenjava

Zelenjavo bi morali že tako uživati v velikih količinah, kadar pa v prehrano dodamo zeleno listnato zelenjavo, pa smo telesu zagotovili zadostne količine pomembnih vitaminov in mineralov, kot so železo in vitamini skupine B.

Polnozrnata živila

Enostavne ogljikove hidrate zamenjamo za polnozrnate različice. Tako se izognemo uživanju praznih kalorij in dodamo v prehrano nekaj vlaknin, ki urejajo prebavo. 

Nenasičene maščobe

Kadar pri kuhanju in kot dodatek jedem uporabljamo olja, izberimo nenasičene maščobe, kot je na primer olivno olje namesto masla.

 

Kalcij

Mleko, ki je dober vir kalcija, lahko pijemo po potrebi. Prav tako druge mlečne izdelke, kefir in sirotko, ki podpirajo delovanje imunskega sistema in razvoj dobrih bakterij v našem črevesju.

 

Vitamin B6

Zdravljenje z izoniazidom, ki je antituberkulotik, lahko povzroči pomanjkanje vitamina B6. Pomanjkanje lahko vodi do bolečin in težav s senzoričnimi živci. Vsak, ki jemlje navedeno zdravilo, bi moral v svoji prehrani zagotavljati zadostne količine tega vitamina. Dobri viri vitamina B6 so pusto meso, ribe, špinača, lubenice, banane, slive in vse vrste krompirja. Prehranske dodatke z vitaminom B6 jemljemo le na priporočilo zdravnika, saj lahko tudi previsok vnos škodi živčnemu sistemu.

Druga priporočila

Pomembna je zadostna mera počitka, pri kateri naj se sprosti telo in um. To pomeni, da branje, sedenje za računalnikom in drugimi napravami ter gledanje televizije ni priporočljivo. Vsak stres podaljša čas okrevanja. Gibanje na svežem zraku pripomore k boljšemu počutju, prav tako mora biti soba, v kateri oboleli počiva, zelo dobro prezračena. Dobro je, da jo prezračimo vsako uro za pet do deset minut. V toplih in prehodnih mesecih je potrebno izpostavljanje dopoldanskemu in popoldanskemu soncu, najbolje dvakrat dnevno za petnajst minut. Sončenje pripomore k povečanju energije in zadosti potrebam telesa po vitaminu D. Dihalne vaje pospešijo okrevanje, prav tako obloge, ki jih polagamo na prsi vsako jutro po zbujanju in pred zajtrkom. Pred spanjem si lahko pripravimo kopel, ki pripomore k lažjemu dihanju, lahko ji dodamo poljubna eterična olja.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ 5 Foods To Avoid Tuberculosis. Dostopno 21.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.natural-homeremedies.com/blog/foods-that-you-must-avoid-if-you-have-tuberculosis/

Zlatenica

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ ječmenova voda ▪ ribe ▪ regrat – korenina ▪ pistacije ▪ kurkuma ▪ kvinoja ▪ leča ▪ pinjenec ▪ ingverjev čaj

Škodliva hrana ▪ maščobe ▪ sol ▪ sladkor ▪ nekatere vrste mesa ▪ fižol ▪ banane ▪ alkohol

Osnovno o zlatenici

Zlatenica je rumenozeleno obarvanje kože in beločnic z barvilom, imenovanim bilirubin. Beločnice se obarvajo zaradi visoke vsebnosti elastina, ki veže barvilo, prav tako kot koža. Kadar pride do zlatenice je vzrok temu previsoka vrednost bilirubina v krvi. Pri novorojencih je zlatenica normalen pojav, pri otrocih in odraslih osebah, pa je vzrok bolezenski. Bilirubin je normalno prisoten v rdečih krvničkah in se iz njih sprošča ob propadanju le teh. Rdeče krvničke v telesu živijo do 120 dni, po tem odmrejo, medtem pa nenehno nastajajo nove. Zaradi tega cikla je v krvi neka količina bilirubina zmeraj prisotna. Normalne vrednosti bilirubina v krvi se gibljejo med 5,1 in 17,1 µmol/l, kadar koncentracija preseže 50 µmol/l, postane zlatenica vidna tudi s prostim očesom. Bolezen je lahko dedna ali povezana z drugimi kroničnimi boleznimi. Vzroke za nastanek zlatenice podrobneje opisujemo spodaj. Pri oceni možnih vzrokov je potrebno upoštevati starost obolelega, saj so v mladosti pogostejše zlatenice zaradi hepatitisa. S starostjo narašča tveganje za zlatenico zaradi žolčnih kamnov, okvare jeter po zdravilih ter ciroze, za nastanek katere obstaja še posebej velika možnost ob prekomernem uživanju alkohola.

Simptomi in znaki

Pri vrednostih bilirubina v krvi, ki se gibljejo med 18 in 50 µmol/l je zlatenico možno zaznati le z laboratorijskimi testi. Ob testiranju se lahko pojavi zvišan bilirubin v urinu. Kadar vrednost bilirubina preseže to raven, lahko s prostimi očmi zaznamo spremembo v barvi kože ter beločnic. Le te postanejo rumenkaste barve, ki jo najlažje razločimo, če barvo primerjamo s praznim belim listom papirja. Ob sumu na zlatenico je potrebno takoj obiskati osebnega zdravnika, ki opravi preiskave urina, krvne preiskave ter jetrne teste, da določi vzrok, zakaj je do obolenja prišlo. Šele potem lahko oceni, koliko kritično je stanje in ali je potrebno ukrepati ali ne. Kadar vrednosti niso precej povišane, ukrepanje v smislu medicinske oskrbe ne bo potrebno. Za olajšanje simptomov in znakov pa lahko v tem primeru naredimo veliko tako da prilagodimo življenjski slog ter prehrano.

Vzroki

Previsok bilirubin v krvi se lahko pojavi zaradi prekomerne tvorbe le tega, ali zaradi prepočasnega oziroma blokiranega odstranjevanja bilirubina iz krvi. Glede na načine, na katere lahko pride do zlatenice, jo delimo v tri osnovne skupine: prehepatično, hepatično in holestatično. To pomeni, da se lahko pojavi vzrok pred vstopom krvi v jetra, znotraj jeter ali po izstopu iz jeter. Prehepatična zlatenica je največkrat posledica prekomernega razpada rdečih krvnih celic. Jetrni testi ne kažejo posebnosti, prav tako bilirubin ne prehaja v urin. Povezana je lahko z anemijo zaradi razpada eritrocitov. Hepatična zlatenica se pojavi zaradi motenega delovanja jetrnih celic, ki bodisi nepravilno presnavljajo bilirubin ali je moten sam prenos barvila po tkivu. Jetrni testi so pri motnji prenosa največkrat spremenjeni, medtem ko so pri nepravilni presnovi bilirubina normalni. Osnovni bolezni, ki lahko povzročita hepatični tip zlatenice sta jetrna ciroza in hepatitis. Bilirubin je pri motnji prenosa iz celic možno izmeriti tudi v urinu. Holestatični tip zlatenice je posledica okvare v izločanju žolča zaradi okvare kanalov, po katerih le ta odteka, ali zaradi zapore žolčnih izvodil. Ta se lahko pojavi zaradi žolčnih kamnov, tumorjev na žolčevodih ali zaradi številnih zdravil.

Dieta

Simptome blage zlatenice lahko omilimo s pravilno prehrano. Prav tako moramo paziti na prehrano pri zmerno hudih in hujših oblikah zlatenice, saj le na tak način telo podpremo s potrebnimi hranili. Dietna podpora se prične z enotedenskim postom s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Primerni so sok pomaranč, limon, grozdja, hrušk, korenja, rdeče pese in sladkornega trsa. Dnevno lahko izvajamo klistir s toplo vodo, da zagotovimo zadostno odstranjevanje toksinov iz telesa. Post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi lahko traja tudi dlje, vse dokler glavni simptomi ne izginejo. Po obdobju posta preidemo na sadno dieto za tri do pet dni. Uživamo vse prej naštete vrste sadja in dodamo še druge vrste, po želji. Edina vrsta sadja, ki pri tej dieti ni priporočljiva, so banane. Dnevni jedilnik po prehodu iz sadne diete na normalno prehrano izgleda nekako takole – Takoj po tem, ko se prebudimo, popijemo kozarec mlačne vode s sokom polovice limone. Za zajtrk pojemo en kos sočnega sadja, kot je jabolko, hruška, mango, papaja, grozdje ali dve pesti jagodičevja. Zraven pojemo kos polnozrnatega kruha z nekaj masla. Za malico popijemo pomarančni ali hruškov sok. Kosilo je sestavljeno iz solate, dveh polnozrnatih palačink, zelenjave kuhane nad paro z dodatkom svežega korenčka. Za konec pri kosilu popijemo kozarec pinjenca. Popoldanska malica naj bo kozarec kokosove vode ali jabolčnega soka. Ob večerji zaužijemo krožnik zelenjavne juhe, dve polnozrnati palačinki, en srednje velik pečen krompir in nekaj poparjene zelenjave, kot je na primer špinača. Preden zaspimo lahko popijemo toplo mleko z žličko meda. Naveden jedilnik je le okvir, da si lažje predstavljate razporeditev ter kombinacijo živil čez dan. Za natančnejše informacije, katera živila vplivajo na potek bolezni, berite dalje.

Hrana, ki obremenjuje jetra in s tem škoduje

Maščobe

Govorimo o konkretnih vrstah maščob, kot so ghee, maslo v velikih količinah, smetana in olja. Teh naj bi se izogibali vsaj dva tedna od ugotovitve zlatenice oziroma po potrebi tudi dlje, kasneje pa jih lahko dodamo nazaj v prehrano.

Sol

Za hitro okrevanje se je potrebno izogniti dodajanju soli v hrano. Sol upočasni okrevanje jetrnih celic, zato vsaj nekaj časa po zlatenici uživamo manj slano hrano.

 

Sladkor

Uživanje hrane z veliko sladkorja vpliva na apetit. Tako nimamo potrebe po bolj hranilnih živilih, saj nam sladka hrana ponuja le prazne kalorije. Sladkorja se izogibamo kolikor se le da, saj sicer ne podpremo zdravilnih procesov v telesu.

Nekatere vrste mesa

Vrste mesa, ki imajo visoko vsebnost nasičenih kislin, bi morale biti v času po zlatenici izključene iz jedilnika. Od mesa je priporočljivo le pusto mesto, kot je perutnina.

 

Fižol

V času zlatenice telo zaradi obremenjenega metabolizma težje izloča dušik, tako se moramo izogniti vsem živilom, ki obremenjujejo zaradi visoke vsebnosti dušika, kot je na primer fižol.

Banane

Izogibali naj bi se uživanju banan, saj je znano, da povišajo vrednosti bilirubina v krvi, kar poslabša simptome zlatenice.

 

Alkohol

Alkohol povzroča dodatno obremenitev za že tako obremenjena jetra. Večina vzrokov zlatenice zahteva popolno abstinenco od alkohola, ki mora trajati doživljenjsko.

  

Hrana, ki pomaga pri regeneraciji po zlatenici

Sadje in zelenjava

Ogljikovi hidrati, ki jih dobimo iz sadja in zelenjave se razlikujejo od tistih, ki jih dobimo z moko in ostalimi izdelki, ki vsebujejo prazne kalorije. Ogljikovi hidrati iz sadja in zelenjave niso nikoli prazni, saj je presnova le teh drugačna, prav tako pa zraven zaužijemo še vrsto vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Zaradi nizke vsebnosti maščob so najprimernejša živila, zato naj bi sestavljala od 50 do 70 odstotkov jedilnika, kadar okrevamo po zlatenici.

Ječmenova voda

Voda iz ječmen, ki naj bi jo pili večkrat dnevno, se je izkazala za učinkovito pri blaženju simptomov zlatenice. Kadar je ne moremo kupiti, si jo lahko pripravimo kar sami doma. Postopek je sledeč: eno skodelico ječmena namočimo v šestkratni količini vode in jo pustimo stati tri ure. 

Ribe

Kadar se odpovemo mesu, je dobro za zadostno mero beljakovin zaužiti ribe. Te uživamo dva do trikrat na dan. Zaradi vsebnosti omega 3, ki delujejo antioksidativno, z uživanjem rib v telo ne vnašamo velikih količin nezdravih maščob. Izogibamo se konzerviranim ribam v olju.

Regrat – korenina

Korenina regrata je znana v tradicionalni medicini kot uspešno sredstvo za lajšanje težav z jetri. Priporočljivo jo je uživati predvsem, kadar gre za težave z žolčem, saj je znano da izboljša pretok le tega. Primerna je pri vnetju žolčevodov, hepatitisu, žolčnih kamnih in zlatenici.

Pistacije

Raziskave na živalih so pokazale, da se v primeru zlatenic po zaužitju pistacij zniža vrednost bilirubina v krvi. Prav tako se izboljšajo jetrni testi na ene izmed glavnih jetrni encimov – alkalno fosfatazo, alanin aminotransferazo in aspartat aminotransferazo.

Kurkuma

V tradicionalni medicini uporabljajo kurkumo v številne zdravilne namene. Med temi tudi za zlatenico. Kurkuma deluje izrazito protivnetno.

 

Kvinoja

Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, ki so pomembne za okrevanje po bolezni in je primerna, da z njo zamenjamo druga žita. Lahko jo uživamo samostojno ali v kombinaciji s solato, primerna pa je tudi za nadev v polnjenih paprikah.

Leča

Leča vsebuje fitoestrogene, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju v primeru zlatenice.

 

Pinjenec

Ta bel napitek je pomemben za lajšanje simptomov in znakov zlatenice. Vsebuje veliko železa in kalcija, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju, predvsem kadar je sočasno prisotna slabokrvnost.

Ingverjev čaj

Zlatenica se izboljša ob enkrat dnevnem pitju ingverjevega čaja, v katerega dodamo sok četrtine limone. Ingverjev čaj z limono je vir naravnih snovi, ki razstrupljajo telo in mu pomagajo izločati toksine.

Druga priporočila

Dokler simptomi ne ponehajo mora oboleli počivati. Kadar preidemo iz diete na normalno prehrano, jemo več manjših obrokov na dan in ne velikih obrokov. Nujno je popiti zadostno količino tekočin, najbolje vode, v katero iztisnemo limone. Izogniti se moramo vsem dejavnostim ali živilom, ki bi lahko povzročale prebavne težave. K boljšemu okrevanju pripomore tudi zmerna vsakodnevna telesna dejavnost, kadar le to lahko izvajamo.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪  Action on Gilbert’s Syndrome. The Liver Diet. Dostopno 21.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.gilbertssyndrome.org.uk/2011/10/the-liver-diet/

Glavkom

Zdravilna hrana ▪ vitamin C ▪ vitamini A in B ▪ kalcij ▪ cink ▪ omega 3 maščobne kisline ▪ špinača ▪ listnato in kodrasto zelje

Škodliva hrana ▪ trans maščobne kisline ▪ nasičene maščobe ▪ sladkor ▪ alergena živila ▪ pitje v velikih količinah ▪ kava ▪ alkohol

Osnovno o glavkomu

Glavkom je bolezen oči, pri kateri se večinoma pojavi povišan pritisk znotraj očesnega zrkla. Oko je parni organ, ki je sestavljen iz dveh prostorov. Najbolj zunanji prostor leži tik za roženico in je manjši. V njem se nahajajo šarenica in za njo sprednji del leče, katere obliva očesna vodica. Očesno vodico neprenehoma proizvaja majhno tkivo levo in desno od šarenice, ki se imenuje ciliarnik. Očesna vodica je tekočina, ki vsebuje določene beljakovine in druge snovi, ter skrbi za normalen pritisk v očesu. Ob primerni količini tekočine v očesu lahko oko nemoteno deluje, saj so vsa tkiva znotraj tega pomembnega organa izpostavljena zadostni količini hranil. Pomen tekočine v očesu pa je tudi ta, da skrbi za optimalno lomljivost svetlobe, ki pada na zadnjo stran očesa, od koder se informacije prenesejo do možganov. Za dosego normalnega pritiska znotraj očesa mora očesna voda nenehno odtekati. Prav zaradi dejstva, da nastaja nenehno, se ob motnji odtekanja prične v očesu zviševati pritisk. Opisane težave se pojavijo ob glavkomu, saj pride do motenega prehoda očesne tekočine do ven, ki jo odnašajo naprej po krvi. Kadar je stanje napredovalo, se zdravi operativno s sprostitvijo zamašenih kanalov, skozi katere odteka tekočina.

Simptomi in znaki

Začetke bolezni oboleli najprej opazijo po slabšem vidu. Okrog predmetov vidijo obrise, barvaste kroge, težave z vidom so izrazite predvsem pri gledanju v mraku. Pri glavkomu se zaradi pritiska tekočine šarenica izboči, kar je vidno, če oko pogledamo od blizu. Prekomerna količina tekočine povzroči otrdelost zrkla in izgubo prožnosti. Oboleli tožijo tudi za bolečinami okrog oči, predvsem na področju obrvi, temena in lic. Pogosto so pridruženi zmerni do hudi glavoboli. Glavkom ni statična sprememba, temveč postopoma napreduje, simptomi se postopoma slabšajo. Težave z vidom postajajo čedalje večje in kadar oboleli odlaša z obiskom zdravnika se lahko pojavi slepota.

Vzroki

Dejavniki tveganja za razvoj glavkoma so slabi delovni pogoji, v smislu slabe osvetlitve delovne površine oziroma delovnega mesta. Večje možnosti za razvoj bolezni imajo ljudje, ki vodijo nezdrav življenjski stil, uživajo slabo prehrano ali nepravilno kombinirajo živila. Povezava obstaja tudi med glavkomom in uporabo zdravil za druge akutne ali kronične težave. Prav tako k nastanku bolezni pripomore večja izpostavljenost stresu oziroma stresne okoliščine. Razlog je lahko tudi fiziološki, namreč nepravilno delovanje nadledvičnih žlez , ki lahko vodi do izgube soli iz telesa ter nabiranja tekočin v tkivih. Večje možnosti za razvoj glavkoma imajo osebe s sladkorno boleznijo, prenizkim krvnim sladkorjem, aterosklerozo, težavami s srcem, alergijami ter nepravilnim delovanjem živčnega sistema.

Dieta

S pravilno prehrano pripomoremo k odpravljanju vzrokov za nastanek glavkoma. Prehrano je potrebno prilagoditi v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za kronično stanje, za odpravo katerega ni potrebna operacija, ali gre za stanje po operaciji. Prehrana naj bi temeljila na zadostnem uživanju semen, oreškov, zelenjave in sadja, s poudarkom na živila z visoko vsebnostjo vitamina C. Veliko strokovnjakov je mnenja, da se lahko povišan pritisk znotraj oči zniža z zadostnim vnosom vitamina C. Zadostne količine pri taki terapiji so dosežene z uporabo prehranskih dopolnil in morajo zaradi možnih stranskih učinkov biti izvedene pod nadzorom strokovnjaka. Pomen moramo dajati tudi živilom z veliko vsebnostjo vitaminov A in B ter določenih mineralov, kot je kalcij.

Hrana, ki škoduje zdravju oči v primeru glavkoma

Trans maščobne kisline

Uživanje trans maščobnih kislin je povezano z večjim tveganjem za povišan holesterol ter poškodbo žil po celotnem telesu. Poškodba žil lahko napreduje do te mere, da poškoduje živec, ki prenaša signale iz očesa v možgane, imenovan optični živec. Izogibamo se torej predelani hrani, slaščicam in ocvrti hrani.

Nasičene maščobe

Še ena vrsta maščob, ki naj bi se jih izogibali, če imamo večje tveganje ali že razvit glavkom, so nasičene maščobe. Najdemo jih v mesu, kot je govedina in druge vrste rdečega mesa, svinjski masti in živalskih izdelkih, kot so suhe mesnine, paštete in drugo. Uživanje nasičenih maščob je povezano z višjim indeksom telesne mase. Prekomerna teža je en izmed dejavnikov tveganja za pojav glavkoma.

Sladkor

Uživanje sladkorja vodi do nenadnega povišanja vrednosti glukoze v krvi. Visoke vrednosti glukoze vodijo do povišanja inzulina v krvnem obtoku, kar lahko sčasoma privede do nastanka rezistence na inzulin. Ta je pogosta pri sladkornih bolnikih, prekomerno težkih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Našteti dejavniki tveganja povišajo možnost nastanka glavkoma.

Alergena živila

Alergija in glavkom sta lahko povezani. Živila, ki pogosto sprožajo alergije, so tako lahko vzrok za poslabšanje ali pojav glavkoma. Takšna živila so soja, mleko in mlečni izdelki, pšenica, koruza in druge žitarice ter nekateri oreški.

Pitje v velikih količinah

Oboleli z glavkomom naj bi posegali po zdravih pijačah, predvsem vodi, nesladkanem čaju in občasno drugih napitkih, ki jih pijejo nesladkane ali naj vsebujejo zmanjšane količine sladkorja. Priporoča se pitje majhnih količin tekočine na dan, saj se ob zaužitju večje količine (dva decilitra ali več) naenkrat, dvigne pritisk znotraj očesa, to pa lahko negativno vpliva na bolezen.

Kava

Po zaužiti skodelici kave, se po celotnem telesu dvigne pritisk znotraj žilja. Poveča se tudi tlak znotraj oči, kar ob bolezni, kot je glavkom, poslabša simptome in lahko povzroči nepopravljive poškodbe na očeh.

Alkohol

Prekomerno pitje alkohola je povezano z veliko kroničnimi boleznimi. Ker so le te velikokrat pridružene ob glavkomu, se za zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja organizma pričakuje abstinenca ali res le občasno pitje zelo majhnih količin alkohola, kot je na primer deci vina na dva ali tri dni ter ne več kot tri deci vina ob enkratnem dogodku, kot so občasna praznovanja.

Hrana, ki pomaga zmanjšati simptome bolezni oziroma zniža tveganje za nastanek glavkoma

Vitamin C

Živila, ki so dobri viri vitamina C so limone, pomaranče, jabolka, kivi, grenivke in limete. Prav tako vitamin C vsebuje določena zelenjava, kot so na primer paprika, zelena listnata zelenjava in kalčki.

Vitamini A in B

Osebe z glavkomom imajo velikokrat pridruženo pomanjkanje vitaminov iz skupin A in B. Vitamin A je v maščobi topen vitamin, kar pomeni, da ga je dobro zaužiti skupaj z živili, ki imajo nekoliko višji delež maščob, da dosežemo optimalno absorpcijo. Dobri viri vitamina A so sladki krompir, korenje, temna zelena listnata zelenjava, buče, endivija, suhe marelice, paprike, ribe, jetra in tropsko sadje. Vitamin B najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, špargljih, špinači in drugi temno zeleni listnati zelenjavi, ribah perutninskem mesu, jajcih in polnozrnatih kosmičih. 

Kalcij

Ta pomemben mineral se pri nekaj primerih obolelih z glavkomom najde v premajhnih količinah. Prehranski viri kalcija so temno zelena listnata zelenjava, kitajsko zelje, tofu, brokoli, zeleni fižol, mandlji, ribe, mleko, jogurt in sir.

Cink

Veliko oseb, ki ima težave z vidom, ima v prehrani pomanjkanje pomembnega minerala, cinka. Ta mikroelement se nahaja v rumeni pegi, ki je točka najostrejšega vida. Pripomore k reakciji, v kateri iz vitamina A nastaja pigment melanin, ki ščiti oči. Zadostne vrednosti cinka poskrbijo tudi za izboljšanje vida v mraku. Cink lahko dobimo iz hrane ob uživanju pustega mesa, morske hrane, izmed katere so s cinkom bogate predvsem ostrige. Pridobimo ga lahko tudi iz fižola, oreškov, polnozrnatih živil ter mlečnih izdelkov. Priporočena dnevna doza cinka je 8 do 11 miligramov na dan za ženske ter 11 miligramov na dan za moške.

Omega 3 maščobne kisline

Omega 3, ki jih najdemo v največji meri v ribjem olju, dokazano vplivajo na zmanjšanje oksidativnega stresa v mrežnici. Ta se nahaja na zadnji strani očesa in je pomembna za dober vid. Pri boleznih oči, kot je glavkom, lahko kisikovi radikali v večji meri vplivajo na stanje tkiv. Omega 3 vplivajo na izboljšanje krvnega pretoka skozi oči, ki je ob povišanju tlaka v očeh moten.

Špinača

Špinača vsebuje visoke vrednosti antioksidantov, izmed teh predvsem dveh, imenovanih lutein in zeaksantin, ki jih najdemo tudi v očesu. Smatra se, da lahko ta antioksidanta ščitita oči pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa.

Listnato in kodrasto zelje

Raziskave potrjujejo pozitiven vpliv listnatega in kodrastega zelja na zdravje oči v primeru glavkoma. Uživanje te zelenjave vsaj dvakrat mesečno, pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek glavkoma in to celo za polovico.

Druga priporočila

V izjemno pomoč je redno izvajanje vaj za oči. Gre za različne tehnike gibanja oči, ki jih bomo na kratko orisali. Pri teh vajah gre za ponavljajoče se počasne gibe z očmi, najprej navzgor in navzdol, iz leve na desno in obratno, nato počasno kroženje z očmi v obe smeri. Po izvedbi teh vaj si izberemo točko v prostoru, na katero fiksiramo pogled ter nato premikamo glavo levo in desno. Vaje naj bi izvajali vsaj dva do trikrat dnevno za deset do petnajst minut. Za sprostitev po vajah se udobno usedemo, zapremo oči, ter jih pokrijemo z dlanmi. Tako sproščeni počivamo dve do tri minute.

Poleg vaj za oči je pomembno, da se oboleli izogibajo stresnim situacijam in se poslužujejo sprostitvenih tehnik za dosego notranjega miru. Škoduje prekomerno gledanje televizije, filmov in predolgo branje knjig, saj vse našteto povzroča očesni napor. Pomaga dovolj dolg spanec in zadostna količina odmora ter počitka čez dan, svež zrak in zmerno vsakodnevno gibanje, kot so kratki sprehodi. Kadar se odločimo za prehranske dodatke, je pomembno, da se pred jemanjem posvetujemo s svojim zdravnikom, saj lahko nekateri izmed njih vplivajo na presnovo zdravil, ki jih uživamo zaradi bolezni.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Glaucoma research foundation. Nutrition and glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.glaucoma.org/treatment/nutrition-and-glaucoma.php

▪ Greger M. Foods for glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionfacts.org/2014/12/30/foods-for-glaucoma/

Apendicitis – vnetje slepega črevesa

Zdravilna hrana ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ buče ▪ kokosova voda ▪ manj mastno mleko in mlečni izdelki ▪ sirotka in pinjenec ▪ juhe ▪ cink

Škodliva hrana ▪ konzervirana hrana ▪ veliko maščob ▪ sladkarije ▪ stročnice ▪ meso ▪ gazirane pijače ▪ alkohol

Akutno vnetje slepega črevesa se najpogosteje pojavi nenadoma in ima hiter potek. To velikokrat vodi do operacije, po kateri si moramo kar najbolje pomagati. En izmed dobrih načinov za čim hitrejše okrevanje je zdrava prehrana. Včasih potek vnetja ni tako hiter, lahko pride do blagega vnetja, ki se pozdravi samo od sebe, brez operacije. Tudi v teh primerih je pomembno, da prilagodimo svojo prehrano, saj je slepo črevo del prebavil, skozi katere potuje vsa zaužita hrana. Vnetje slepega črevesa je najpogostejše med desetim in tridesetim letom in je pogostejše v razvitih državah. Je vzrok za več kot tretjino primerov nenadne hude bolečine v spodnjem delu trebuha.

Slepo črevo je majhen del črevesa, ki leži na prehodu tankega črevesa v debelo črevo. Ima obliko na eni strani odprte cevi in je dolg od 7 do 10 centimetrov. Leži največkrat v spodnjem desnem delu trebuha, na navidezni črti, ki povezuje popek in zgornji del kolčne kosti. Sestavljen je iz mišične plasti in zunanje tkivne ovojnice, znotraj slepiča pa se nahaja tudi limfno tkivo. Funkcije slepega črevesa niso izražene v veliki meri, vendar naj bi limfno tkivo, ki se v njem nahaja, pripomoglo k čiščenju odpadnih snovi iz telesa. Po odstranitvi slepiča se zdravje telesa ne poslabša, saj njegove funkcije prevzamejo druga limfna tkiva.

 

Simptomi in znaki

Nenadno vnetje, ki ima hiter potek, se največkrat pokaže z bolečino v desnem spodnjem delu trebuha, ki se poslabša na dotik ali ob gibanju telesa. Spremlja ga lahko slabost in bruhanje. Najprej je bolečino težko locirati, saj je lahko boleč cel trebuh, šele po nekaj časa se lahko ta koncentrira na določeno točko, ki je najpogosteje na desni strani spodaj, lahko pa tudi drugje, če je slepo črevo v anatomsko nespecifični legi. Bolečina postopoma postaja hujša, poslabša jo kihanje, kašljanje in vedno manjši premiki sprožijo hude valove bolečine, zaradi česar se oboleli čim bolj izogibajo gibanju. Vnetje slepiča je pogosta težava pri otrocih, zato je potrebno otroka opazovati in zaznati znake morebitnega vnetja. Ob nezdravljenem vnetju lahko namreč pride do razlitja slepiča, ki ga spremljajo neznosne bolečine in šok. Razlitje v nekaj urah vodi v smrt, saj je v črevesu veliko bakterij, ki se ob prehodu v trebušno votlino razsejejo po trebušni votlini in povzročajo vnetje, ki ga je pogosto nemogoče zamejiti. Prav zaradi tega je potrebno ob sumu na vnetje slepega črevesa čim prej obiskati zdravnika.

Vzroki

Vzrok za vnetje slepiča je največkrat neznan. Pojavi se lahko po zaužitju določene hrane, vendar to ni pogoj in jasnega vzroka za vnetje do danes še niso našli. Dejavnik tveganja so druga obolenja črevesja, kronične bolezni, slabša imunska odpornost ter izpostavljenost stresnim razmeram. Lahko se pojavi tudi pri popolnoma zdravih posameznikih.

Dieta

Ob prvih znakih vnetja slepiča je potrebno pričeti s postom. Kadar je bolečina neznosna, takoj obiščemo zdravnika, vendar se sicer ne premikamo iz postelje. Bolj kot karkoli drugega je namreč pomemben počitek. Zaužiti ne smemo prav nič hrane, razen tega pa poskrbimo za pitje dovolj vode. Tretji dan po prenehanju simptomov oziroma po operaciji pričnemo s pitjem sadnih sokov, kar naj traja tri dni. Pijemo sokove pomaranče, limonado, jabolčnik, ananasov sok ali drugi sok, ki nam ustreza. Pazimo da s sokovi ne vnašamo v telo škodljivih snovi oziroma da izberemo sokove iz ekološke pridelave. Ob večji dehidraciji lahko pijemo kokosovo vodo, da nam povrne izgubljene mikroelemente, saj navadna voda ob dehidraciji ne zadostuje. Po dieti s sadnimi sokovi v prehrano vključimo semena, oreške, žitarice, zelenjavo in sadje.

Ob dolgotrajnih težavah, kadar vnetje traja in operacija ni potrebna, naredimo kratek post, po katerem ne sledi dieta s sadnimi sokovi, temveč dieta s polnomastnim mlekom. Pri tej dieti prvi dan zaužijemo kozarec mlačnega mleka (2 dcl) vsaki dve uri od osme zjutraj do osme zvečer. Drugi dan zaužijemo kozarec mleka na vsako uro in pol in tretji dan na vsako uro. Dieto lahko vodimo dokler simptomi ne prenehajo oziroma tudi do dva ali tri tedne. Po dieti preidemo na zdravo prehrano s poudarkom na veliko sadja in zelene listnate zelenjave. V prehrano vključimo tudi sadne in zelenjavne sokove. Najbolje se po izkušnjah izkazale mešanice zelenjavnih sokov, posebej korenčkov sok v kombinaciji s sokom rdeče pese in kumaric. Redno pitje čaja iz grškega sena se je prav tako izkazalo kot učinkovito v podpori okrevanja pri apendicitisu. Spodaj naštevamo živila, ki so primerna za uživanje po operaciji oziroma pripomorejo k okrevanju po apendicitisu, ko smo zaključili z dietami. Prav tako boste izvedeli, katerih živil naj bi se čim dlje časa po apendicitisu izogibali in zakaj.

Hrana, ki naj bi se ji po apendicitisu čim dlje izogibali

Konzervirana hrana

Za dobro okrevanje se moramo izogibati konzervansom in drugim dodatkom v prehrani. Konzervirana hrana jih vsebuje veliko. V obdobju po vnetju slepega črevesa je prav tako priporočljivo izogibanje doma vloženi hrani. Vložena hrana ima veliko sladkorja ali kisa in oboje predstavlja obremenitev za prebavila.

Veliko maščob

Hrana z visoko vsebnostjo maščob je težko prebavljiva. Ko si organizem skuša opomoči od operacije, lahko po uživanju hrane z veliko maščobami pride do driske. Izogniti se moramo ocvrti hrani, smetani, polnomastnim mlečnim izdelkom, čokoladi in sladoledu.

Sladkarije

Hrana, ki je polna rafiniranega sladkorja, ni priporočljiva za uživanje ob vnetjih, saj poveča možnosti za razsoj okužbe. Prav tako se je izogibamo po morebitni operaciji, saj je takrat možnost okužb najvišja.

Stročnice

Čeprav so stročnice ena izmed bolj priljubljenih skupin živil zaradi visoke vsebnosti beljakovin in vlaknin, lahko v prevelikih količinah vodijo do nabiranja plinov v črevesju, kar poslabša prebavo in podaljša okrevanje po vnetju slepega črevesa.

Meso

Med živila, ki potrebujejo dolgo časa za prebavo, spada tudi meso. Posebej meso, ki vsebuje veliko maščob, lahko negativno vpliva na prebavo. Če se resnično ne moremo odpovedati mesu, je potrebno izbrati pusto meso, kot je na primer perutnina, saj ima manj maščob in je med vsemi vrstami mesa nekako najhitreje prebavljivo. Namesto mesa je bolje uživati ribe.

Gazirane pijače

Izogniti se je potrebno vsem vrstam gaziranih pijač, saj po zaužitju le teh v prebavilih nastajajo plini, ki onemogočajo dobro okrevanje.

 

Alkohol

V prebavilih deluje alkohol dražilno, zato se ga moramo po posegih, kot je odstranitev slepega črevesa, izogibati.

 

Hrana, ki po prenehanju diet pomaga pri okrevanju

Sveže sadje in zelenjava

S sadjem in zelenjavo v telo vnašamo lahko prebavljiva hranila, med katerimi se skriva veliko vitaminov in mineralov, ki podprejo imunski sistem v boju proti okužbam. Prebavila se s presnovo sadja in zelenjave ne naprezajo, zato naj bi jih od vseh živil največ uživali. Nekatere vrste zelenjave je za enostavnejšo prebavo dobro nekoliko pokuhati.

Buče

Jedilne buče so odličen vir beta karotena, iz katerega se v telesu proizvaja vitamin A. Ta vitamin je za okrevanje zelo pomemben, saj pospešuje celjenje. Buče ne obremenijo prebavnega sistema, saj so lahko prebavljive. Pri muškatnih bučah odstranimo zunanji trši del.

Kokosova voda

Voda pogosto ne zadostuje za nadomestitev mineralov, ki so ključni za ohranjanje hidracije. Posežemo lahko po kokosovi vodi, ki pripomore k ohranjanju ravnovesja ključnih mineralov v telesu.

Manj mastno mleko in mlečni izdelki

Z mlekom in mlečnimi izdelki dobimo nekaj beljakovin, ki jih telo potrebuje za obnavljanje celic. Vsaj na začetku moramo posegati po manj mastnih različicah teh izdelkov, saj lahko živila z visoko vsebnostjo maščob vodijo do težav s prebavo.

Sirotka in pinjenec

Izmed mlečnih izdelkov se še posebej priporočajo tisti, ki veliko pripomorejo k urejanju črevesne flore. Sirotka in pinjenec vsebujeta snovi, ki podprejo rast dobrih bakterij v črevesju. To ne le vodi do boljše prebave, temveč podpre tudi imunski sistem, saj se kar osemdeset odstotkov le tega leži v prebavilih.

Juhe

Da pomagamo črevesju do okrevanja, je dobro uživati hrano, ki se zlahka prebavi. Izmed te lahko uživamo juhe, saj zaradi svoje tekoče oblike ne predstavljajo večjega bremena za prebavo. Paziti moramo le, da z juho ne zaužijemo preveč maščob, zato izbiramo juhe na vodni osnovi.

Cink

Na elemente v sledovih pogosto pozabljamo. Vendar v primeru, ko želimo podpreti imunski sistem, koristi, da pazimo na zadosten vnos cinka. Imunski sistem potrebuje še posebej veliko podporo po operacijah. Cink pripomore k boljši obrambi proti okužbam ter pripomore k celjenju ran. Dobri viri cinka so morska hrana, mleko, polnozrnata živila, stročnice in oreški.

Druga priporočila

K olajšanju simptomov pripomorejo tople obloge na boleč predel, ki jih polagamo na trebuh večkrat dnevno. Ob kroničnih težavah, kjer ni prisotnih toliko bolečin, lahko pomaga blaga masaža trebuha. Najpomembnejši je zadosten počitek z veliko spanca, da telesu karseda pomagamo k hitri regeneraciji. Kadar se naprezamo ali ignoriramo težave, lahko poslabšamo svoje stanje in se kaj hitro znajdemo v bolnišnici. Ne pozabimo na pitje zadostnih količin tekočine.

Po operaciji so pogoste prebavne težave, lahko se pojavi driska ali zaprtje. Po posegu ni priporočljivo, da izvajamo kakršen koli pritisk na operirano področje. Za odpravo težav, ki se pojavijo, si moramo pomagati na druge načine. K lajšanju simptomov lahko pripomorejo zdrava prehrana, pitje zadostnih količin vode, domača zdravila. Ob hujših težavah se za nasvet obrnemo na osebnega zdravnika, pogosto so za lajšanje simptomov potrebna zdravila.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Corleone J.The Best Foods to Eat After Appendix Surgery. Dostopno 17.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/333270-the-best-foods-to-eat-after-appendix-surgery/

Debelost

Zdravilna hrana ▪ sadje in zelenjava ▪ perutnina ▪ ribe ▪ manj mastno mleko in mlečni izdelki ▪ polnozrnata živila

Škodliva hrana ▪ sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati ▪ veliko nezdravih maščob ▪ predelana živila ▪ alkohol ▪ kava

Prekomerna telesna teža je pogosta težava, predvsem v modernem svetu. Zaradi načina življenja in nepazljivosti pri prehranjevanju pride do povečanih zalog maščobe v telesu. Debelost je pogostejši pojav med ljudmi iz srednjega oziroma višjega sloja in je tesno povezana s prekomernim dnevnim vnosom kalorij. Pojavi se lahko v kateri koli starosti in pri obeh spolih enako pogosto. Določanje ali je oseba pretežka za svojo višino temelji na izračunu telesnega indeksa oziroma BMI (Body Mass Index). Ta izračun je standardiziran, upošteva višino, težo in starost osebe. Seveda je merilo objektivnega značaja, saj je vsak posameznik zase edinstven. Tako bi natančnejši izračun moral primerjati količino maščobnega tkiva s celotno telesno težo. Ker pa je takšno računanje nekoliko zahtevnejše, se še vedno povečini kot zlati standard uporablja BMI. Normalna telesna teža je odvisna od zgradbe telesa in tako lahko bolj mišičasta oseba tehta enako kot tista, ki nima toliko mišične mase. Prekomerna teža je torej v nekaterih primerih relativen pojem.

Srednje vrednosti maščobnega tkiva glede na ostalo telesno tkivo za osebe v srednjih letih so za moške 12 odstotkov in za ženske okrog 26 odstotkov. Za predebele torej štejemo moške, ki imajo nad 20 odstotkov maščobnega tkiva in ženske, ki imajo več kot 30 odstotkov maščobnega tkiva glede na celotno telesno sestavo. Prekomerna telesna teža predstavlja resno nevarnost za zdravje, saj odvečna maščoba vpliva na delovanje srca, ledvic, jeter ter drugih organov v telesu. Povišana teža predstavlja dodatno obremenitev za kolke, kolena in gležnje kar pospeši obrabo teh sklepov. Osebe s prekomerno telesno težo so podvržene številnim boleznim, kot so srčno žilna obolenja, povišan krvni tlak, diabetes, artritis, putika, obolenja jeter, žolčnika in drugim kroničnim boleznim.

Vzroki

Debelost je pogostejša med ljudmi, ki uživajo prekomerno količino kalorij ter čez dan veliko presedijo in se ne gibljejo v zadostni meri. Pri ženskah je hitrejše nabiranje kilogramov normalno v nosečnosti in zaradi hormonskih sprememb po menopavzi. Nekateri ljudje imajo navado, da jejo količinsko preveč, spet drugi pa se prehranjujejo z energijsko polnimi živili, ki so vzrok za nezdravo nalaganje kilogramov. Oboji pridobivajo kilograme in se le stežka odpovejo svojim prehranjevalnim navadam. V zadnjem času se veliko govori tudi o psiholoških vzrokih za debelost. Vzrok za prenajedanje in poseganje po kalorično praznih živilih je namreč lahko dolgčas, nezadovoljstvo, osamljenost ali razočaranje v ljubezni. Fiziološki vzrok povečani telesni teži je lahko nepravilno delovanje žleze ščitnice, vendar je teh bolezni malo, približno en do dva odstotka vseh prekomerno težkih trpi za boleznijo ščitnice. Pri teh osebah je znižan metabolizem v telesu, kar pomeni da pridobivajo na telesni teži tudi z normalnim kaloričnim vnosom. 

Dieta

Primerna prehrana v kombinaciji z zadostnim gibanjem pripomore k zdravemu izgubljanju teže. Ta kombinacija je pravzaprav edini zdrav način za izgubo odvečne teže. Vse dolgo trajajoče diete, ki temeljijo na dolgotrajnem izključevanju ene ali več skupin živil končno vodijo do pomanjkanja določenih hranil v telesu, zaradi česar se jim moramo izogniti, če želimo ostati zdravi. Številni načini za hitro izgubo telesne teže, mazila, tablete in prehranski dodatki se prodajajo z enim in istim razlogom, to je za zaslužek tistih, ki jih tržijo. Osredotočiti se moramo torej na povečanje dnevne telesne aktivnosti in se poučiti o zdravih prehranjevalnih navadah.

Primeren prehod na zdravo prehrano je sedem do deset dnevni post. Med tem obdobjem uživamo limonado, sok grenivke, pomaranče in ananasa. V poštev pridejo tudi zelenjavni sokovi, izmed katerih se še posebej dobro izkažeta zeljni sok in sok iz zelene. Posta ne izvajamo dlje, razen pod strokovnim nadzorom, saj dolgotrajno postenje načeloma ni primeren način za začetek hujšanja. Po postu preidemo na prehrano izključno s sadjem. Uživamo sveže sočno sadje, pridelano na zdrav način, kot so pomaranče, grenivke, ananas, papaja, jabolka, hruške, grozdje, breskve in druge vrste. Po štirih do petih dneh diete s sadjem preidemo na nizko kalorično prehrano, v kateri ne sme primanjkovati semen, oreškov, žitaric, zelenjave in sadja. Osredotočimo se na uživanje veliko svežih sadežev in zelenjave ter sveže stisnjenih sadnih oziroma zelenjavnih sokov.

Izogibati se moramo hrani z veliko maščobami, kot so maslo, sir, čokolada, sladoled, mastni deli mesa, smetana, ocvrta hrana ter hrana z veliko enostavnimi ogljikovimi hidrati. Prav tako omejimo vnos nekaterih drugih živil, kot so krompir, kosmiči, stročnice, sladke pijače in alkohol. Da se prebijemo čez obdobja lakote zaradi manjšega dnevnega vnosa kalorij, posežemo po zelenjavi ali sadju, prav tako pa pomaga pitje zadostnih količin vode, saj je lakota pogosto povezana tudi z dehidracijo. Vode naj ne bi pili z obroki, saj tako redčimo želodčne sokove in otežujemo prebavo hrane. Obroke naj bi imeli ob približno istih urah dneva, da se prebava in organizem privadi na ritem, izogibati se moramo prigrizkom med obroki. Pet obrokov dnevno zadostuje za nadzorovanje lakote ter ob pravilni izbiri ter kombinaciji živil vodi k izgubljanju odvečne telesne teže. Dnevno naj bi ženske za izgubo telesne teže uživale povprečno 1500 kcal in moški okrog 2000 kcal, kar so le okvirne vrednosti, ki se prilagodijo glede na vsakega posameznika.

Hrana, ki pripomore k nabiranju kilogramov

Sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati

Hrana z visoko vsebnostjo sladkorja pripomore k nabiranju kilogramov. Prazne kalorije, ki jih zaužijemo, ne prinašajo v telo nobenih vitaminov, mineralov ali antioksidantov, ki jih potrebujemo za odpravljanje odvečne telesne teže. Uživati jih zato smemo le ob posebnih priložnostih, ali izberemo poseben dan v tednu, ko jih lahko uživamo, če jih iz prehrane ne želimo izključiti v popolnosti. Enostavni ogljikovi hidrati, ki so skriti v izdelkih iz bele moke, se v telesu hitro spremenijo v glukozo, ki nato deluje enako kot, če bi zaužili veliko sladkorja.

Veliko nezdravih maščob

Maščob se želimo znebiti, vendar to ne pomeni, da se jim moramo v prehrani v celoti izogibati. Izogibamo se nezdravim maščobam, ki se skrivajo v ocvrti hrani, mednje pa spada tudi večina živalskih maščob. Medtem lahko v dobri meri ohranimo ali tudi povečamo uživanje zdravih rastlinskih nerafiniranih maščob, saj v telesu delujejo antioksidativno.

Predelana živila

V obdobju intenzivnega izgubljanja kilogramov se iz telesa izločajo številni toksini, zato moramo poskrbeti, da jih dodatno ne vnašamo v telo. Z izogibanjem predelanim živilom in pripravo hrane iz svežih sestavin doma se dodatkom v hrani najlažje izognemo.

Alkohol

Alkohol prinaša v telo ne le dodatne kalorije, temveč ima tudi velik vpliv na zakisanje telesa, čemur se moramo med hujšanjem izogniti.

 

Kava

Kava ni nujno velik sovražnik hujšanja, vendar pogosto ne ostane le pri eni majhni skodelici dnevno. Kadar pijemo prekomerne količine hrane, izgubljamo velike količine tekočin, kar postopoma vodi do dehidracije, ki si je ob hujšanju ne želimo. Prav tako je kofein ena izmed zelo močnih snovi, ki vodijo do zakisanja telesa. Čeprav so ugotovili pozitivne učinke kofeina v smislu pospešitve metabolizma, moramo razmisliti tudi o negativnih učinkih le tega.

Hrana, ki pomaga zdravo znižati telesno težo

Sadje in zelenjava

Sladkorji, ki se skrivajo v sadju in zelenjavi v telesu nimajo enakega učinka kot rafiniran sladkor. Poleg kalorij v telo z uživanjem sadja in zelenjave vnesemo tudi številne vitamine in minerale, posebej če jih uživamo toplotno nepredelane.

Perutnina

Pusto perutninsko meso je primerno za tiste, ki ne želijo izločiti mesa iz prehrane. Z mesom pridobimo beljakovine, ki jih moramo sicer nadomestiti s stročnicami ali drugimi beljakovinskimi živili, kadar mesa ne uživamo. Izbiramo meso živali, ki so vzgojene na zdrav način.

Ribe

Omega 3 maščobne kisline, ki jih v veliki meri vsebujejo ribe, so hranila, ki nam sicer primanjkujejo v prehrani. Ravno zaradi tega je dobro, da uživamo ribe vsaj dva do trikrat tedensko, saj tako uravnotežimo razmerje med omega 3 in omega 6 v telesu, ki je pomembno za zagotavljanje ustrezne telesne sestave. Omega 3 delujejo v telesu antioksidativno.

Manj mastno mleko in mlečni izdelki

Pri mleku in mlečnih izdelkih obstajajo deljena mnenja o tem, ali naj bi uživali polnomastne ali manj mastne izdelke. Manj mastni izdelki pridejo sicer v poštev pri večini oseb, saj veliko maščob zaužijemo že z drugimi živili. Glede na to, da moramo paziti na razmerje med maščobami in ostalimi hranili, lahko z manj mastnim mlekom in mlečnimi izdelki pripomoremo k optimalnemu razmerju le teh. 

Polnozrnata živila

Vlaknine so tiste, ki ob zaužitju urejajo našo prebavo in skrbijo za dolgotrajen občutek sitosti. Polnozrnata živila v telo prinašajo še nekatere močne antioksidante, ki se skrivajo v praktično vsakem živilu iz celih zrn.

Druga priporočila

Redna zmerna telesna vadba zadostuje za začetno spremembo telesnega metabolizma, ki se tako poviša in s tem vodi do prekinitve nabiranja kilogramov. Sčasoma povečamo intenziteto vadbe, vendar nikoli ne pretiravamo v smislu, da bi se prisilili v gibanje kljub hudim bolečinam. Nekaj bolečin v mišicah bomo sicer občutili, vendar je dobro, da se pozanimamo kakšna je razlika med napetostjo v mišici, ki vodi do učvrstitve le te ter bolečino, ki je posledica poškodbe več mišičnih vlaken. Na začetku vadimo vsak drugi dan, saj telo potrebuje en dan počitka, da se regenerira. Ko pridobimo na vzdržljivosti se lahko s športom ukvarjamo tudi šest dni v tednu z enim dnevom počitka. Pitje nesladkanih tekočin je poleg zdrave prehrane in učinkovitega gibanja ključno. Tekočina pripomore k normalni funkciji telesa in skrbi, da odplavimo škodljive snovi iz telesa. V obdobju hujšanja se iz maščobnih celic sproščajo številni toksini, ki se sicer nabirajo v njih v velikih količinah. Ob premajhnem vnosu tekočin lahko tako pride tudi do zastrupitve in s tem telesu bolj škodimo, kot če se ne bi lotili hujšanja. V dneh intenzivne vadbe moramo popiti liter ali dva vode več kot v dneh, ko ne vadimo, ne glede na letni čas in na to, ali občutimo žejo ali ne.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Scutti, S. Whole Milk And Full-Fat Dairy May Help You Maintain Weight, Reduce Diabetes Risk. Dostopno 16.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.medicaldaily.com/whole-milk-weight-management-diabetes-risk-381052

▪ Acheson KJ, Zahorska -M, B et al. Caffeine and coffee: their influence on metabolic rate and substrate utilization in normal weight and obese individuals. Am J Clin Nutr. 1980 May;33(5):989-97.

Varice – razširjene vene

Zdravilna hrana ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ citrusi ▪ jagodičevje ▪ rdeča paprika ▪ jabolka ▪ zelišča in začimbe ▪ grozdje ▪ polnozrnata živila ▪ ajda

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ bela moka ▪ ocvrta hrana ▪ meso ▪ vložena hrana ▪ kava ▪ alkohol

Varice oziroma razširjene vene so vene, ki se zaradi povečanega pritiska razširijo, njihova stena se stanjša, prav tako so manj elastične. Pogosto nastanejo na mečih nog, saj tam zaradi gravitacije nastaja večji pritisk v žilah. Vene se lahko razširijo tudi po celotni dolžini požiralnika, najpogosteje pa prizadenejo spodnji del, na prehodu iz želodca v požiralnik. Varikozne vene so tudi hemoroidi. Vene so žile, ki odvajajo kri z manj kisika od telesnih celic do desne strani srca. Le ta nato potuje v pljuča, kjer se s prehodom preko majhnih kapilar obogati s kisikom. Kri iz pljuč potuje do leve strani srca, ki jo nato črpa po žilah, imenovanih arterije, naprej po telesu. Krog je sklenjen, kadar kri pripotuje do telesnih celic po manjših kapilarah, kjer se le te prepletajo z venskim kapilarnim sistemom. Mreža kapilar je torej odgovorna za zmanjšanje pritiska, volumna in pretoka krvi, da lahko iz krvi v naše celice na mestu prepleta manjših žil preide zadostna količina kisika in hranilnih snovi. V venah imamo posebne zaklopke, ki skrbijo, da kri teče le proti srcu in ne zateka v nasprotni smeri. V nogah se nahajajo ene izmed največjih ven v telesu, ki nosijo kri iz spodnje polovice telesa navzgor in morajo za to nenehno premagovati gravitacijsko silo. Tlak v žilah nog se lahko poviša zaradi različnih vzrokov, ki jih naštevamo spodaj. Prav tako kot v nogah, lahko pride do razširjenja ven tudi v požiralniku, kar vodi do različnih posledic.

 

Simptomi in znaki

Sprva se varice ne opazijo, kadar gre za varice v požiralniku, pa jih opazimo šele, ko pride do krvavite. Na nogah lahko opazimo otekline, pojavijo se lahko mišični krči in občutek teže v nogah, posebej ponoči, kar je posledica zastoja krvi. V nogah se lahko v razširjenih žilah zaradi zmanjšanega toka krvi tvorijo strdki. Ti se lahko po nastanku, kadar pride do nenadnega povečanja pretoka skozi mesto, ker se nahajajo, odluščijo in potujejo po telesu. Strdek se lahko zagozdi na različnih mestih po telesu, kadar imamo normalno zgradbo srca, se strdki iz nog zagozdijo v pljučnih kapilarah. Manjši strdki se sčasoma na mestu zagozditve raztopijo, kadar pa pride v pljuča večja količina strdkov ali en sam večji strdek, lahko pride do pljučne embolije. Kadar je to stanje nezdravljeno, lahko privede do odmrtja dela pljuč ali celo smrti. Varice požiralnika ali želodca pri bolnikih s povišanim tlakom v jetrnih žilah so lahko podlaga za obilne krvavitve, ki se kažejo s spremembo barve blata – črnim blatom ali bruhanjem krvave vsebine.

Vzroki

Razširjene vene na nogah se pojavijo po dolgem obdobju povišanega krvnega tlaka v spodnjem delu telesa. Vzrok je povečini nezadostno delovanje ven. Za nezadostno delovanje oziroma insuficienco ven obstajajo genetski dejavniki tveganja, namreč pojav je pogostejši med člani iste družine. Vensko popuščanje je lahko povezano tudi s srčno boleznijo in nezdravim življenjskim slogom. Varice požiralnika povečini nastanejo zaradi spremembe tlaka v venskem krvnem obtoku oziroma jetrnem obtoku. Vene požiralnika so na poseben način povezane z jetrnim krvnim obtokom. Skozi jetra namreč potuje velika večina krvi, preden se ta steka v desni del srca. Jetra skrbijo za čiščenje odpadnih snovi, presnovo določenih hranil, večine zdravil in delujejo kot veliko »sito« oziroma predelovalni obrat v našem telesu. Kadar se v jetrnem krvnem obtoku spremeni tlak, to vpliva tudi na vene, ki so povezane z njim, med katere spadajo vene požiralnika. Povišanje tlaka vpliva na razširjenje ven požiralnika, ki je lahko po dolgotrajno povišanem tlaku nepovratno. Dejavniki tveganja za pojav razširjenih ven so nosečnost, stoječe ali fizično naporno delo in vnetje žilja.

Dieta

S prehrano na naravni način podpremo delovanje ven in ostalih žil po našem telesu. Slaba prehrana zelo prizadene delovanje žilnega sistema, zato je pomembno, da uživamo prehrano, ki preprečuje nastanek žilnih bolezni. Kadar imamo že znake bolezni, je pravilno prehranjevanje en izmed načinov za lajšanje težav. V zelo zgodnji fazi lahko bolezen popolnoma preprečimo, vendar je v tem primeru poleg prehrane pomembno tudi zadostno gibanje in sledenje navodilom osebnega zdravnika.

Spremembo prehrane pričnemo s štiri do pet dnevnim postom s sadnim sokom ali z dieto s sadjem, ki naj traja sedem do deset dni. Po obdobju posta oziroma sadne diete se držimo določenih načel prehranjevanja. Za zajtrk popijemo oranžado ali limonado iz sveže stisnjenega sadja, kosilo naj vedno na začetku vključuje solato iz sveže sezonske zelenjave, pomešane z olivnim oljem in limoninim sokom. Večerja naj vključuje nad paro pokuhano špinačo, zelje, korenje, korenasti peteršilj, cvetačo ali druge vrste zelenjave. Iz prehrane moramo izključiti večino enostavnih ogljikovih hidratov, kot je kruh, pecivo, krompir in druga škrobna živila. Prehrana naj vključuje semena, oreške in žitarice, zelenjavo in sadje. Na začetku je nujno, da 75 odstotkov prehrane sestavlja sveža zelenjava in sadje. Kratek tridnevni post naj bi naredili vsak mesec.

Hrana, ki poslabša simptome varic

Sladkor

Dodajanje sladkorja v hrano in uživanje sladkih živil zelo slabo vpliva na zdravje žil. Namesto uživanja sladke hrane, raje zaužijmo sadje. Namesto dodajanja sladkorja v hrano, lahko raje dodamo nekaj jagodičevja, kot so zrele borovnice.

Bela moka

Moko uporabljajmo le polnozrnato, saj le tako s kalorijami dobimo tudi vlaknine, beljakovine in minerali, ki so naravno prisotni v žitaricah. Beli moki so odvzete vse naštete snovi, zaradi česar v telo večinoma prinaša le prazne kalorije.

Ocvrta hrana

Prosti radikali, ki se ustvarjajo pri presnovi maščob, posebej nezdravih maščob, ki se tvorijo ob cvrtju, poškodujejo žilno steno, dvigujejo nivo LDL holesterola in vplivajo na zakisanost telesa. Vse to vodi do nalaganja žilnih oblog, ki so podlaga za razvoj strdkov in do stanjšanja žilne stene, ki lahko vodi do popuščanja žil.

Meso

Uživanje mesa in drugih živil, ki izvirajo od živali, je povezana z večjim tveganjem za nastanek varic. Iz prehrane je tako najbolje izključiti pretežni del mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc.

Vložena hrana

Notranja obloga konzerv in plastičnih posod je pogosto polna škodljivih kemikalij, ki delujejo podobno kot estrogen v našem telesu. Visoke vrednosti estrogena so povezane z nastankom pajkastih nevusov in potencialno tudi z nastankom varic drugod po telesu.

Kava

Kofein je stimulant, ki deluje še dolgo po zaužitju, od šest do osem ur.  Vpliva na nenadno povišanje krvnega tlaka, uro po zaužitju pa lahko zaradi nezadostnega pitja tekočin vodi do padca tlaka. Spremembe krvnega pritiska lahko slabo vplivajo na žile, poleg tega pa kofein slabo vpliva na zdravje celotnega organizma.

Alkohol

Alkohol poviša krvni tlak in povzroča pospešeno bitje srca, kar obremeni žile. Varikozne vene utrpijo največ škode, saj se niso sposobne prilagoditi na povečanje pretoka. Zaradi tega se odebelijo, postanejo otečene in bolj izstopajoče.

Hrana, ki jo uživamo v primeru varic

Sveže sadje in zelenjava

Vitamini in minerali so glavne snovi, ki pripomorejo k dobremu delovanju žilnega sistema. Vitamini delujejo antioksidativno in preprečujejo nabiranje škodljivih oblog v žilah. Zadostna količina mineralov pomaga pri fizioloških procesih, ki se naravno odvijajo v našem telesu. V sadju in zelenjavi je veliko hranilnih snovi in nič praznih kalorij, kar pripomore tudi k izgubi povišane telesne teže, ki je pogosto pridružena pri razširjenih venah. Vsak obrok naj vsebuje velike količine sadja ali zelenjave. Flavonoidi, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi ščitijo žile pred obolenji.

Citrusi

Flavonoid hesperidin, ki ga najdemo v pomarančah, dokazano pripomore k zmanjšanju simptomov varikoznih ven. Poleg flavonoidov citrusi vsebujejo veliko vitamina C in vlaknin, ki ščitijo in učvrstijo žile.

Jagodičevje

Borovnice, robide in drugo jagodičevje vsebujejo zvrhano mero antioksidantov, ki zmanjšajo popuščanje žil in jih ščitijo pred škodljivimi vplivi prostih radikalov in drugih snovi, ki lahko sicer slabo vplivajo na steno žil.

Rdeča paprika

Paprike se prav tako kot grozdje glede na barvo razlikujejo po vsebnosti vitamina C in bioflavonoidov. Največ le teh vsebuje rdeča paprika, zato jo moramo pogosto vključevati v prehrano.

 

Jabolka

Pri nas zelo dostopen sadež je, pridelan na zdrav način, priporočljivo uživati vsaj enkrat dnevno. Za manjše razširjene vene oziroma pajkaste nevuse na koži uporabimo v jabolčni kis namočen kos vate, s katerim si večkrat dnevno zmasiramo prizadet predel.

Zelišča in začimbe

Kajenski poper, česen, čebula in ingver povečajo razgradnjo fibrina, ki je pri obolelih za varikoznimi venami zmanjšana. Z uživanjem teh začimb in zelišč pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek strdkov v žilah.

Grozdje

Grozdje je bogato s flavonoidi. Močnejša kot je barva grozdja, več flavonoidov vsebuje. Ekstrakt grozdnih pešk je prav tako poln flavonoidov in se uporablja za lajšanje težav z varikoznimi venami. Antioksidanti, ki se skrivajo v grozdju so dokazano učinkoviti v preprečevanju ateroskleroze, še ene izmed široko razširjenimi boleznimi žil.

Polnozrnata živila

Vlaknine zmanjšajo težave s prebavo, pripomorejo k lažjemu gibanju črevesja, kar zmanjša pritisk na žilje v nogah. Polnozrnati kosmiči, polnozrnate testenine, stročnice, leča in kokice naj bodo živila izbire, kadar nam primanjkuje energije.

Ajda

Izmed veliko vrst flavonoidov, se v ajdi nahaja rutin, ki ima veliko pozitivnih učinkov v telesu. Zmanjša tveganje za razpok kapilarnih sten, saj žile učvrsti in preprečuje nastajanje varic. Rutin deluje tudi proti tvorbi strdkov, zaradi česar v svojo prehrano pogosto vključimo ajdo.

Druga priporočila

Poleg prehrane skrbimo za splošno zdrav življenjski slog, kar vključuje zadostno gibanje, pitje zadostnih količin vode, dovolj spanca, izogibanje stresu in skrb za dobro počutje. Pijemo vsaj liter in pol vode ali nesladkanega čaja dnevno. Povijanje meč čez dan lahko koristi pri varikoznih venah nog, saj pomaga žilam ustvariti zadosten tlak, da lahko kri potuje navzgor proti srcu. Koristijo Kneippove kopeli, se pravi kopeli za noge izmenjaje s toplo in hladno vodo, ki naj bi jih izvajali dnevno. Obkladki se lahko polagajo na obolele dele nog nekajkrat čez dan, ponoči pa ob hujših simptomih in znakih koristi spanje z nogami dvignjenimi na blazino. Zadostne količine sonca, dihalne vaje in sprostitvene tehnike koristijo za razbremenitev in pripomorejo k boljšemu počutju.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Hadjbian E. How Alcohol Can Affect Your Varicose Veins. 23 Aug, 2015. Dostopno 14.9.2016 na spletnem naslovu: http://utahveins.com/relationship-alcohol-varicose-veins/

Težave s ščitnico

Zdravilna hrana ▪ jod ▪ vodna kreša ▪ morski sadeži ▪ ribe ▪ oreški ▪ polnozrnata živila ▪ sveže sadje in zelenjava ▪ regrat

Škodliva hrana ▪ gluten ▪ sladkor ▪ prekomerna količina vlaknin ▪ soja ▪ zelje in druga zelenjava iz družine križnic ▪ veliko maščob ▪ natrij – kuhinjska sol ▪ kava ▪ alkohol

O ščitnici

Žleza ščitnica leži na vratu, pri odraslih tehta od 10 do 25 gramov in je sestavljena iz dveh med seboj povezanih delov. Celice ščitnice proizvajajo dva pomembna hormona, imenovana tiroksin in trijodtironin. Za proizvodnjo zadostne količine teh hormonov, moramo s prehrano zaužiti dovolj joda. Dnevna količina joda, ki naj bi ga po priporočilih Svetovne Zdravstvene Organizacije zaužili, je 150 do 200 mikrogramov. Jod, ki ga zaužijemo, se v telo absorbira preko prebavil. Najpogostejši motnji delovanja ščitnice sta hipotiroza in hipertiroza. Hipertiroza je sklop pojavov, ki so povezani s prekomernim izločanjem ščitničnih hormonov. Prekomerno delovanje ščitnice se kaže z različnimi odzivi tkiv in organov po celotnem telesu, saj ščitnični hormoni vplivajo na funkcije telesa. Hipotiroza je posledica funkcijskih ali strukturnih motenj, ki povzročijo nezadostno izdelovanje ščitničnih hormonov. Telo se trudi spodbuditi delovanje žleze, vendar ta ni sposobna izdelati zadostne količine hormonov. Težave s ščitnico zaradi pomanjkanja joda so redke, vendar jih ne gre zanemariti. Na nekaterih območjih po svetu je pojavnost teh težav med ljudmi od 5 do 6 odstotna.

Simptomi in znaki

Pri hipertirozi so oboleli nemirni, utrujeni, imajo nepravilno bitje srca, hujšajo kljub normalnemu ali povečanemu apetitu. Pridruženo je prekomerno potenje, tresenje in slabo prenašanje vročine. Koža je topla, vlažna, mehka, lasje so tanki in mehki ter izpadajo, nohti so lahko spremenjeni. Predvsem značilne so motnje srčne akcije, ki se kažejo kot pospešen in nereden utrip. Oboleli imajo lahko težave pri dviganju rok in hoji, so razdražljivi, slabo spijo, se težje koncentrirajo, lahko pa se na okolico odzivajo agresivno.

Pri hipotirozi se simptomi in znaki pojavijo šele kasneje v poteku bolezni, v začetnem stanju jo lahko odkrijejo po naključju. Oboleli so brez volje, prekomerno zaspani, utrujeni in pozabljivi. Telesna teža osebe s hipotirozo običajno narašča, jezik se odebeli, slabše prenašajo nizke temperature, pridruži pa se lahko tudi zaprtje in oteklost obraza ali drugih delov telesa. Koža je hladna, suha in zadebeljena. Bitje srca je normalno ali je frekvenca znižana, srčna funkcija je lahko oslabljena. Prav tako kot srčna funkcija je lahko oslabljena tudi funkcija pljuč. Oboleli imajo težave s spominom, zmanjšano motivacijo, koncentracijo in sposobnost racionalnega mišljenja. Lahko imajo znake depresije.

Vzroki

Glavni vzroki hipertiroze so motnje uravnavanja delovanja žleze ščitnice oziroma prekomerna stimulacija žleze, čezmerno izplavljanje shranjenih hormonov zaradi nepravilne zgradbe žleze, ali ne odzivanje žleze na regulacijo izločanja. Vzrok hipotiroze je lahko motnja v uravnavanju ščitnice ali avtoimunsko obolenje, lahko pa je vzrok nezadostnega delovanja ščitnice neznan in motnjo poimenujemo primarna hipotiroza. Testi funkcije ščitnice se izvajajo s pregledom krvi in ultrazvokom žleze.

Dieta

Prehrana pri težavah s ščitnico naj bi pomagala očistiti toksine iz telesa in skupaj z zadostno mero počitka pripomogla k lajšanju simptomov. Sadni sokovi, kot so sok pomaranče, jabolka, ananasa in grozdja so priporočljivi za uživanje vsaki dve do tri ure od osmih zjutraj do osme ure zvečer vsak dan pet dni zapored. Lahko se lotimo posta, v obdobju katerega uživamo navedene sokove. Post naj bi trajal pet dni. Po petih dneh posta v prehrano vključimo sadje in mleko, ki jih uživamo trikrat dnevno, med obroki naj bo pet ur razmaka. Dieta s sadjem in mlekom naj traja tri dni. Od sadja so primerna jabolka, ananas, grozdje papaja in drugo sočno sadje.

Polovica dnevno zaužite hrane naj bi bila sestavljena iz svežega sadja in zelenjave. Ogljikove hidrate je najbolje dobiti z uživanjem polnozrnatih živil in krompirja. Beljakovine dodamo v prehrano s siri, fižolom, grahom, lečo in oreški. Izogibamo se mesa.

Hrana, ki škoduje pri težavah s ščitnico

Gluten

Ena izmed beljakovin, ki jih najdemo v pšenici, ječmenu, rži in ovsu ter izdelkih iz teh žit, je imenovana gluten. Le ta lahko razdraži tanko črevo in ovira delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Kadar se ne moremo ali ne želimo izogniti glutenu, moramo izbrati polnozrnata živila, kar vključuje kruh, testenine in riž. Ta imajo večji delež vlaknin in ostalih snovi, ki dobro vplivajo na prebavni trakt. Zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice ne smemo jemati sočasno z živili, ki vsebujejo gluten oziroma veliko vlaknin.

Sladkor

Hipotiroidizem vpliva na zmanjšanje metabolizma, kar vpliva na celotno telo. To pomeni, da oboleli zlahka pridobivajo na telesni teži, v kolikor ne pazijo na kalorični vnos. S sladkorjem hitri vnesemo prevelike količine kalorij v telo, zato naj bi se izogibali dodajanju sladkorja k živilom in vsej sladki hrani. Količino dnevno zaužitega sladkorja moramo vsaj prepoloviti, če ne izločimo sladkorja iz prehrane popolnoma.

Prekomerna količina vlaknin

Zadostne vrednosti vlaknin v prehrani nam pomagajo pri prebavi, vendar lahko prekomerne količine povzročajo težave z zdravljenjem hipotiroidizma. Dnevne količine zaužitih vlaknin za odrasle naj ne bi presegale 35 gramov dnevno in naj ne bi bile manjše od 20 gramov dnevno. Vlaknine v večjih količinah se skrivajo v polnozrnatih živilih, zelenjavi, sadju, fižolu, grahu in ostalih stročnicah.

Soja

Prekomerne količine hormona estrogena lahko vplivajo na zmožnost učinkovite porabe ščitničnih hormonov. Soja je polna fitoestrogenov, ki lahko povečajo tveganje za nastane hipotiroidizma. Oboleli s hipotiroidizmom naj bi se uporabi soje v prehrani izogibali.

 Zelje in druga zelenjava iz družine križnic

Križnice, med katere spadajo brokoli, cvetača, belo in rdeče zelje, brstični ohrovt in kodravi ohrovt, lahko vplivajo na proizvajanje ščitničnih hormonov. To velja predvsem pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje joda. Presnova teh vrst zelenjave ima vpliv na absorpcijo joda s strani ščitnice, kar je osnovni proces, ki pripomore k normalnemu delovanju te žleze. Kuhanje zelenjave iz družine križnic načeloma zmanjša vpliv le teh na ščitnico. Na dan naj ne bi pojedli več kot 150g zelenjave iz te družine.

Veliko maščob

Maščobe spremenijo delovanje zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Prav tako lahko vplivajo na naravno proizvajanje ščitničnih hormonov. Priporoča se, da se izogibamo slabim maščobam, torej ocvrti hrani, maslu, majonezi, margarini in mastnim kosom oziroma delom mesa.

Natrij – kuhinjska sol

Hipotiroidizem poveča tveganje za visok krvni pritisk in previsoke vrednosti natrija v prehrani zato niso priporočljive. Dnevni vnos natrija naj bi bil maksimalno 1500miligramov.

 

Kava

Kofein blokira absorpcijo nadomestnih ščitničnih hormonov, kar pomeni, da zmanjšuje delovanje zdravil za ščitnico. Osebe, ki jemljejo zdravila v času pitja kave imajo neurejene vrednosti ščitničnih hormonov.

Alkohol

Uživanje alkohola vpliva na nivo ščitničnih hormonov v telesu in zmožnost ščitnice, da le te proizvaja. Ima toksični učinek na ščitnico in zmanjša učinek ščitničnih hormonov v telesu. Oboleli za boleznijo ščitnice se naj v popolnosti izognejo pitju alkohola.

Hrana, ki podpre delovanje oziroma zdravljenje bolezni ščitnice

Jod

Jod v prehrani je bistven za pravilno delovanje ščitnice. Živila, ki vsebujejo jod so šparglji, korenje, česen, čebula, oves, ananas, polnozrnati riž, paradižnik, vodna kreša in jagode.

 

Vodna kreša

Kreša je en izmed najbogatejših virov joda izmed vseh živil. Uživanje vodne kreše pripomore k urejanju funkcije ščitnice in preprečuje nastanek bolezni ščitnice. Iz kreše lahko izdelamo tudi mazilo, ki pomaga proti oteklinam povezanih s slabšim delovanjem ščitnice.

Morski sadeži

Školjke, alge in ostali morski sadeži so eni izmed najbogatejših naravnih virov joda. Priporoča se jih uživati vsaj enkrat tedensko, kadar imamo težave, ki bi lahko bile posledica nepravilnega delovanja ščitnice.

Ribe

Omega 3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah, kot so losos, postrv, skuša, tuna in sardine, so odgovorne za pozitiven vpliv na naše zdravje. Nezdravljen hipotiroidizem lahko poveča tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj, saj se povečajo vrednosti LDL v krvi. Omega 3 pripomorejo k znižanju ravni LDL, zmanjšajo vnetje, podpirajo imunski sistem in znižajo tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj. Poleg omega 3 ribe vsebujejo veliko selena, ki prav tako pomaga zmanjševati vnetje.

Oreški

Oreški so dober vir selena, ki se večinoma shranjuje v ščitnici. Dodamo jih lahko k solatam ali jih uživamo samostojno. Brazilski oreški, makadamijevi oreški in lešniki vsebujejo še posebej visoke vrednosti tega minerala, ki podpira normalno delovanje ščitnice. Zaradi visoke vsebnosti maščob moramo paziti na vnos, kar se tiče brazilskih oreškov zadostujeta en ali dva dnevno, drugih oreškov pa moramo zaužiti približno za majhno pest, da zadostimo potrebam telesa po selenu.

Polnozrnata živila

Zaprtje pogosto spremlja hipotiroidizem. Težave s prebavo se lahko precej zmanjšajo ob uživanju polnozrnatih živil.

 

Sveže sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava ima nizko količino kalorij, vendar vsebuje visoko hranilno vrednost. Borovnice, češnje, sladki krompir in paprika vsebujejo še posebej visoke vrednosti antioksidantov, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčnih bolezni.

Regrat

Listi regrata so zelo priporočljivi za uživanje v obliki solat, če trpite za boleznimi ščitnice. Liste lahko pripravite tudi v kombinaciji z ghee maslom in topel pripravek polagate na otečene predele vsak dan v obdobju dveh tednov.

Druga priporočila

Dnevno oblaganje vratu s hladnim obkladkom za 20 do 30 minut se je izkazalo kot učinkovito pri lajšanju simptomov. Oboleli naj veliko počiva, se zmerno giblje, vendar naj z gibanjem ne pretirava. Kadar želimo povečati dnevno količino gibanja to storimo postopoma in počasi. Nikoli ne smemo izčrpati telesa, saj lahko to privede do zapletov. Potrebno je narediti vse, kar je v naši moči, da se izogibamo stresu in stresnim situacijam. S kajenjem je potrebno prenehati, saj so dokazali jasno povezavo med kajenjem in poslabšanjem simptomov bolezni ščitnice. Kajenje z ostalimi oblikami odvisnosti je lahko tudi dejavnik tveganja za nastanek težav s ščitnico.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Thompson D., Jones N. 9 Foods to avoid with hypothyroidism. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-avoid/#02

▪ Theobald M., Marcellin L. 7 Hypothyroidism-Friendly Foods to Add to Your Diet. Dostopno 13.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/thyroid-pictures/foods-to-eat/