Jetrna ciroza

Zdravilna hrana ▪ sadni sokovi ▪ mleko ▪ jagodičevje ▪ papaja ▪ polnozrnate žitarice in kosmiči ▪ soja, grah, stročnice in leča ▪ ribe

Škodliva hrana ▪ alkohol ▪ živila pridelana s pesticidi in drugimi kemičnimi snovmi ▪ maščobe in olja ▪ meso, bogato z maščobami ▪ rafinirana, predelana in konzervirana hrana ▪ sladkor ▪ pekoča hrana in začimbe ▪ sol ▪ kava

Osnovno o cirozi jeter

Jetra so eden izmed najpomembnejših žleznih organov našega telesa. Nahajajo se tik pod trebušno prepono in so odgovorna za številne pomembne funkcije. Proizvajajo žolč, holesterol, lecitin, protrombin odgovoren za strjevanje krvi, številne encime ter albumine, ki so krvne beljakovine ključne za odstranjevanje odpadnih produktov iz telesa. Poleg tega jetra skrbijo za pravilno delovanje številnih hormonov, proizvajajo aminokisline in presnavlja beljakovine v glukozo in maščobe, kadar telo potrebuje energijo. Jetra so tudi skladišče mnogo v maščobi topnih vitaminov (A, D, E in K) ter mineralov. Večina snovi, ki jih zaužijemo potuje skozi jetra, tako hranila kot tudi zdravila in zdravilne učinkovine. Jetra so tista, ki skrbijo za presnovo in izločanje le teh, s tem pa urejajo ravnotežje snovi v telesu ter skrbijo za zaščito pred okužbami. Bolezni, ki prizadenejo jetra, se odražajo na zmanjšanju vseh naštetih jetrnih funkcij.

Ciroza jeter je končna stopnja več različnih jetrnih bolezni. V zgodnjih stadijih bolezni je stanje še ozdravljivo, v tem času se aktivno iščejo vzroki, ki se jih nato zdravi. Brez ustreznega zdravljenja bolezen sčasoma napreduje v neozdravljivo stanje, pojavijo se spremembe, v katerih se lahko razvije tudi rak jetrnih celic. V Evropi ciroza skupaj z jetrnoceličnim rakom predstavlja tretji vzrok smrti pri odraslih nad 50. letom starosti. Kadar so jetra tako daleč poškodovana, da okrevanje več ni mogoče, je presaditev jeter edina še možna rešitev življenja.

Simptomi in znaki

Osebe s cirozo lahko imajo vrsto različnih simptomov in znakov, zato enotna slika bolezni ne obstaja. Dokaj značilne so kožne spremembe, ki se pojavijo na predelu prsnega koša in hrbta. Te so v obliki pajkasto razraščenih podkožnih kapilaric. Velikokrat se pojavi rdečica dlani, slaba poraščenost kože, ob zlatenici je koža rumenkaste barve, prav tako so rumenkaste beločnice. Koža lahko zelo srbi. Opažamo povečan trebuh na katerem so lahko vidne podkožne žile, pogosta je popkovna kila. Možne so krvavitve iz žil požiralnika ali iz nižje ležečih predelov prebavil, lahko se pojavijo razjede na požiralniku. Približno tretjina obolelih ima žolčne kamne. Na preiskavah, ki jih izvajajo v laboratorijih, se pod mikroskopom na jetrnem tkivu vidi preoblikovanje tkivne sestave. Pri napredovali cirozi jeter so prizadeti praktično vsi organi v telesu.

Vzroki

Najpogostejši vzrok jetrne ciroze v razvitih deželah je alkohol, sledi mu bolezenska zamaščenost jeter, tretji najpogostejši vzrok jetrne ciroze je hepatitis C. Ciroza jeter se lahko pojavi tudi v otroškem oziroma obdobju mladostništva. V tem primeru je glavni razlog presnovna jetrna bolezen. Vzroki za obolenje se lahko prepletajo med seboj in tako govorimo o součinkovanju več vzrokov. Ena izmed pogostih kombinacij, ki se pojavljajo je prekomerno pitje alkohola in hepatitis C oziroma debelost, diabetes tipa 2, bolezensko povišan krvni tlak ter povišan holesterol LDL. Pri nekaterih osebah ne moremo najti vzroka za obolenja in v teh primerih poimenujemo cirozo kriptogena. 

Dieta

Prva pomoč glede vnosa živil je zagotovo popolna abstinenca od alkohola. Prvih nekaj dni po ugotovitvi bolezni je priporočljivo pričeti s čiščenjem jeter tako, da se izvaja sedemdnevni post s sokovi. Primerni so sokovi iz svežega sadja oziroma zelenjave, natančneje rdeče pese, limone, papaje in grozdja. Sadje mora biti zelo dobro dozorelo.

Tej dieti sledi dva do tritedensko prehranjevanje le s sadjem in mlekom. Takrat se priporočajo trije obroki dnevno, saj pogostejši obroki tudi bolj obremenijo presnovo in jetra. Od sadja so priporočljiva jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas in breskve. Prvi dan po sedemdnevnem postu sta dovoljena dva kozarca mleka na dan, nato postopoma povečujemo količino za en deciliter dnevno, dokler ne dosežemo količine petih kozarcev mleka na dan. Mleko je najboljše sveže in nepasterizirano, lahko pa je rahlo pogreto, če to obolelemu ugaja. Težava, ki jo imamo dandanes je ta, da večino mleka kupimo v trgovini. V trgovinah se redko kdaj dobi nepasterizirano nehomogenizirano mleko katerega njegov izvor bi poznali. Pogosto nismo prepričani glede izvora mleka, se pravi ne moremo kupiti domačega mleka od živali, ki so spuščene zunaj. Prav tako je med molžo potrebna posebna pozornost glede higiene. Torej v kolikor ne morete dobiti takšnega mleka, raje kupite pasterizirano mleko. Dobro je, če kupite  nehomogenizirano mleko, pridelano na ekološki način.

Po dveh do treh tednih prehrane s sadjem in mlekom sledi dodajanje ostalih živil na jedilnik. Pričnemo dodajati semena, oreške in žitarice, ostalo zelenjavo in sadje, kjer pazimo na zadostno količino zaužitih nepredelanih oziroma presnih živil. Pazimo na zadosten vnos kvalitetnih beljakovin, ki jih pridobimo s kozjim mlekom, domačo skuto, kaljenimi semeni in žiti ter oreški, od katerih naj bi največ zaužili mandljev.

Hrana, ki škoduje pri jetrni cirozi

Alkohol

Abstinenca od alkohola je ključna za preprečitev nadaljnjih poškodb jeter.

 

Živila pridelana s pesticidi in drugimi kemičnimi snovmi

Potrebno je paziti, da je sadje, ki ga uživamo v času okrevanja, pridelano vsaj na ekološki oziroma biodinamični način, saj se le tako izognemo strupom. Vse, kar zaužijemo se presnavlja preko jeter, zato si jih ne želimo dodatno obremenjevati s strupi. Ti se nahajajo ne le znotraj, temveč tudi na lupini sadja, predvsem citrusov in ostalih svetlečih se sadežev. Snovi, katerim se je potrebno izogibati so pesticidi, anorganska gnojila in kemikalije, ki so po sadju polite tudi že po pobiranju zato, da ohranjajo svežino sadja. Če res nimate možnosti kupiti zdravo pridelanega sadja, ga pred uživanjem zelo dobro operite najprej pod tekočo hladno vodo in nato še nekaj sekund pod tekočo vročo vodo. Tako boste lahko očistili tudi večino voska, v kolikor je ta prisoten na zunanji strani svetlečih se sadežev.

Maščobe in olja

Za več tednov moramo iz prehrane izključiti vse maščobe in olja, saj se le ta presnavljajo s pomočjo žolča, ki ga proizvajajo jetra. Ob nižjem vnosu mastne hrane se zniža tudi proizvodnja žolča, kar jetra razbremeni in jim omogoči optimalno okrevanje. Tako v dieti bolnika s cirozo sprva ne poznamo zdravih in škodljivih maščob, temveč se izogibamo vsem vrstam le teh.

Meso, bogato z maščobami

Po postu in nekaj tednih kasneje, ko pričnemo v dieto dodajati druga živila, je potrebna pozornost pri mesu. Najbolje je, da ga oboleli ne uživa kar precej časa, dokler se znaki na preiskavah ne izboljšajo v veliki meri. Vendar če res ne gre drugače, se izbira pusto meso, nikakor pa ne uživa predelanih mesnin in mesnih izdelkov katere koli vrste. Dovoljena je torej predvsem perutnina, od tega belo meso, saj ostali deli vsebujejo precej več maščob. V zmernih količinah se lahko uživa ribe, sveže, pečene brez maščobe in ne predelanih ali konzerviranih v olju.

Rafinirana, predelana in konzervirana hrana

Živila, ki so predelana in podvržena postopkom rafiniranja, so očiščena večine za telo zdravih snovi. Poleg tega predelana in konzervirana hrana vsebuje vrsto dodatkov, ki še dodatno obremenjujejo jetra in prebavila ter delujejo v telesu toksično.

Sladkor

Hrana z veliko sladkorja vpliva na kislinsko-bazno ravnovesje v telesu. Vodi v zakisanje telesa, kar spremeni presnovne zakonitosti, skrbi pa tudi za proizvodnjo maščob. Odvečni sladkor se nalaga v obliki maščobnih celic, sprememba v le te pa poteka skozi jetra. Prepričati se moramo torej, da je sladkor v vseh oblikah v obdobju ciroze jeter škodljiv. Le tega zagotovo ne primanjkuje v kolikor se držimo priporočil glede uživanja sadja.

Pekoča hrana in začimbe

Pekoča hrana in pekoče začimbe povišajo vrednosti kisline v želodcu, kar vodi do draženja želodca in požiralnika ter poveča tveganje za krvavitve iz žil v požiralniku.

 

Sol

Uporaba soli v prehrani pripomore k zadrževanju vode v telesu, kar povzroča težje izplavljanje toksinov in poslabša stanje povišanega krvnega tlaka ter drugih pridruženih stanj. Če ne gre drugače, solimo res samo živila, ki nujno potrebujejo dodatek soli, kot so ribe ali pusto meso. Ostalo hrano uživamo nesoljeno.

Kava

Kava škoduje, saj pripomore k zakisanosti telesa.

 

 

Hrana, ki pomaga

Jagodičevje

V jagodičevju najdemo ogromno vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pripomorejo k izboljšanju obolenja jeter in pripomorejo k zdravju celotnega telesa.

 

Papaja

Semena papaje pripomorejo k izboljšanju simptomov in znakov jetrne ciroze. Prah zmletih semen se dodaja k sadnemu soku.

 

Polnozrnate žitarice in kosmiči

V obdobju ciroze je dobro užiti več polnozrnatih živil, saj vlaknine poskrbijo za normalno prebavo.

 

Soja, grah, stročnice in leča

Zaradi obolenje je nujno, da zaužijemo dovolj beljakovin. Le te so pomembne za obnavljanje telesnih celic. Dnevni vnos proteinov pri cirozi naj bi znašal 1,2g na kg telesne teže. Priporočljive so beljakovine rastlinskega izvora, kot so soja, grah, stročnice ter rdeča leča.

Ribe

Zmerne količine rib zadostijo telesnim potrebam po kalorijah, hkrati pa zaradi vsebnosti zdravih maščob ne obremenijo jeter.

 

Druga priporočila

Pri okrevanju je pomemben počitek, zato naj oboleli leži v postelji ter se ne napreza. V kolikor je bolezni pridruženo zaprtje, je potrebno narediti vse, da se le to odpravi. Zaradi tega se priporočajo redni dnevni klistirji s toplo vodo. Za okrevanje jeter so primerne tudi tople obloge z brisačo. V ta namen obstajajo recepti za čaj oziroma zeliščni pripravek, v katerega se brisača namoči. Nato se položi preko jeter in zavaruje z drugimi povezami ali debelo odejo. Obloga se odstrani, ko občutek toplote preneha. Vsako jutro naj bi se oboleli gibal ter izvajal dihalne vaje čez dan. Skrbeti je potrebno za zadostno količino popite vode čez dan. V kolikor primanjkuje pomembnih mikrohranil se priporočajo naravni prehranski dodatki. Kadar gre za odvisnost od alkohola je priporočljivo obiskati program za zdravljenje odvisnosti.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

Revmatoidni artritis – revmatska obolenja

Zdravilna hrana ▪ zelenjava ▪ zelenjavni sokovi ▪ sadni sokovi ▪ vitamini A in D ▪ omega 3 maščobne kisline ▪ začimbe in zelišča ▪ zeleni čaj

Škodliva hrana ▪ bela moka ▪ riž ▪ slaščice ▪ meso in mesni izdelki ▪ nasičene maščobe ▪ sir ▪ natrijev glutamat ▪ aspartam ▪ gazirane pijače ▪ kava

Osnovno o revmatoidnem artritisu

Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki je povezana z avtoimunskim dogajanjem. Bolezen prizadene predvsem sklepe, vendar ni omejena le nanje, temveč lahko prizadene skoraj kateri koli organ v telesu. Pojavlja se pri ljudeh vseh ras in etničnih skupin. V družbi je približno en odstotek oseb obolelih za revmatskim artritisom. Pojavi se lahko v kateri koli starosti, sicer pa z leti pojavnost narašča. Največ obolelih je v starostni skupini od 30 do 55 let. Trikrat pogosteje obolijo ženske. Prvi opisi bolezni segajo v začetek 18. stoletja, kar daje občutek, da je bolezen povezana z modernim načinom življenja, oziroma je najbolj verjetno, da so se dejavniki tveganja zanjo pojavili šele v tem času. Glavne spremembe pri revmatoidnem artritisu se dogajajo v sklepni tekočini. To je viskozna tekočina, ki skrbi za zmanjšanje trenja v sklepu in jo izločajo sklepne ovojnice. Pri artritisu pride do spremembe sestave sklepne tekočine v obliki nabiranja celic, ki sicer v njej niso prisotni.

Simptomi in znaki

Na začetku bolezen napreduje počasi, spremljajo jo najpogosteje splošni znaki, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, potenje, izguba teka, nespečnost in izguba telesne teže. Obolenje se lahko začne nenadno, v tem primeru kmalu sledi izrazito vnetje večjega števila sklepov. Nenaden začetek je zelo redek.

Vnetje sklepov pri revmatoidnem artritisu je simetrično, kar pomeni, da so enakomerno prizadeti sklepi na desni in na levi strani telesa. Najpogosteje so prizadeti mali sklepi rok ali zapestja, pogosto tudi mali sklepi stopal. Prizadeti so lahko ostali veliki sklepi udov, vnetje se lahko izrazi tudi na sklepih hrbtenice, pogosto v vratnem delu. Prizadeti sklepi so otečeni, topli, lahko pordeli, omejena je gibljivost. Pridružena je stalna bolečina, ki je tipično hujša zjutraj kot zvečer. Okorelost sklepov se občuti kot teža ali napetost. Ob napredovanju bolezni se izrazijo deformacije sklepov, ki povzročijo različne nefiziološke pozicije le teh. Vnetje se lahko seli tudi na okoliške mišice. Zaradi motene gibljivosti in vnetja lahko začnejo okoliške mišice propadati. Nepopravljive okvare sklepov lahko vodijo v invalidnost. Na rentgenskih posnetkih se spremembe kažejo po treh mesecih od začetka bolezni.

Znaki bolezni se pojavljajo tudi v drugih organih po telesu. Najpogosteje so razen sklepov prizadeta še pljuča, srce, oči, živčevje in ledvice.

Vzroki

Direkten vzrok nastanka revmatoidnega artritisa še ni poznan. Kljub temu so znani številni vzročni dejavniki, ki so povezani s pojavom bolezni. En izmed njih je genetska nagnjenost. Pri članih iste družine se namreč bolezen pojavlja pogosteje. Vpliv na nastanek bolezni imajo tudi spolni hormoni, na kar kaže večja pojavnost revmatoidnega artritisa pri ženskah. Prav tako kaže na povezavo s spolnimi hormoni dejstvo, da se med nosečnostjo simptomi bolezni povečini izboljšajo. Ženske, ki niso rodile, imajo večje tveganje za nastanek bolezni. Tveganje je večje tudi v prvem trimesečju po porodu.

Genska predispozicija ali ženski spol nista edina dejavnika tveganja za nastanek artritisa. Raziskave tečejo v smer raziskovanja mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili nastanek te vnetne bolezni. Najpogosteje se izmed teh omenja viruse iz družine parvoviridae.

Dieta

Moderna medicina ne verjame, da obstaja možnost ozdravitve revmatskih bolezni. Kljub temu so znani številni primeri, ko je z ureditvijo prehrane prišlo do zmanjšanja simptomov. Nekateri poročajo tudi o ozdravitvi. Kadar govorimo o pravilni prehrani za izboljšanje simptomov te bolezni, moramo vedeti, da je znanje pridobljeno iz številnih znanstvenih virov ter izkušenj velikega števila obolelih oseb. S prehrano, kot podporo zdravljenju revmatskih bolezni, želimo doseči zmanjšanje sklepnega vnetja, kar vodi v upočasnitev in preprečevanje sklepnih okvar ter okvar drugih tkiv.

Večina bolnikov z artritisom dnevno zaužije veliko kalorij, od 3500 do 4000. Vse energije ne morejo porabiti, zato se ostanek nalaga v telesu, toksini se odlagajo in odpadni produkti zakisajo telo. Stanje organizma vodi do simptomov in znakov artritisa oziroma poslabšanja le teh. Priporočljiva dieta takšnega bolnika je nizkokalorična, z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov. Dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov naj vsebuje dovolj vitaminov in mikrohranil, kot so kalcij, fosfor in železo. Skrbeti moramo, da uživamo čim manj živil, ki zakisajo telo. V prehrano je potrebno vključiti veliko solat in vsaj dva obroka kuhane zelenjave dnevno. Vsaka dva meseca naj bi imeli post, ki vključuje le pitje sadnih in zelenjavnih sokov.

Hrana, s katero poslabšamo simptome in znake artritisa

Bela moka

Živila z bele moke zaradi visoke vsebnosti enostavnih ogljikovih hidratov pripomorejo k zakisanosti telesa. V procesu presnove le teh se namreč ustvarjajo snovi, ki spreminjajo pH telesa.

 

Riž

Beli riž ima prav tako kot moka, visoko vsebnost enostavnih ogljikovih hidratov. Bolje je izbrati rjavi riž oziroma polnozrnati riž, ki vsebuje tudi vlaknine in rudninske snovi. Z uživanjem tega zmanjšamo vpliv na vnetje v telesu.

Slaščice

Najbrž se je težko odreči slaščicam, vendar je znano, da uživanje sladkorja škoduje osebam z revmatskimi obolenji. Rafinirani sladkorji spodbujajo izločanja vnetnih mediatorjev oziroma posrednikov vnetja, imenovanih citokini. To so molekule, ki spodbujajo vnetje. Sladkor je prisoten vsepovsod, tudi na mestih, kjer ga ne pričakujete. Tako kupujte čim manj vnaprej pripravljenih živil, ki vsebujejo velikega sovražnika za vaše zdravje.

Meso in mesni izdelki

Meso ne povzroča artritisa, vendar poslabša njegove simptome. Prav tako lahko prehrana, bogata z mesom, sproži nenadna poslabšanja bolezni. V zadnjem času posebej izpostavljajo škodljivosti rdečega mesa.

Nasičene maščobe

Nasičene maščobe sprožijo vnetje maščobnega tkiva v telesu in vplivajo na poslabšanje vnetja v primeru artritisa. Iz prehrane je potrebno izločiti pico, ocvrto hrano in druge vire slabih maščob.

 

Sir

V sirih se nahaja ogromno nezdravih maščob. Razen če niste sigurni, da je sir pridelan v skladu s smernicami ekološke pridelave in je prost dodatkov maščob, se sirov izogibajte. Sicer vnos le omejite.

Natrijev glutamat

Ta aditiv najdemo v azijski hrani, sojini omaki in nekaterih drugih orientalskih jedeh. Dodajajo ga zaradi ojačanja okusa, v telesu pa sproža kronično vnetje po dveh različnih fizioloških poteh. Prizadene tudi zdravje jeter. Na embalaži ga pogosto najdete v obliki okrajšave MSG (mono-sodium glutamate).

Aspartam

Je umetno sladilo, prisotno v več kot 4000 različnih izdelkih širom sveta. Je nevrotoksin, ki prizadene možgane. V primeru občutljivosti na kemikalijo se odzove imunski sistem, ki napade tujo snov in sočasno sproži vnetni odziv.

Gazirane pijače

V pijačah z mehurčki se skriva sovražnih acidobaznega ravnotežja številka ena. Ogljikov dioksid in številni drugi škodljivi dodatki, da ne omenjamo obilice sladkorja, pripomorejo k zakisanosti telesa, zato uživajte le s pogledom nanje. Še bolje je, da jih odstranite iz gospodinjstva in se v trgovini raje obrnete na drugo stran.

Kava

O učinkih na kislost telesa, ki jih povzroča kava, smo že pisali. Tako je pomembno, da kave ne uživate, posebej če imate vnetne spremembe v telesu.

 

Hrana, ki lajša simptome in znake artritisa

Zelenjava

Posebej priporočljivo za obolele z artritisom je uživanje presnega zelja, korenčka, zelene, kumaric, endivije, čebule, radiča, paradižnika in vodne kreše. Od kuhane zelenjave koristijo šparglji, rdeča pesa, cvetača, korenje, zelena, gobe, čebula, grah, fižol, špinača, buče, paradižniki in repa.

Zelenjavni sokovi

Sokovi iz zelenjave so namenjeni razkisanju telesa. Imajo namreč alkalen učinek in pomagajo zmanjšati breme toksinov ter škodljivih snovi, ki se nalagajo v sklepe. Posebej dobro učinkujejo sokovi iz zelene listnate zelenjave pomešani s korenčkovim ali sokom iz zelene ter rdeče pese.

Sadni sokovi

Poseben encim v ananasovem soku skrbi za urejanje acidobaznega ravnotežja. Imenuje se bromelain in zmanjša oteklino ter vnetje, ki je prisotno pri revmatoidnem artritisu.

 

Vitamini A in D

Vitamini iz skupin A in D pomembno pripomorejo k zmanjšanju simptomov artritisa, saj preprečujejo okužbe. Pomaranče, papaje, korenje, polnomastno mleko, maslo, zelena listnata zelenjava, paradižnik in banane so bogat vir vitamina A. Vitamin D pridobimo z zmernim sončenjem, petnajst minut dnevno, na toplem in ne vročem soncu.

Omega 3 maščobne kisline

Ribe naj bi bile na jedilniku obolelega za artritisom vsaj dva do trikrat tedensko. Omega 3 maščobne kisline delujejo antioksidativno in protivnetno. 

Začimbe in zelišča

Protivnetno delujoča zelišča in začimbe so česen, kurkuma, ingver, cimet, kajenski poper in čili.

 

Zeleni čaj

Snov, ki deluje kot oksidant in se skriva v zelenem čaju, blokira nastajanje molekul, ki so odgovorne za sklepne spremembe pri revmatoidnem artritisu.

 

Druga priporočila

Redna zmerna telesna vadba je zelo priporočljiva, saj izplavlja toksine in poskrbi za normalno telesno obremenjenost s hranili. Pripomore k ohranjanju normalne telesne teže, kar je pri zdravljenju artritisa zelo ugodno. Povečana telesna teža namreč negativno vpliva na celoten organizem, poleg tega je tudi obremenitev sklepov večja. Koristni so že sprehodi, saj se predihamo, razgibamo sklepe in poskrbimo za normalno gibanje črevesja. To preprečuje zaprtje, ki je dejavnik tveganja za zadrževanje toksinov v telesu in nalaganje le teh v tkiva.

Izogibanje mrazu je pomembno za praktično vse obolele za revmatskimi boleznimi. Mraz negativno vpliva na revmatske spremembe, zato moramo poskrbeti za zadostno toploto, kar je še posebej pomembno v zimskih mesecih. Hlajenje sklepov je dovoljeno le v primeru nenadnega vnetja, le to sicer hitro izzveni in po tem se moramo hladu ter prepihu čim bolj izogibati.

Notranji prostori morajo biti prezračeni. Svež zrak ugodno vpliva na oksidativne sposobnosti telesa in poskrbi za ravnotežje kislin in baz v telesu. V zadušljivem prostoru se namreč nabira ogljikov dioksid, ki ob velikih koncentracijah povzroča zakisanje telesa. Sobe je potrebno zračiti vsaj na dve uri, v manjšem stanovanju ali ob več stanovalcih pa še pogosteje.

Počitek je prav tako zelo pomemben. Oboleli ne smejo preizkušati svojih meja, ne smejo pretiravati z delom, kot tudi ne s prekomerno telesno aktivnostjo.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Yang Hu et al. Sugar-sweetened soda consumption and risk of developing rheumatoid arthritis in women. July 16, 2014. American Journal of Clinical Nutrition.

▪ Rashmi Singh et al. Green tea polyphenol epigallocatechin-3-gallate: inflammation and arthritis. PMC. Published online 2010 May 10. Pridobljeno na spletu, 5. Avgusta 2016. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3146294/

Diareja

Zdravilna hrana ▪ presni sokovi ▪ kuhana zelenjava ▪ riž ▪ korenčkova juha ▪ banane ▪ kurkuma ▪ česen ▪ jogurt in pinjenec ▪ kislo mleko

Škodliva hrana ▪ mleko in mlečni napitki ▪ polnozrnata živila ▪ sir ▪ oreški in stročnice ▪ meso in juhe z veliko maščobe ▪ slaščice brez sladkorja ▪ presna hrana

Osnovno o diareji

O diareji govorimo, kadar pride do spremembe konsistence blata, povečanja pogostosti izločanj ter povečanja volumna blata. Bolezen razdelimo glede na čas trajanja na akutno (traja do 14 dni), perzistentno – vztrajajočo (traja od 14 dni do en mesec) in kronično (traja dlje od enega meseca). Diareja je zelo pogosto obolenje v vseh starostnih obdobjih. Na svetu povzroča predvsem v državah v razvoju precejšen zdravstven problem. Kljub uspešnemu zdravljenju, v državah v razvoju in tudi v razvitih deželah zaradi diareje vsako leto umre 3 milijone oseb, večinoma otrok. Je najpogostejši vzrok smrti otrok in drugi najpogostejši vzrok smrti v svetovnem merilu.

Simptomi in znaki

Resnost simptomov in znakov je odvisna od tipa okužbe ter od trajanja bolezni. Pomembno je tudi, da ločimo, ali je diareja posledica dogajanja v tankem ali v debelem črevesu. Kje je glavno žarišče ugotovimo po volumnu stolice. Stolice so večjih volumnov in jih izločamo redkeje, kadar je diareja posledica dogajanja v tankem črevesju. Pri diareji, katere vzrok leži v debelem črevesju, so stolice pogoste in majhnih volumnov. Poleg težav z iztrebljanjem se lahko pridružijo se črevesni krči, napenjanje, pekoč občutek pri zadnjiku ter bruhanje. Kadar gre za diarejo, ki hitro napreduje in je pridruženo bruhanje ali kadar smo v dvomih, je potrebno čim prej obiskati najbližjega zdravnika. Ukrepamo še hitreje, kadar gre za otroka, saj imajo otroci manjše zaloge mikrohranil in manjši volumen telesnih tekočin. V kolikor vztrajamo z zdravljenjem doma se lahko stanje konča z dehidracijo in s smrtjo. Doma zdravimo le primere, kjer je jasno, da simptomi telesa niso huje prizadeli. V pomoč nam je lahko stopnja utrujenosti. Prav tako moramo pričeti zdraviti takoj po pričetku simptomov, saj se pomanjkanje mikrohranil pojavi kmalu. Dehidracija hitro sledi izgubam mikroelementov in s poznim ukrepanjem tvegamo resne zaplete. V kolikor začnemo ukrepati šele kasno, je najbolje obiskati najbližjega zdravnika.

Vzroki

Diareja se lahko pojavi zaradi več različnih vzrokov. Pravzaprav jo glede na način nastanka delimo v štiri glavne skupine. Prvi izmed vzrokov je prekomerno osmolarna črevesna vsebina. To pomeni, da jo povzročajo hranila, ki se nepopolno ali sploh ne absorbirajo preko črevesja v telo. Takšna živila ostajajo v črevesu in le potujejo skozenj, zaradi velike koncentracije ionov pa nase vežejo velike količine vode, kar povzroča diarejo. Telo se zmeraj trudi, da bi uravnotežilo koncentracijo tekočin znotraj črevesa, glede na okoliško koncentracijo. Osmozna diareja se pojavi v odvisnosti od uživanja hrane, nekaj časa po obroku. V času posta obolenja ni.

Drugi vzrok za nastanek diareje je prekomerno izločanje ionov, kalcija, kalija in natrija v črevesno svetlino. Ponovno, zaradi višje osmotske koncentracije znotraj črevesa, sledi uravnavanje z izločanjem tekočin v črevo. Posledica je izguba velike količine mikrohranil in tekočin kar vodi v zakisanost telesa in dehidracijo. Sekretorna diareja nastane neodvisno od obrokov, pojavi se lahko ponoči in podnevi.

Tretji razlog za nastanek diareje je posledica okvare sluznice, ki povzroči izgubo vode, mikrohranil, sluzi, beljakovin, eritrocitov in levkocitov. Imenuje se eksudativna diareja, lahko je posledica okužbe z mikroorganizmi ali kronične vnetne črevesne bolezni.

Četrti vzrok, zaradi katerega lahko pride do diareje, je spremenjeno gibanje črevesa. Vpliv ima tako prekomerno gibanje črevesa, kot nezadostno gibanje. Gibanje črevesa imenujemo tudi peristaltika. Prekomerna peristaltika črevesa povzroči diarejo zaradi hitrega prehoda hranil skozi črevo, kar pomeni, da se ta ne morejo v zadostni meri absorbirati. Vzrok prekomerne peristaltike so lahko na primer bolezni ščitnice. Pri nezadostni peristaltiki pride do diareje zaradi razrasti bakterij, kar vodi v slabo prehranjenost telesa zaradi nezadostne absorpcije hranil.

Najpogostejša izmed naštetih je sekretorna diareja, ki nastane kot posledica okužb z virusi, bakterijami in paraziti. Virusne beljakovine in bakterijski toksini so tisti, ki sprožijo sekretorno diarejo.

Dieta

V prvih nekaj urah do dveh dni, odvisno od resnosti simptomov, je pri diareji pomembna predvsem hidracija z nadomeščanjem izgubljenih mikroelementov. To zagotovimo z rehidracijskimi praški. Če nimamo praškov pri sebi in jih ne moremo hitro zagotoviti, si lahko rehidracijsko raztopino pripravimo sami. V en liter mlačne vode dodamo čajno žličko soli in dve žlički sladkorja. Mešanico pijemo po požirkih. Zagotoviti moramo vnos najmanj enega in pol decilitra rehidracijske raztopine v eni uri. Sol in sladkor, ki smo ju dodali v vodo, zagotavljata telo pridobi izgubljene mikroelemente. Pitje čiste vode ni priporočljivo, saj veže več mikrohranil, kot bi jih izgubili sicer in tako poslabša diarejo. V Kolikor se diareja pojavi pri otrocih in nimamo na voljo rehidracijskega praška, pripravimo mešanico po zgornjem receptu, le da dodamo še olupljeno banano ali dve in vse skupaj pomešamo v blenderju oziroma s paličnim mešalnikom. Okus banane prija otrokom, prav tako pa jih obogati še s kalijem, ki se skriva v bananah. Banane so čudovita pomoč, kadar imamo diarejo.

Za odrasle je bolje, da uživamo le rehidracijsko raztopino, dokler glavni simptomi ne minejo. Pravzaprav je nemogoče reči, do kdaj naj raje ne užijemo hrane. Lahko se orientiramo po tem, da se vrne občutek lakote, ki je v prvih nekaj urah po navadi ne občutimo. Kadar se torej lakota povrne, posežemo po bananah, sadnih sokovih, kokosovi vodi, jogurtu ali ovseni vodi pomešani s sladkorjem. Kadar so simptomi res blagi oziroma se postimo že dolgo in so ti skoraj popolnoma izzveneli, v prehrano dodamo dobro prekuhan soljen riž in skuto. Spodaj so našteta živila, ki se jim moramo še nekaj časa po koncu diareje izogibati in tista, ki jih lahko po prenehanju simptomov postopoma uvedemo v prehrano.

Hrana, ki se ji je potrebno izogibati

Mleko in mlečni napitki

Nekateri mikrobi, ki povzročajo diarejo lahko povzroči začasno nezmožnost presnove mleka.

 

Polnozrnata živila

Vlaknin se je potrebno v obdobju diareje in še nekaj dni po koncu le teh izogibati. Vlaknine pri prehodu skozi črevesje povečajo peristaltiko, kar v večini primerov poslabša simptome diareje.

Sir

Ob diareji imamo zmanjšano količino encima laktaze, ki je pomembna pri presnovi mlečnega sladkorja. Nepresnovljen mlečni sladkor povzroča simptome diareje.

  

Oreški in stročnice

V oreških se skriva kar precej beljakovin, ki vodijo v napenjanje. Enako velja tudi za stročnice.

 

Meso in juhe z veliko maščobe

Živila z veliko maščob povečajo krčenje črevesa, torej hkrati se poveča bolečina in pogostost odvajanj. Meso je težko prebavljivo, zato ga še nekaj časa po diareji ne uživamo.

 

Slaščice brez sladkorja

Živila brez dodanega sladkorja so škodljiva. V njih se skriva ogromno umetnih ojačevalcev okusa in drugih dodatkov, ki si jih ob bolezni črevesa preprosto ne želimo.

 

Presna hrana

Zaradi težje prebavljivosti se izogibajmo presni zelenjavi in sadju. Prav tako je mogoča še hujša okužba, v kolikor presna hrana ni dovolj čista. Vsaj nekaj časa hrano dobro prekuhavamo.

Hrana, ki jo postopoma dodajamo v prehrano obolelega z diarejo

Presni sokovi

Sadni sokovi, stisnjenih iz zrelih, svežih pomaranč, so koristni kadar se simptomi diareje že umirijo. Pred tem niso priporočljivi. Vitamini pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. Prekomerno pitje sadnih sokov pa ima lahko obraten učinek, saj vsebujejo tudi nekaj ogljikovih hidratov, ki se fermentirajo v črevesu. Zmernost je zato vsekakor priporočena.

Kuhana zelenjava

Z zelenjavo pridobimo ogromno mineralov, ki pripomorejo k ozdravitvi črevesa. Po diareji je ta še nekaj časa slabše funkcionalno. Izogibati se je potrebno vrstam zelenjave, ki vsebujejo veliko vlaknin.

Riž

Za postopno uvajanje trdne hrane lahko kot osnovo izberemo riž. Ta zadosti potrebam po hranilih, hkrati pa ohranja ravnotežje mikrohranil.

 

Korenčkova juha

Juha iz korenčka se zelo dobro izkaže v boju zoper dehidracijo, saj poleg veliko tekočine vsebuje tudi pomembne minerale. Tako poskrbi za dovod natrija, kalija, fosforja, kalcija, žvepla in magnezija. V korenčku najdemo tudi nekaj pektina, ki deluje protivnetno.

Banane

V tem rumenem tropskem sadežu se skriva pektin, ki je osnova za rast koristnih bakterij. Banane vsebujejo tudi ogromno kalija, ki je po izkušnjah prvi izmed mikroelementov, ki nam primanjkujejo, kadar gre za akutno drisko z resnimi simptomi.

Kurkuma

Ta rumena začimba ima antiseptične lastnosti in je v tradicionalni medicini znano sredstvo proti diareji. Več kot eno čajno žličko začimbe dnevno ne smemo zaužiti.

 

Česen

Učinkovina v česnu, imenovana alicin, je znana kot naravni antibiotik. Poleg tega, da pomaga pri okužbi z bakterijami, se je v praksi dobro obnesel tudi pri diarejah povzročenih z virusi in drugimi mikroorganizmi. Česen pomaga urediti presnovo v črevesu.

 Jogurt in pinjenec

Jogurt in pinjenec vsebujeta snovi, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij in s tem uravnavata črevesno floro. Poleg tega podpirata rast dobrih bakterij, ki so dodatna obrambna linija v primeru okužb.

Kislo mleko

Kislina v kislem mleku je naravna obramba pred nezdravimi sevi bakterij.

 

Druga priporočila

Ob bolezni, ki prizadene črevesni sistem, je napor najhujši sovražnik. S pretirano telesno dejavnostjo izgubljamo še tista hranila, ki bi jih sicer lahko porabili za okrevanje, zato je pomembno da se čim prej po pričetku simptomov uležemo v posteljo in počivamo, dokler ti ne izzvenijo. Počitek je pri tem obolenju naš najboljši prijatelj. Slaba vest je gotovo odveč, saj se ob počitku telo zdravi trikrat bolje, simptomi pa izzvenijo tudi dvakrat hitreje, kot če bi utrujeni hodili okrog. V kolikor res ne morete brez dela, se lotite knjige, ki že dolgo časa čaka na prebiranje. V vsakem primeru pa se izogibajte pametnih naprav in ostalih ekranov (tudi televizije), saj gledanje v ekrane telo utruja. Kadar je diareji pridružen glavobol je ta nasvet še toliko bolj pomemben, zato si ga zapomnite za naslednjič. V kolikor zapisanemu ne verjamete, naredite test na sebi. Najbolje je, da vsak zase preizkusi in ugotovi, da določeni nasveti zelo koristijo.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

Ateroskleroza

Zdravilna hrana ▪ česen ▪ čebula ▪ olivno olje, mandlji in avokado ▪ omega 3 maščobne kisline ▪ vitamin C ▪ jabolka

Škodliva hrana ▪ hidrogenirane maščobe ▪ nasičene maščobe ▪ meso ▪ sol ▪ procesirana hrana ▪ beli sladkor ▪ bela moka ▪ kava

Splošno o aterosklerozi

Ateroskleroza je pogosta bolezen krvnih žil. Gre za nalaganje plakov v stenah arterij, kar zaradi spremenjene debeline in sestave žil vpliva na normalni pretok krvi. Je kronična bolezen, ki sčasoma napreduje. Arterije so sestavljene iz treh glavnih plasti, notranje, srednje in zunanje. Na začetku ateroskleroza prizadene notranjo žilno plast, imenovano intima. Eden od procesov, ki sodelujejo pri bolezni, je nalaganje holesterola in drugih lipidov v stene žil. Pridruženi so številni drugi procesi, kot je na primer vnetje. Kopičenje vnetnih celic ni enakomerno, saj je vnetje na delih žil izrazitejše, kot na drugih. Vnetni proces se tako prepleta z degenerativnimi spremembami žilne stene.

Proces ateroskleroze lahko poteka počasi, pri nekaterih osebah pa so pridruženi nenadni zapleti. Ob počasnem razvoju bolezni se žilni premer postopoma zmanjšuje zaradi nalaganja snovi v stene, kar vodi do manjše razteznosti žil ter sčasoma do povišanja tlaka v le teh.

Kdo je najbolj ogrožen?

▪ moški v poznih štiridesetih letih

▪ ženske v obdobju po menopavzi

▪ kadilci

▪ osebe s povišanim holesterolom LDL

▪ osebe s povišanim krvnim tlakom

Znaki in simptomi

Z napredovanjem ateroskleroze pride do nastanka sprememb v žilnih stenah, nastanejo plaki, na mestu katerih se poveča tveganje za zaplete. Plaki se namreč sčasoma povečujejo in končno razpadejo oziroma počijo. Zaradi tega nastane neravna površina, na kateri se ustavljajo krvne celice in tvorijo krvne strdke. Strdki lahko nastanejo veliki, popolnoma zaprejo žilno notranjost in vodijo do nenadnih zapletov. Ti so srčni infarkt, možganska kap ali neprekrvljenost udov. Če nastane manjši strdek, ta povečini nima simptomov. Možnost je tudi, da se zaradi vnetnega procesa na mestu plaka odlušči površina. Delec plaka nato potuje po žili skupaj s tokom krvi in se zagozdi v žilah manjših premerov, kar prav tako kot v primeru zaprtja žilne svetline vodi do nenadnih, hudih zapletov.

Vzroki

Neposrednega vzroka, ki bi razjasnil, kako pride do procesa bolezni, še ne poznamo. Pri bolnikih z aterosklerozo najdemo določene dejavnike tveganja ter druga bolezenska stanja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ta so pri obolelih veliko pogostejša kot pri zdravih osebah. Če želimo delovati preventivno, je potrebno zmanjšati tveganje za nastanek bolezni, zato je pomembno da poznamo dejavnike tveganja.

Dejavniki tveganja pomembno povečajo verjetnost, da se pojavi ateroskleroza. Večina obolelih ima pred pojavom bolezni enega ali več dejavnikov tveganja. Čim več teh je prisotnih pri oboleli osebim teh večja je možnost za razvoj aterosklerotičnega procesa. Večje tveganje, kot je prisotno, hitreje se bolezen pojavi, oboleli so lahko že mladi odrasli in ne le starostniki.

Obstaja več vrst dejavnikov tveganja. Tisti, ki so posledica načina življenja in nanje lahko vplivamo, tisti, ki so posledica drugih bolezni in tisti, ki so določeni z dednostjo, na katere ne moremo vplivati. Tveganje, ki je povezano z načinom življenja, je mogoče preprečiti v največji meri. Dokazano je, da na hitrejši razvoj bolenzi vplivajo kajenje, hrana z veliko nasičenimi maščobami in holesterola ter telesna neaktivnost. Na tveganje, ki je povzročeno z drugimi boleznimi, lahko vplivamo samo do določene mere. Bolezni, o katerih govorimo, so zvišan holesterol LDL, znižan holesterol HDL, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in metabolični sindrom.

Dieta

Napredovala ateroskleroza se zdravi s prilagoditvijo prehrane in z zdravili. Začetki bolezni se pojavijo brez simptomov ali s pričetkom drugih stanj, zaradi česar je s preventivo potrebno pričeti že, kadar se pojavi dejavnik tveganja. Veliko lahko za zdravje srca in ožilja storimo s prilagoditvijo svoje prehrane. Vsako dieto za preprečevanje ali lajšanje ateroskleroze je potrebno pričeti s postom. Ta vključuje uživanje le sadnih in zelenjavnih sokov in naj traja pet do sedem dni. Priporočljivo je katerokoli sezonsko sadje oziroma zelenjava. Še posebej ugodno je pitje ananasovega soka, limonade ter sokov narejenih in zelene zelenjave. Koristi tudi grenivkin sok, ki pa ga moramo jemati z obzirom na druga zdravila, ki jih jemljemo. Preko jeter lahko namreč vpliva na nekatera izmed zdravil, tako je potrebno o možnih neželenih učinkih skrbno prebrati navodila ali povprašati zdravnika oziroma farmacevta. Post je pomemben zaradi izplavljanja toksinov iz telesa, med trajanjem le tega pa je dobro opravljati tudi dnevna čiščenja črevesja s klistirjem.

Po postu se osredotočimo na uživanje žit, oreškov in semen, zelenjave in sadja. V prehrano vključimo veliko presnih živil in hladno stiskanih rastlinskih olj, kot so laneno, žafranovo in olivno olje. Priporočljivo je uživanje manjših obrokov skozi dan. V intervalih lahko ponavljamo post, v časovnem razmaku približno tri mesece, s čimer pripomoremo k rednemu čiščenju telesa.

Hrana, ki v prekomernih količinah škodi

Hidrogenirane maščobe

Tipično živilo, ki vsebuje veliko hidrogeniranih maščob je margarina. Dandanes sicer obstaja kar nekaj vrst margarine, ki naj ne bi vsebovale tolikšne količine nezdravih maščob, vendar vsebujejo druge škodljive snovi, zato je priporočljivo, da se margarinam izogibamo. Hidrogenirana olja nastanejo, kadar v vroče olje vpihujejo vodik z namenom, da le ta ohranijo trdnost. Hidrogenirane maščobe se nahajajo v določenih namazih, pecivu, krekerjih, slaščičarskih izdelkih. Veliko jih vsebujejo hitra hrana ter ocvrta živila.

Nasičene maščobe

Prekomerne količine nasičenih maščobnih kislin vsebujejo maslo, smetana in maščobe živalskega izvora na splošno. Uživanje teh je potrebno omejiti, če je le mogoče, izključiti iz prehrane. Jajca poleg nasičenih maščobnih kislin vsebujejo velike količine holesterola, zato je potrebno pri uživanju teh biti še posebej pozoren.

Meso

Mesa ni dobro uživati, če želimo popolnoma preprečiti možnosti za nastanek bolezni srca in ožilja. Veliko raziskav kaže na ugoden vpliv ovo-lakto-vegetarijanske diete za zdravje žil. Še posebej moramo izpostaviti raziskave, ki dokazujejo, da uživanje rdečega mesa predstavlja dejavnik tveganja za aterosklerozo. Pri prebavi rdečega mesa namreč nastaja trimetilamin-N-oksid, ki je povezan s povišanjem slabega holesterola in srčnimi boleznimi.

Sol

Uživanje prehrane bogate s soljo poviša možnosti za porast krvnega tlaka, ki je dejavnik tveganja za pojav ateroskleroze.

 

Procesirana hrana

Omake, vložena živila in predpripravljene jedi povečini vsebujejo ogromno konzervansov, aditivov kot so barvila, arome ter drugih dodatkov, ki pripomorejo k nabiranju nečistoč v telesu. Možnosti za nezdrave dodatke znižamo s pripravo jedi iz nepredelanih surovin v objemu lastnega doma.

Beli sladkor

Prekomerno sladkanje vodi v povišanje tveganja za nastanek bolezni, kot so povišan krvni tlak, povišan škodljivi holesterol in sladkorna bolezen.

 

Bela moka

Naša telesa niso prilagojena visokim vnosom enostavnih ogljikovih hidratov, ki se skrivajo v izdelkih iz bele moke. Pretirano uživanje enostavnih ogljikovih hidratov predstavlja celo nekoliko večje tveganje za pojav ateroskleroze, kot uživanje nezdravih maščob. Prehranjevanje s temi živili je potrebno omejiti. Najbolje je, da iz svoje prehrane vsaj za kratko obdobje izključimo izdelke, ki vsebujejo belo moko. Z lastnim preizkusom bomo najbolje občutili, kako se telo na tovrstno prehrano odziva.

Kava

Kofein in druge snovi, prisotne v kavi, pripomorejo k zakisanosti telesa. Poleg tega blokirajo absorpcijo nekaterih mikrohranil, zavirajo delovanje C vitamina in povzročajo dehidracijo s spodbujanjem izločanja vode. S tem se koncentracija toksinov v telesu dviguje.

Hrana, ki pomaga znižati tveganje za aterosklerozo

Česen

Vsestransko uporabna začimba deluje proti aterosklerozi direktno in posredno. Znižuje nivo maščob v celicah arterij in preprečuje nabiranje le teh. Na splošno znižuje hiperlipidemijo, povišan krvni tlak in najverjetneje tudi vpliva na simptome in znake sladkorne bolezni.

Čebula

Čebula vsebuje kvercetin, ki pomaga izločati proste radikale iz telesa, s tem pa deluje antioksidativno. Pripomore k zmanjšanju oksidacije lipoproteinov, kar je proces, ki sodeluje pri nastanku aterskleroze. Poviša tudi vrednosti vitamina E, ki je močan antioksidant in preprečuje neželene učinke nekaterih kovinskih ionov.

Olivno olje, mandlji in avokado

Mononenasičene maščobe, ki se nahajajo v teh živilih pomagajo znižati nivoje LDL holesterola. Olivno olje vsebuje tudi polifenole, ki dokazano zmanjšujejo pogostost srčno-žilnih zapletov pri osebah z začetnimi stopnjami ateroskleroze. Ugodni učinki nastopijo zaradi izboljšanja funkcije notranje ovojnice žil.

Omega 3 maščobne kisline

Maščobne kisline, imenovane omega 3, so zaščitne za srce in ožilje. Najdemo jih predvsem v lososu, sardinah in drugih ribah.

 

Jabolka

Eno zaužito jabolko na dan zniža tveganje za aterosklerozo kar za 40%. Za toliko se namreč po štirih tednih znižajo nivoji slabega holesterola LDL v krvi. Raziskave so bile narejene na prostovoljcih, pri katerih ni bilo prisotnih dodatnih dejavnikov tveganja, kot je na primer kajenje. Izvleček učinkovin iz jabolk je pokazal podoben učinek, vendar so bili učinki v primerjavi z zaužitim jabolkom veliko manjši.

Vitamin C

C vitamin se vključuje v presnovo holesterola v žolčne kisline. Pospešuje proces presnove in s tem niža LDL holesterol, ki je dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze.

 

Druga priporočila

Telesna aktivnost ima ugoden vpliv na dejavnike tveganja za aterosklerozo. Po nekaj tednih redne zmerne telesne dejavnosti se zviša HDL holesterol, znižajo se trigliceridi v krvi, prav tako se zniža telesna teža, pride do padca povišanega krvnega tlaka ter do povišanja tolerance za glukozo.

Ljudje, ki so pogosto v stresnih situacijah, kot so na primer razočaranje in podobno, ki so osamljeni oziroma tekmovalni, nepotrpežljivi, agresivni ali zmeraj v bitki s časom, imajo povišano tveganje za nastanek ateroskleroze in z njo povezanih zapletov. Če želimo zmanjšati vpliv stresa na telo, je potrebno v vsakdan vključiti dejavnosti, ki sproščajo. To je lahko meditacija, joga, topla kopel ali druga dejavnost, ki ne obremenjuje uma. Prekomerna miselna dejavnost se zaradi bremena, ki ga predstavlja fizičnemu telesu, najpogosteje kaže kot telesna bolezen. To je naravni obrambni mehanizem, ki nas skuša zaščititi pred morebitnimi hujšimi posledicami za naše zdravje.

Kajenje je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek aterosklerotične bolezni perifernih žil. Možnost nastanka bolezni je povezano s številom pokajenih cigaret ter s časom trajanja kajenja. S prekinitvijo kajenja tveganje popolnoma preneha, zato se prekinitev močno svetuje.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Red meat, atherosclerosis, and the microbiome. American microbiome institute. Nov 12, 2014. Pridobljeno 3. Avgusta 2016 na naslovu: http://www.microbiomeinstitute.org/blog/2014/11/11/red-meat-atherosclerosis-and-the-microbiome

▪ Orekhov AN, Grünwald J. Effects of garlic on atherosclerosis. Nutrition. 1997 Jul-Aug;13(7-8):656-63.

▪ Onions – Phytochemical and Health Properties. Provided by the National Onion Association. Pridobljeno 3. avgusta 2016 na spletnem naslovu: https://www.onions-usa.org/img/site_specific/uploads/phytochemical_brochure.pdf

▪ Widmer RJ, Freund MA, Flammer AJ, Sexton J, Lennon R, Romani A, Mulinacci N, Vinceri FF, Lerman LO, Lerman A. Beneficial effects of polyphenol-rich olive oil in patients with early atherosclerosis. Eur J Nutr. 2013 Apr;52(3):1223-31. doi: 10.1007/s00394-012-0433-2. Epub 2012 Aug 8.

▪ Shi Zhao, Joshua B. Et al. Intakes of apples or apple polyphenols decease plasma values for oxidized low-density lipoprotein/beta₂-glycoprotein I complex. Journal of Functional Foods. Volume 5, Issue 1, January 2013, Pages 493–497

Gastritis in gastropatija

Zdravilna hrana ▪ beljakovine ▪ skuta in sir ▪ probiotiki ▪ polnozrnata živila ▪ flavonoidi ▪ korenčkov in špinačni sok ▪ sadje ▪ vlaknine ▪ sladki koren, komarček in janež ▪ olje z vitaminom E

Škodliva hrana ▪ meso ▪ veliko maščob ▪ slaščice in pecivo ▪ mleko ▪ čokolada in mentol ▪ pekoča hrana ▪ kisla hrana ▪ začimbe ▪ gazirane pijače ▪ kava ▪ alkohol

Osnovno o gastritisu

Gastritis je vnetje želodčne sluznice, ki je lahko nenadno – akutno ali kronično obolenje. V sluznici pride do okvare celic, ki sestavljajo najbolj notranjo plast želodca, motena je tudi obnavljanje le teh. Do akutnega vnetja pride ob nadraženju oziroma poškodbi, simptomi so lahko izraženi, lahko pa obolenje poteka brez simptomov. Kadar ob poškodbi sluznice ne pride do vnetja, stanje imenujemo gastropatija. Le ta je največkrat posledica zaužitja nekaterih zdravil, ki dražijo želodec, kot so paracetamol ali druga protibolečinska zdravila. Potek gastropatij se razlikuje od poteka gastritisov.

Kronični gastritis je dolgotrajno vnetje želodčne sluznice, ob katerem se pojavi izginjanje žleznega tkiva in nadomeščanje tega s celicami drugačne vrste. Zaradi sprememb celic na delih želodca, se spremeni tudi njegova funkcija. V kolikor vnetje traja dlje časa se spreminja vedno večja površina želodčne sluznice, kar lahko vodi do pojava želodčnega raka.

Znaki in simptomi

Veliko obolelih nima nobenih simptomov. Pri ostalih so prvi simptomi, ki se pojavijo, bolečina v želodcu pri jedi, spahovanje, napenjanje, slabost ali  bruhanje. Virusni gastritis se povečini kaže z bolečino v trebuhu, vročino, mrzlico, bruhanjem, slabim počutjem in hujšanjem. Zaradi redkosti pojavljanja virusnih gastritisov, ob simptomih najprej pomislimo na bakterijsko okužbo. Kronično obolenje se kaže s pomanjkanjem vitamina B12, kar povzroča nevrološke bolezni ali anemije. Pred pojavom pomanjkanja vitamina B12 obolenje poteka prikrito, brez jasnih simptomov. Spremembe se vidijo na gastroskopiji, kar je najpogostejša preiskovalna metoda za dokaz obolenja.

Vzroki

Gastritisi so poškodbe želodčne sluznice, do katerih pride zaradi različnih dejavnikov. Vzroki za obolenje so okužbe ali avtoimunsko dogajanje. Najpomembnejši vzrok za okužbo je bakterija, imenovana Helicobacter pylori. Redkeje so vzrok okužbe z virusi, paraziti ali glivami. Virusne okužbe najpogosteje povzročajo virusi herpesa. Pogosteje se pojavljajo pri bolnikih z moteno imunsko odpornostjo, kot so okuženi z virusom HIV, bolniki z rakom in osebe po presaditvi organov. Redko povzročajo gastritis glive iz rodu Candida. Do akutnega vnetja lahko pride tudi zaradi uživanja surovih rib, kot je suši, saj se v njih lahko nahajajo predstopnje parazitov. Pogosto se govori tudi o drugih dejavnikih tveganja, kot so psihični stres, kajenje ter prekomerno uživanje alkohola.

Okužba s Helicobacter pylori je pogostejša v nerazvitih deželah. V razvitih državah sveta je kljub zmanjševanju dejavnikov tveganja pogostost še zmeraj visoka. Pri otrocih je pogostost okužb s to bakterijo do 10%, pri odraslih pa do 30% populacije. Okužba je kronična in lahko vodi do razjed želodca in dvanajstnika ter drugih resnejših obolenj.

Dieta

Pravilna prehrana lahko bistveno spremeni potek gastritisa oziroma prepreči pojavljanje le tega. Izločevanje živil, ki niso priporočljiva, ter vključevanje priporočljivih, ogromno pripomore k izboljšanju simptomov in znakov tako pri akutnem, kot tudi kroničnem gastritisu.

Sprva se pri akutnem, kot tudi kroničnem obolenju priporoča post. Pri akutnem gastritisu pride do olajšanja simptomov po dveh do treh dneh posta, pri kroničnem se simptomi umirijo po povprečno sedmih dneh. Po mesecu ali dveh je dobro post ponoviti. Ob postenju se uživajo sadni sokovi, kar pomeni, da se dražeča živila umaknejo iz prehrane. Želodec ima ob takšnem postu možnost počivati, sadni sokovi pa zagotavljajo minimalni kalorični vnos, skrbijo za detoksikacijo telesa ter ohranjajo hidracijo.

Po prenehanju glavnih simptomov se v prehrano vključi sadje. Tri dni se nato uživa le sadje, od katerega se priporočajo jabolka, hruške, grozdje, ananas, zrele pomaranče, breskve in melone. Absolutno je potrebno poskrbeti, da so živila pridelana vsaj na ekološki način, najbolje je poseči po sadju iz biodinamične pridelave. Po treh dneh sledi postopen prehod na dieto, v katero se dodatno vključijo še zelenjava, semena, oreški ter žita.

Hrana, ki ob gastritisu ni priporočljiva ali jo je potrebno omejiti

Meso

Proteini, ki se nahajajo v mesu, dražijo želodčno sluznico, kar velja še posebej za govedino, svinjino in rdeče meso. Dobro se je izogibati vsem vrstam mesa, pravzaprav je najbolje, če ga za obdobje bolezni iz prehrane izključimo.

Veliko maščob

Beljakovine in ogljikovi hidrati povzročajo manj draženja v želodcu kot maščobe. Prehrana z veliko maščobami je zato neprimerna pri gastritisu. Uporabljajo naj se zdrave maščobe, ki vsebujejo veliko esencialnih maščobnih kislin ter delujejo antioksidativno, kot so na primer omega 3 maščobne kisline.

Slaščice in pecivo

Veliko sladkorja in pekovski izdelki iz bele moke dražijo sluznico želodca in poslabšajo simptome bolezni.

 

Mleko

Aminokisline v mleku spodbujajo večje izločanje kisline in s tem privedejo do poslabšanja simptomov gastritisa.

 

Čokolada in mentol

Izogibati se moramo uživanju čokolade in mentola oziroma mentolove mete, saj povzročajo sprostitev mišice zapiralke, ki se nahaja na prehodu požiralnika v želodec. Sprostitev te mišice omogoča prehod želodčne vsebine v požiralnik, kar vodi do poslabšanja prebavnih težav in lahko poškoduje sluznico požiralnika.

Pekoča hrana

Hrana, ki vsebuje pekoče snovi, mora biti črtana iz jedilnika. Povzroča namreč draženje želodca in zmanjšuje zaščitno funkcijo že tako prizadete sluznice. Predvideva se, da bi naj pekoča hrana bila celo vzrok gastritisa. Curry, kajenski poper, feferoni, sveža čebula, sveža redkvica in ostala pekoča živila so v primeru gastritisa škodljiva.

Kisla hrana

Pri kuhanju ne dodajajmo kisa ter ne uporabljajmo živil, ki nižajo pH želodca. To so vsa vložena zelenjava v kisu, gorčica, paradižniki in citrusi, ki po zaužitju vzpodbujajo kislo okolje v želodcu. Le ta je potrebno omejiti, saj se s tem izognemo poslabšanju želodčnih simptomov.

Začimbe

Za sluznico želodca so dražeče nekatere začimbe. To so poper, česen v prahu, čili in začimbne mešanice, ki vsebujejo naštete začimbe.

 

Gazirane pijače

Pijače z mehurčki povečajo produkcijo plinov v prebavilih, kar vodi do napihnjenosti, spahovanja in zakisanja. Želodčna sluznica se razdraži, vsebina pa lahko zateka nazaj v požiralnik.

 

Kava

Kofein poslabša zakisanost želodca, to je lahko pri poškodbah sluznice zelo škodljivo. S tem v mislih se izogibajmo črnega čaja, koka kole, energijskih pijač ter drugih napitkov, ki vsebujejo kofein. Zaradi pozitivnih učinkov na prebavila je kljub vsebnosti teina, dovoljeno uživanje zelenega čaja, v kolikor obolelemu ne povzroča težav.

Alkohol

Vseh alkoholnih pijač se je zaradi draženja potrebno ob gastritisu izogibati.

  

Hrana, ki je priporočljiva, saj omili simptome gastritisa

Beljakovine

Zadosten vnos beljakovin zagotavlja dobro obnavljanje telesnih celic ter pripomore k hutrejšemu celjenju poškodb. Izbirajte kvalitetne beljakovinske vire, kot so tofu, soja, leča ter stročnice.

Skuta in sir

Sir in skuta sta dobra vira beljakovin, ki zaradi spremembe molekul v predelavi ne izražata negativnih učinkov polnomastnega mleka. Izogibati se ju je potrebno le pri znani alergiji na laktozo ali v primeru, da se po zaužitju počutimo neprijetno.

Probiotiki

Fermentirana zelenjava, jogurt in kefir imajo veliko pozitivnih učinkov, ne le na prebavila, temveč celotno telo. Pri gastritisu pomegajo tako, da zmanjšajo vnetje ter urejajo gibanje črevesja.

Polnozrnata živila

V skupino polnozrnatih živil spadajo polnozrnat kruh ter polnozrnati kosmiči, testenine in rjavi riž.

 

Flavonoidi

Jabolka in brusnice vsebujejo veliko flavonoidov. Ti pripomorejo k zaviranju rasti bakterij, ki povzročajo vnetje v želodcu. Flavonoide vsebuje tudi česen, ki je priporočljiv v času, ko ni hujše simptomatike, če gre za okužbo s H. pylori.

Korenčkov in špinačni sok

Kombinacija soka iz špinače in korenčka je pri mnogih, ki trpijo za gastritisom, zelo ugodna. Najbolje se obnese kombinacija 40ml špinačnega in 60ml korenčkovega soka. Mešanico pijemo dva do trikrat čez dan.

Sadje

Veliko vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov se nahaja v sadju. Dobro je izbrati jabolka, banane, breskve, hruške, grozdje ali melone.

 

Vlaknine

Vlaknine pomagajo pri prebavi živil in zmanjšujejo zaprtje, ki je ena od glavnih spremljajočih težav gastritisa.

 

 

Sladki koren, komarček in janež

Sladki koren vsebuje sestavino, imenovano glicirizin in je znan v ljudski medicini kot dobro zdravilo proti želodčnim ranam. Komarček in janež blažita prebavne motnje in umirjata vnetje sluznice želodca. Priporoča se uživanje čajne mešanice naštetih zeli.

Olje z vitaminom E

Večkrat dnevno je dobro, da zaužijemo čajno žličko olja z vitaminom E, saj obloži sluznico, preprečuje draženje in jo obnavlja.

 

Druga priporočila

Potrebno je vzpostaviti red pri obrokih, ki naj bodo pogostejši, a zato preprostejši. Poskrbimo, da se pri enem obroku ne zaužije veliko hodov. Najbolje je, da med uživanjem različnih jedi počakamo nekaj časa, da se najprej ena jed presnovi, preden se lotimo druge jedi. Prav tako je potrebnega čim manj mešanja različnih živil. Pomembno je, da imamo zadnji obrok vsaj dve uri pred spanjem, da preprečimo zatekanje hrane iz želodca v požiralnik.

Pitje zadostne količine tekočin je zelo priporočljivo, vendar naj ne bi pili med obroki, prav tako ne pol ure pred in pol ure po obroku. S tem zagotovimo optimalno gostoto želodčnih sokov, prebava poteka lažje, hrana pa se manj časa zadržuje v želodcu, kar ga razbremeni. Liter in pol do dva litra popite navadne vode čez cel dan poskrbi za optimalno hidracijo telesa.

Ob hranjenju se moramo izogniti stresu. S tem je mišljen kakršen koli pogovor, misli o vsakdanjih težavah ter hitenje. Stres je močan dejavnik tveganja za gastritis, poleg tega negativno vpliva na celotna prebavila.

V času bolezni je potrebno prenehati s kajenjem, saj se le na ta način sluznica v zadostni meri obnovi. Nikotin draži receptorje v želodčni sluznici, kar pripomore k vnetju in preprečuje celjenje poškodb.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ J.M. Akiva et al. Chronic gastritis. http://emedicine.medscape.com/article/176156-overview. Pridobljeno na spletu: 1.8.2016.

Slabokrvnost – anemija

Zdravilna hrana ▪ živila z veliko železa ▪ rdeča pesa ▪ meso in mesni izdelki ▪ banane ▪ limone ▪ živila z vitaminom B12 ▪ med ▪ melasa ▪ mleko in skuta ▪ jajca

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ bela moka ▪ polifenoli in oksalati ▪ ocvrta hrana ▪ vnaprej pripravljena živila ▪ kava ▪ alkohol

Slabokrvnost, poimenovana tudi anemija, je stanje, pri katerem s prenosom krvi telo ne dobi zadostne količine kisika. Zmanjša se količina hemoglobina v rdečih krvnih celicah, število rdečih krvnih celic ali pa je težava mešane narave. Vsak dan nastane v našem telesu 100 milijonov novih rdečih krvnih celic, imenovanih tudi eritrociti. Pogoj za nastanek zadostne količine le teh je dovolj proteinov, vitaminov in železa. Izmed vitaminov so še posebej pomembni vitamini iz skupine B, izmed katerih izstopa folna kislina (B₉) ter vitamin B12 (kobalamin). Rdeče krvne celice skrbijo za zadosten prenos kisika do telesnih celic. Kisik dobivajo s prehodom skozi pljučno žilje, kjer se le ta veže na hemoglobin, ki je barvilo, prisotno znotraj rdečih krvničk. Hemoglobin je sestavljen iz proteinov in železa in ima v vsaki rdeči krvni celici štiri vezavna mesta, kamor se začasno veže kisik. Ta nato s krvnim tokom po žilah potuje do vseh organov in tkiv ter jim omogoča rast in razvoj. Brez zadostne količine kisika se telo ne more normalno razvijati. Pojavijo se določeni simptomi in znaki, ki jih brez krvnih testov zlahka zamenjamo za kakšno bolj nedolžno dogajanje v telesu. Količina hemoglobina v telesu je od človeka do človeka različna, razlikuje se tudi glede na spol. Določene normalne vrednosti za ženske v rodni dobi so 120-140g/l in za moške srednjih let 140-160g/l. 

Znaki in simptomi

Čeprav so znaki in simptomi pomanjkanja kisika v telesu sprva blagi, se po dlje časa trajajočem pomanjkanju pojavijo resnejše težave. Slabokrvnost lahko povzroči zelo hude oblike bolezni, kar se večina izmed nas ne zaveda.

Na začetku se oboleli dolgo počutijo dobro, nato se pojavijo znaki kot so utrujenost, nejevolja, slabost, težka sapa, hitro utripanje srca. Posledice pomanjkanja kisika so nepravilno delovanje določenih tkiv in organov, kar lahko povzroči glavobol, spremembe v obnašanju, mravljinčenje po udih, motnje požiranja, pojačane menstruacije ali zaprtje. Na pregledih se ugotavljajo blede veznice in koža, pospešen utrip srca, šum nad srcem, spremembe sluznice jezika in požiralnika, razjede ustnih kotov, spremembe na nohtih rok. Ob zelo hudi anemiji se lahko pojavijo krvavitve v določene organe, kot je na primer oko.

Vzroki

Najpogostejši vzrok slabokrvnosti je pomanjkanje železa. Pomanjkanje železa nastane postopoma. Najprej telo porabi zaloge železa, kar se že kaže na krvnih testih. Koncentracija železa v krvi je še nekaj časa po tem normalna, nato začne tudi količina železa v serumu upadati. Kadar pade pod najnižjo še zadostno koncentracijo, se pojavi anemija. Vzroki pomanjkanje železa so lahko dolgotrajne krvavitve, pomanjkljiva absorpcija železa iz hrane ali povečane potrebe po železu. Pri ženskah lahko gre za pojačane ali pogostejše menstruacije. Prav tako lahko do stalnih izgub krvi vodi redno jemanje nekaterih zdravil. Za ugotavljanje prikrite krvavitve v prebavila se opravljajo testi na kri v blatu.

Dejavnika tveganja za stalno znižane koncentracije železa v krvi sta nepravilna prehrana in stres, pogost vzrok slabokrvnosti pa je tudi pomanjkanje vitamina B12. Do pomanjkanja pride zaradi nezadostnega vnosa, povečanih potreb ali motenj presnove.

Dieta

Prehrana je prva, ki jo je potrebno urediti, kadar se pri osebi dokaže znižana koncentracija železa ali pomanjkanje vitaminov skupine B. Le redko so potrebni še nadaljnji koraki, saj se po mesecu ali dveh pravilne prehrane, stanje največkrat uredi. Količina železa, ki ga dnevno pridobimo s hrano, je odvisna od načina prehranjevanja. V razvitih državah s hrano pridobimo približno 16mg železa na dan. Ženske pogosteje kot moški uživajo prehrano, ki vsebuje manj železa in ga lahko pridobijo veliko manj, od 10 do 12mg dnevno. Zaradi menstruacij taka količina ne zadostuje za dnevne potrebe. Paziti je potrebno tudi na prehranjevanje z živili, s katerimi pridobimo zadostne količine vitamina B12. Na splošno se je potrebno izogibati vnaprej pripravljenim živilom, prehrani z veliko ogljikovimi hidrati ter zagotoviti zadosten vnos sadja in zelenjave.

Hrana, ki ni priporočljiva

Sladkor

Znano je, da je pri ljudeh, ki uživajo večje količine rafiniranega sladkorja, slabokrvnosti več. Bolj kot so ogljikovi hidrati enostavni, večja je njihova škodljivost. Belega sladkorja se je tako potrebno izogniti, kar velja tudi za belo moko.

Bela moka

Tako kot sladkor, vsebuje bela moke in izdelki iz nje, veliko enostavnih ogljikovih hidratov. Uživanju teh se je potrebno izogniti, tudi zato, ker presnova železa in folata po uživanju glutenskih živil upade.

Polifenoli in oksalati

Izogibajte se kombinaciji živil polnih železa z živili, ki vsebujejo polifenole ali oksalate. Ti namreč zavirajo absorpcijo železa iz prebavil. Polifenole vsebujejo čokolada, kava, vino in pravi čaj. Oksalate najdemo v rabarbari, listnati blitvi, čokoladi in špinači.

Ocvrta hrana

Ocvrta hrana je polna nezdravih maščob in drugih snovi, ki vplivajo na funkcijo organizma in slabšajo oksidativne zmožnosti. V primeru slabokrvnosti se je potrebno truditi, da telesu ponudimo zdrava živila in ga ne obremenjujemo dodatno.

Vnaprej pripravljena živila

V predpripravljenih živilih najdemo ogromno aditivov in konzervansov, ki naj bi skrbeli za obstojnost živil, v telesu pa povzročajo povečanje potreb po kisiku. Tako s temi živili dodatno obremenjujemo telo.

Kava

Kofein slabo vpliva an absorpcijo železa iz hrane, zato moramo v primeru anemije prenehati s pitjem kave. To je še posebej pomembno, kadar gre za hudo anemijo.

 

Alkohol

Redno uživanje alkohola vpliva na manjšo funkcijo železa v telesu, prav tako pa zavira presnovo folata, zato izgobanje alkoholu izboljša simptome in znake večine anemij.

 

Hrana, ki je priporočljiva

Živila z veliko železa

Vsejedci povečini dobijo dovolj železa s prehrano, saj se ta skriva v mesu in ostalih mesnih izdelkih v koncentriranih količinah. Vendar tudi mesojedci občasno potrebujejo nadomestitev železa, saj je vsako telo svet zase.

Za nadomestitev železa se priporoča redno uživanje zelenjave, kot je rdeča pesa, zeleni listi čebule, buča, korenje, radič, brokoli, zelena, paradižnik in krompir. Od sadja vsebujejo visoko vrednost železa jabolka, banane, temno grozdje, marelice, slive in jagode.

Druga živila z veliko železa so še ječmen, rjavi riž, fižol, soja in sončnična semena.

Rdeča pesa

Kadar govorimo o zdravljenju slabokrvnosti s prehrano, je rdeča pesa zagotovo najpomembnejše živilo, ki ga moramo vzeti v obzir. Peso lahko uživamo svežo, nekoliko pokuhano ali pijemo pesin sok. Le ta vsebuje kalij, fosfor, kalcij, žveplo, jod, železo, baker, vitamine skupine B (B1, B2, niacin, B6), vitamin C in flavonoide (vitamin P) ter dobro razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Z visoko vsebnostjo železa rdeča pesa regenerira in povrne funkcijo rdečih krvničk, s tem pa pomaga telesu do zadostne preskrbe s kisikom. Primerna je za vse generacije, tako odrasle kot otroke in mladostnike, saj pokuhana obdrži le delček zemeljskega priokusa, večino pese pa pridobi prijeten, sladkast okus. Po enem mesecu rednega uživanja ene manjše pese ali dvakrat po deciliter soka dnevno zagotovo prinaša rezultate v primeru, ko gre za anemijo zaradi pomanjkanje železa v prehrani.

Meso in mesni izdelki

Želeso, ki se nahaja v mesu in mesnih izdelkih je že vezano na hem in ga naše telo hitro pridobi iz teh živil. Rastlinsko železo naše telo nekoliko težje pridobi, zato lahko že z majhno količino mesa pridobimo veliko železa, rastlinskih virov pa moramo zaužiti sorazmerno več za enak učinek.

Banane

Banane še enkrat izpostavimo, saj so zelo dober vir železa, poleg tega pa vsebujejo tudi folno kislino in B₁₂, ki sta oba koristna v boju proti slabokrvnosti.

 

Limone

Citrusi z visoko vsebnostjo vitamina C pomagajo pri boljši absorpciji železa iz hrane. Vsaj dvakrat dnevno naj bi oseba z anemijo zaužila sok ene limone.

 

Živila z vitaminom B₁₂

Vitamin B12 se nahaja večinoma v hrani živalskega izvora. Dobri viri vitamina so meso (še posebej jetra), ribe in morska hrana, perutnina, mleko in mlečni izdelki. Jajca sicer vsebujejo kar nekaj vitamina B12, vendar je ta večinoma za človeško telo nedostopen. Iz jajc ga namreč lahko uporabimo manj kot 9%. Redko najdemo vitamin B12 tudi v nekaterih fermentiranih živilih. V primeru prehranjevanja na veganski način je potrebno vitamin B12 v dieto dodajati v obliki podjezičnih pršil.

Med

Med poleg visoke vsebnosti železa vsebuje tudi veliko bakra, ki pripomore k boljši absorpciji železa. Tako je med že dolgo let znan po preprečevanju nastanka anemij.

 

Melasa

Melasa je bogat vir rastlinskega železa. Ena žlica melase vsebuje 3,5mg železa, kar predstavlja 19% dnevno priporočene količine za ženske v rodni dobi in 43% priporočene dnevne doze za moške ter ženske po menopavzi. Prav tako predstavlja ena jedilna žlica 13% dnevno priporočenega vnosa za malčke in nosečnice.

Mleko in skuta

Mleko in skuta vsebujeta veliko proteinov visoke vrednosti. Ti poleg pomembnih mikrohranil sestavljajo eritrocite in so pomembni pri nadomeščanju večje količine rdečih krvničk.

 

Jajca

Prav tako kot mleko in skuta jajca vsebujejo polno proteinov, ki sodelujejo pri nastanku rdečih krvnih celic.

 

Druga priporočila

Količina vitamina D je povezana s slabokrvnostjo, tako se priporoča dnevno zmerno gibanje na soncu, vsaj 15 minut. Za izboljšanje prekrvavitve se priporočajo hladne kopeli enkrat dnevno, redna zmerna telesna vadba ter masaže z eteričnimi olji. Stres je velik dejavnik tveganja za anemijo, zato je pomembno, da si privoščite dovolj počitka, ugodno delovanje pa ima tudi ukvarjanje s QiGong vadbo ali redna meditacija.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Recommendations to Prevent and Control Iron Deficiency in the United States. U.S. Centers for Disease Control and Prevention. https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/00051880.htm. Pridobljeno 29.7.2016.

Tonzilitis – vnetje tonzil

Zdravilna hrana ▪ sveže sadje in sadni sokovi ▪ sveža zelenjava in zelenjavni sokovi ▪ med ▪ morska hrana ▪ polnozrnata živila ▪ mleko

Škodliva hrana ▪ sladkor ▪ bela moka ▪ ocvrta hrana ▪ priboljški ▪ kava in pijače s kofeinom ▪ alkohol

Vnetje zgornjih dihal je povezano z različnimi dejavniki tveganja ter se povečini pojavi v obdobjih zmanjšane imunske odpornosti. Dihala so sestavljena tako, da vdihan zrak iz nosne in ustne votline potuje v žrelo in nato grlo ter iz grla v sapnik in sapnice, naprej pa pot nadaljuje po spodnjih dihalnih poteh, ki se nahajajo v pljučih. Skupaj z zrakom vdihnemo tudi nekaj mikrobov, ki se nahajajo v okolici. Učinkovita obrambna linija proti okužbi z vdihanimi mikroorganizmi je sluznica ter zgornje plasti le te, ki odstranjujejo mikrobe oziroma jim preprečijo vstop v spodaj ležeče plasti dihalnega sistema.

Proti okužbam pomagajo tudi številne žleze, ki izločajo slino in bezgavke, ki skrbijo za normalen odziv imunskega sistema. Tonzile oziroma mandlji, so bezgavke, ki ležijo med sprednjim in zadnjim žrelnim lokom. Kadar močno odpremo usta, lahko loka jasno vidimo. Pri otrocih so mandlji nekoliko večji in jih je po navadi moč opaziti, kadar otroku pogledamo v odprta usta. V obdobju odraščanja se funkcija tonzil zmanjša, prav tako se tudi tkivo mandljev zmanjša. Povečini so mandlji pri odraslih osebah toliko zmanjšani, da jih v žrelu ne vidimo. Vnetje tonzil je pogostejše pri otrocih, vendar imajo tudi nekateri odrasli pogosta, ponavljajoča se akutna vnetja ali kronično vnetje.

Znaki in simptomi

Vnetje tonzil se pri odraslih in otrocih kaže s povečanjem mandljev oziroma oteklino, rdečino, večkrat z bolečnostjo tega predela žrela, lahko so pridružene tudi bele obloge. Otežkočeno je požiranje, ki je lahko zelo boleče, že ob požiranju sline. Skupaj z naštetim se lahko pojavi vročina, glavobol, hripavost ter splošna utrujenost. V hudih primerih vnetja so lahko boleča tudi ušesa, pri otrocih pa lahko pride do bruhanja. V kolikor se pri otrocih pojavi kronični tonzilitis je lahko ta povezan s hujšanjem.

Vnetje lahko poteka v dveh oblikah, kot akutno ali kronično. Akutno vnetje je proces, ko pride do prej naštetih znakov, ki sčasoma izzvenijo in ne puščajo dolgotrajnih posledic. Kronični tonzilitis je stanje, pri katerem so mandlji kronično povečani, z vmesnimi obdobji akutnih poslabšanj. Pojavi se lahko tako pri otrocih, kot odraslih.

Vzroki

Večinoma je vzrok vnetja tonzil okužba z bakterijami. Izmed teh je skoraj v vseh primerih povzročitelj streptokok. Slabe prehranjevalne navade so dejavnik tveganja za okužbo. Večkrat je lahko pred okužbo tonzil prisoten prehlad, tako je potrebno čim bolj izključiti možnosti za prehladno obolenje. Nenadne spremembe vremena lahko vodijo v okužbo, zato se moramo nanje dobro pripraviti. Večkrat je okužba prisotna v hladnih mesecih, čeprav nas lahko doleti tudi poleti. Nezadostna količina spanca je prav tako povezana z več okužbami.

Dieta in druga priporočila

V kolikor je stanje večkrat ponavljajoče se, brez hujših simptomov, lahko veliko naredimo s pravilno prehrano. Premišljeno sestavljena prehrana pomaga tako preventivno kot kurativno, torej kadar se vnetje že pojavi. Poskrbimo lahko za manj ponavljanj oziroma za blažje simptome, zato je dobro, da se o nekaterih živil dodatno poučimo. Ob zelo hudem vnetju je potrebno poseči po antibiotičnem zdravljenju, česar ne gre zanemariti.

V času vnetja se v organizmu nahajajo toksini, ki jih je potrebno očistiti iz telesa. Ker gre za nalezljivo bolezen, ki je precej kužna in organizmu predstavlja breme, mora oboleli ležati v postelji, če je le možno, v svoji sobi. Pomembno je prezračevanje sobe vsaj na dve uri za 10min, takrat se okna odprejo na stežaj.

Oboleli bi moral vsaj za nekaj dni biti le na dieti s sokovi in zadostnimi količinami tekočin. Iz svežih, ekoloških citrusov se pripravi limonada oziroma oranžada, ki jo lahko osladimo z medom. V kolikor je oboleli otrok, ki ne mara teh sokov, lahko uživa sočno sadje, kot so jabolka, grozdje, grenivke, pomaranče, hruške, ananas, breskve ali melone. Navsezgodaj se na prazen želodec priporoča pitje do pol litra tople vode, kar očisti telo. Koristen je tudi klistir, ki ga izvajamo enkrat dnevno.

Po prenehanju glavnih simptomov se oboleli prehranjuje z živili, ki ne zakisajo telesa in vsebujejo proti vnetju koristne snovi. Ta so sveže sadje in zelenjava, polnozrnata živila ter mleko.

Hrana, ki ni priporočljiva

Sladkor

Poskusite izločiti sladkor iz prehrane. V primeru kroničnega tonzilitisa naredite poskus z enim tednom brez sladkorja in ugotovite, kako sprememba prehrane vpliva na vas. Uživanje sladkorja zmanjša odziv telesa na okužbo.

Bela moka

Veliko živil, ki so polna ogljikovih hidratov, vsebuje belo moko.  V presnovi se ta živila spreminjajo v molekule, ki zakisajo naše telo, prinašajo pa tudi veliko drugih učinkov, ki negativno vplivajo na prebolevanje okužb. Vplivajo na razrast določenih bakterij v črevesju, ki ne pomagajo v boju proti bakterijam, ne podpirajo pa rasti za zdravje ugodnih črevesnih mikroorganizmov. Uživanje bele moke in izdelkov iz nje je potrebno kar se da omejiti, najbolje pa izločiti iz prehrane vsaj za obdobje poteka vnetja.

Ocvrta hrana

Hrana, cvrta na visokih temperaturah v škodljivih maščobah izgubi vse zdravilne lastnosti. Uživamo praktično le prazne kalorije, ki pa nas zaradi vsebnosti škodljivih maščob le zakisajo in ne ponujajo prav nobenih ugodnih učinkov na zdravje. Prekomerno uživanje ocvrte hrane je tudi zdravim osebam odsvetovano.

Priboljški

Pri vnetju mandljev boste že tako morali paziti na reden vnos manjših obrokov koristnih živil, v kolikor se temu pridružijo še priboljški, bo sluznica precej razdražena, kar si ne želimo. Poleg tega vsebujejo slani ali sladki prigrizki večinoma snovi, ki smo jih v primeru vnetij odsvetovali.

Gazirane pijače

Poleg dejstva, da večina gaziranih pijač vsebuje prekomerne količine sladkorja, velja tudi, da vsebuje snovi, ki zakisajo telo. Te v primeru vnetja niso priporočljive za uživanje.

 

Kava in pijače s kofeinom

Kofein izraža v telesu diuretične učinke. To pomeni, da telo izgublja večje količine vode skozi ledvice, kot bi je sicer. Spodbujanje k izločanju vodi do izsušitve sluznic in zgostitve sluzi, kar pomaga mikrobom, da se lažje razmnožujejo na prizadetem območju.

Alkohol

Alkohol zmanjša delovanje imunskega sistema in poslabša vnetje sluznice, saj jo razdraži in zmanjša njeno funkcijo. Dokler simptomi in znaki popolnoma ne prenehajo, se alkohola ne sme uživati.

Hrana, ki je priporočljiva

Sveže sadje in sadni sokovi

Po dieti s sokovi je priporočeno uživanje sadja vsaj petkrat dnevno, saj tako podpremo svoj imunski sistem. Dobri viri vitaminov in antioksidantov so limone in jagodičevje. Tudi sveže naribano jabolko ponuja ugodne učinke, kadar je vnetju pridružena huda bolečina.

Sveža zelenjava in  zelenjavni sokovi

Od zelenjave, iz katere pripravimo svež sok, se priporoča korenje, kumarice in rdeča pesa. Lahko se pijejo tudi mešanice teh sokov. Poleg zadostne hidracije, telesu s zelenjavnimi sokovi ponudimo vitamine in minerale, ki podprejo delovanje imunskega sistema.

Voda in nesladkan čaj

Veliko tekočin pomaga obnavljati sluznice in tudi direktno spira vnetne tekočine. Tudi toksini, ki se nabirajo ob vnetju, se ob zadostnem vnosu tekočin lažje in hitreje izločajo iz telesa. Obdobje bolezni se tako skrajša. Nesladkan čaj mora biti pred uživanjem ohlajen na sobno temperaturo, saj lahko vroči napitki razdražijo sluznico. Vanj lahko dodamo nekaj kapljic sveže limone.

Med

Med obloži sluznico in ima ugoden, pomirjevalen učinek. Prav tako vsebuje blage antimikrobne snovi, ki vplivajo na zmanjšanje rasti bakterij na mestu vnetja. Za še boljše učinke čajno žličko medu zmešamo s ščepcem cimeta, ingverja ali česna.

Morska hrana

Morska hrana je vir omega 3 maščobnih kislin, ki v telesu delujejo antioksidativno, torej pripomorejo k hitrejšemu izločanju toksinov.

 

Polnozrnata živila

Primernejša od živil iz bele moke so polnozrnata živila. Ta vsebujejo več vlaknin, ki poskrbijo za normalno delovanje črevesja in zmanjšajo zakisanost telesa. Prav tako pripomorejo k optimalni sestavi črevesne mikrobiote.

Mleko

V primeru vnetja mandljev se je mleko izkazalo kot dobro živilo. V en kozarec prekuhanega mleka je priporočljivo dodati ščepec kurkume in ščepec popra. Takšno mešanico popijemo vsak večer pred spanjem, tri dni zapored. Uživanje mleka čez dan, ko preidemo iz diete s sokovi, je koristno. V prekomernih količinah je sicer uživanje mleka in mlečnih izdelkov odsvetovano, saj v tem primeru povzroča spremembe na sluznicah.

Kefir

Kefir je naravni antibiotik, ki poskrbi za normalno sestavo črevesne mikrobiote. V črevesju se namreč nahaja kar 80% celotnega imunskega sistema, tako je zelo pomembno, da ob okužbah poskrbimo za naše črevesje. Priporoča se pitje enega decilitra kefirja zjutraj in zvečer.

Druga priporočila

Koristne zdravilne učinkovine, ki nam pomagajo v boju proti okužbi, se skrivajo v mnogih živilih. Iz njih si pripravimo koristne zdravilne napitke, tekočine za grgranje ali obloge. Sok polovice limete v kozarcu tople vode zmešamo z dvema čajnima žličkama medu in ščepcem soli ter tako pripravljeno tekočino pijemo v postelji po požirkih. Za grgranje uporabimo žajbljev čaj s timijanom in z dodatkom morske soli. Tople čebulne obloge, s katerimi ovijemo vrat, pustimo delovati dokler še čutimo toploto. Blaga masaža vratu čez dan pomaga pri izločanju vnetnih tekočin.

Tople kopeli so koristne, saj telesu prinašajo toploto, ki jo povečini med vnetjem potrebuje. Svež zrak, sproščanje in kratki sprehodi so za obolelega zelo koristni. Operacija tonzil je skrajna možnost, kadar gre za kronični tonzilitis, ki zaradi povečanja mandljev oziroma redno ponavljajočih se vnetij, kljub vsem drugim ukrepom, v preveliki meri negativno vpliva na kvaliteto življenja.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

Hipotenzija – nizek krvni pritisk

Zdravilna hrana ▪ beljakovine ▪ vitamin C ▪ vitamini skupine B – B5 ▪ sok rdeče pese ▪ slana hrana ▪ sadni in zelenjavni sokovi ▪ bazilika

Škodliva hrana ▪ enostavni ogljikovi hidrati ▪ kava ▪  alkohol ▪ veliki obroki

Osnovno o hipertenziji

Hipotenzija, oziroma kronično stanje nizkega krvnega pritiska je med ljudmi premalo poznano stanje. Veliko več se govori o škodljivosti previsokega krvnega pritiska in z njim povezanimi zapleti. Le ti so dokaj pogosti, vendar je pri določenih osebah težava ravno v kronično prenizkem tlaku, ki lahko prav tako povzroči zdravstvene posledice. Normalne vrednosti krvnega tlaka se gibljejo med 60/100 in 90/140. Za določitev ali gre za nizek krvni pritisk, moramo poznati normalne tlake pri določeni osebi. Težava je velikokrat v tem, da pred pojavom simptomov in znakov nimamo podatka o meritvah tlakov. Teh si namreč povečini ne merimo redno. Tako je potrebno pred kakršnimi koli zaključki dlje časa meriti krvni tlak, da dobimo občutek o povprečnih vrednostih za določeno osebo. Ljudje smo si med seboj namreč različni in tako se od človeka do človeka razlikuje tudi zanj normalen krvni pritisk. Skupaj z večkratno merjenim nizkim pritiskom, se morajo pojavljati tudi bolezenski simptomi in znaki.

Znaki in simptomi

Pri dlje časa trajajočem nizkem pritisku v žilah se velikokrat pojavi povečana utrujenost, šibkost, lahko tudi vrtoglavica in občutek nemoči v okončinah. Pridruženi so lahko glasno bitje srca, prekomerno potenje, težave z vidom, zaspanost skozi cel dan in tudi depresija. Znižan pretok krvi skozi pomembne organe, kot sta srce in možgani, lahko vodi do sinkope oziroma omedlevice. To je stanje kratek čas trajajoče izgube zavesti, kadar oseba nima več nadzora nad svojim telesom ter se zgrudi in obleži na tleh. Zavest se kmalu po tem povrne, saj se zaradi spremembe položaja telesa v življenjsko pomembne organe vrne zadosten pretok krvi. Omedlevica je pogostejša v določenih situacijah, tj. dolgotrajno stanje na mestu, vroče okolje, gneča, slab zrak, huda utrujenost, večje količine popitega alkohola, lakota ter pri nekaterih tudi čustvene stiske ali težke stresne okoliščine.

Vzroki

Pri normalni količini krvi, ki kroži skozi srčno-žilni sistem se nizek krvni tlak pojavi zaradi motenj v avtonomnem živčnem sistemu, ki nadzoruje žilno upornost. Nikoli ne smemo izključiti tudi morebitnega vpliva zdravil. Jemanje zdravil za zniževanje visokega krvnega pritiska, zdravil za odvajanje vode, nitratov in pomirjeval je lahko prav tako vzrok za padec tlakov. V kolikor posumimo na to možnost, je najverjetneje potrebna prilagoditev doze ali zamenjava zdravil s primernejšimi.

Direktni vzroki za padec tlakov znotraj srčno-žilnega sistema so zmanjšan minutni iztis srca, zmanjšan upor v žilah na periferiji telesa, dehidracija ali nepravilno delovanje ledvic. Minutni iztis srca lahko pade zaradi  krvavitve, močnega znojenja ali resnejših težav, kot je na primer srčni infarkt. Zmanjšan upor na periferiji telesa se lahko pojavi zaradi motenj pri vzdrževanju znotrajžilnega tlaka, v nekaterih primerih se pojavi ortostatska hipotenzija. Ortostatska hipotenzija pomeni, da se tlak v pomembnih organih ob vstajanju iz ležečega položaja nenadoma močno zniža. Razlog tiči v tem, da zaradi gravitacije ob spremembi položaja, večina krvi preide v spodnji del telesa. Hitra sprememba zaradi nepravočasnega krčenja žil v nogah privede do pomanjkanja volumna krvi v zgornjem delu telesa, kjer se nahajajo vitalni organi. Zaradi nezadostne prekrvljenosti le teh pride do omotice ali celo omedlevice.

Dehidracija je posebej nevarna v poletnih mesecih, ko je zaradi večjega potenja tudi izguba vode iz telesa velika. Prav tako se dehidracije bojimo ob okužbah črevesja, kadar se pojavi huda driska. V tem primeru je potrebno nadomeščati izgubljeno tekočino z oralnimi rehidracijskimi praški.

Dednost ima veliko vlogo pri tem stanju. Nizek krvni tlak je lahko v določenih družinah prisoten pri več družinskih članih, brez da bi povzročal kakršne koli težave. V tem primeru ukrepi za zviševanje tlaka niso potrebni.

Dieta

Prehrana oseb z bolezensko znižanim krvnim pritiskom naj bi bila urejena tako, da se lahko organizem čim bolj optimalno regenerira. K temu pripomore predvsem visoko proteinska prehrana. Lahko se začne z nekajdnevno (do en teden) trajajočo dieto, na kateri se uživa le sveže sadje, ki vsebuje veliko tekočin in vitaminov. Primerne so predvsem pomaranče, jabolka, ananas, grozdje, hruške, breskve ter papaja.

Po nekajdnevni dieti se v prehrano dodajo mleko in mlečni izdelki. Prehrana s sadjem ter mlekom in mlečnimi izdelki naj bi trajala od enega tedna do tri tedne, v odvisnosti od tega, kako dolgo je oseba pripravljena dieto voditi. Po obdobju prehranjevanja na tovrsten način se postopoma v prehrano vključijo ostala živila, ki naj vsebujejo zadostne vrednosti beljakovin.

Jedilnik osebe s prekomerno nizkim krvnim pritiskom bi moral biti pester. Izločevati bi moral določena živila, ki škodujejo telesnim celicam in naj bi vključeval nekatera ključna živila, ki pripomorejo k izboljšanju simptomov. Vzorec teh živil vam predstavljamo spodaj.

Hrana, ki poslabša stanje v primeru nizkega krvnega pritiska

Enostavni ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati se po zaužitju hitro presnavljajo, kar še posebej velja za enostavne ogljikove hidrate. Omenjen hitri prehod iz želodca v tanko črevo spremlja padec tlaka po obroku. Da poskrbimo, da se to ne bi dogajalo, se izogibajmo belemu kruhu, živilom iz bele moke, belemu rižu, krompirju ter živilom z veliko sladkorja.

Kava

Čeprav je znano, da kava po pitju nekoliko poviša krvni pritisk, pa je dejstvo, da pitje kave pospeši tudi izločanje vode iz telesa. Pravi kavi in napitkom s kofeinom se je tako dobro izogibati. V kolikor resnično ne morete brez kave, morate zaužiti toliko vode, da uravnovesite nivo tekočin v telesu. Pri zaužitju skodelice kave je tako potrebno popiti tri skodelice vode.

Alkohol

Po zaužitju alkohola se sprostijo mišice po telesu, kar velja tudi za žile. S tem se dodatno zniža krvni pritisk in to lahko pri že tako nizkem tlaku vodi do hujših zdravstvenih posledic. Pri hipotenziji z jasno izraženimi simptomi se je potrebno alkoholu izogibati.

Veliki obroki

Po velikem obroku je padec tlaka v žilah večji, kot po manjšem. Priporočajo se mali obroki skozi cel dan, da preprečimo večje padce krvnega tlaka po obroku. Za kratkotrajni dvig krvnega tlaka po obroku lahko ponekod zasledite nasvet, da je dobro po obroku popiti skodelico kave. To ni priporočljivo, saj kofein prepreči delovanje določenih pomembnih molekul, kar privede do manjšega vnosa mikrohranil, kot je na primer železo, v telo. V primeru, da trpite za slabokrvnostjo, je takšna praksa celo bolj nevarna kot za posameznike z normalnimi vrednostmi hemoglobina.

Hrana, ki pomaga dvigniti krvni tlak v normalne okvire    

Beljakovine

Proteini so ključna hranila, ki pripomorejo k obnavljanju telesnih celic. Pri znižanem krvnem tlaku gre največkrat za motnje v telesni regeneraciji, zato se priporoča, da pri prehranjevanju pazimo na pravilno razmerje hranil. Prehrana, ki vključuje okrog 20 do 25% celokupnega proteinskega vnosa, veliko pripomore k zdravju srca in ožilja ter uravnava krvni tlak.

Živila z visoko vsebnostjo beljakovin so manj masten grški jogurt, perutnina, kvinoja, govedina iz proste reje, konopljina semena, soja, skuta, sir rikota, jajca, leča ter rakci.

Vitamin C

Antioksidativno delovanje vitamina C pomaga pri večini težav z zdravjem. Za uživanje povečanih količin tega vitamina izberite citruse, jabolka ter ostalo sveže sadje in zelenjavo. Ne pozabite, da se vitamini pri toplotni obdelavi nad 35 stopinj Celzija spremenijo v molekule, ki več nimajo tako močnih pozitivnih učinkov na zdravje.

Vitamini skupine B – B₅

Izkustvena uporaba vitaminov B pri kronično znižanem krvnem tlaku se je izkazala v veliko pomoč. Izmed celotnega kompleksa B vitaminov po učinku še posebej izstopa pantotenska kislina, oziroma vitamin B₅. Prehrana, ki vsebuje zadostne količine vitaminov B kompleksa, zmanjšuje težave s krvnim tlakom. Pantotenska kislina je prisotna praktično v vseh živilih. Bogati viri tega vitamina pa so meso, jetra, ribe, mleko, jogurt, avokado, grah, leča in polnozrnata živila.

Sok rdeče pese

Sok iz korenine surove rdeče pese pomaga uravnati krvni tlak. Dvakrat dnevno dva decilitra  neprekuhanega soka pripomoreta k znatnemu izboljšanju v roku enega tedna.

 

Slana hrana

Dokler ne dosežemo želenih vrednosti krvnega tlaka z dieto, je priporočljivo uživati nekoliko bolj slano hrano kot po navadi. Pretiravanje s soljo nikakor ni dovoljeno, saj lahko privede do drugih težav z zdravjem.

Sadni in zelenjavni sokovi

Redno pitje naravnih sokov iz sadja in zelenjave brez dodatkov pripomore k zadostni hidraciji, poleg tega pa nas napolni z vitamini in minerali. Dobro je izbrati citruse in drugo sadje, ki vsebuje veliko tekočin, od zelenjave pa je posebej koristen korenčkov sok. Optimalnih učinkov boste deležni le v primeru, da so sokovi sveže stisnjeni. Sokovnik je za ta namen zelo dobra izbira.

Bazilika

Listi bazilike vsebujejo veliko kalija, magnezija, vitamina C in vitamina B5, ki pripomorejo k uravnoteženem krvnem tlaku. Za osebe s težavami z znotrajžilnim tlakom je priporočljivo uživanje 4 do 5 svežih listov vsako jutro ali vsakodnevno pitje čajne žličke izvlečka bazilike v medu.

Drugi ukrepi, ki pomagajo urediti krvni tlak

Krvni tlak povišajo redna zmerna telesna dejavnost, gibanje na svežem zraku in soncu, tople solne kopeli z eteričnimi olji, ki naj bi jih izvajali tik pred spanjem, zadosten spanec ter določene dihalne vaje. V kolikor trpite za simptomi, ki se pojavijo po spremembi telesnega položaja, poskrbite, da boste iz ležečega v sedeči položaj prehajali počasneje kot sicer. Nasvete za samopomoč lahko najdete v priročnikih ter na veliko spletnih mestih. Bodite pozorni le na vir, ki vam te informacije podaja.

Viri

▪  Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪  Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪  Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ “What Are the Signs and Symptoms of Hypotension?”.nhlbi.nih.gov. National Institutes of Health. November 1, 2010. Pridobljeno 25. jul. 16.

Hipertenzija – visok krvni tlak

Zdravilna hrana ▪ česen ▪ kalij in kalcij ▪ manj maščob ▪ kvinoja ▪ avokado ▪ sok rdeče pese ▪ jagodičevje

Škodliva hrana ▪ sol ▪ sladkor ▪ meso in mesni izdelki ▪ nasičene in trans maščobe ▪ kava ▪ alkohol

Osnovno o hipertenziji

Hipertenzija ali prekomerno povišan krvni tlak je dejavnik tveganja za mnoge kronične bolezni. Pomembno je, da imamo krvni tlak v mejah normale, saj sicer tvegamo pojav hujših srčno-žilnih zapletov. Krvni tlak se meri v milimetrih živega srebra, kar označimo kot mmHg. Merimo zgornji in spodnji pritisk, ki označujeta delovanje levega srca. Zgornji tlak pomeni, da merimo krčenje levega dela srca, ki proizvaja višji pritisk, imenovan sistolni. Kadar se levi del srca sprosti, se krvni tlak zniža, ta tlak imenujemo diastolni. Vrednosti sistolnega in diastolnega tlaka zapisujemo v obliki sistolni/diastolni, na primer 123/75. Srednja vrednost normalnega krvnega tlaka je 120/80, blago zvišane vrednosti se gibljejo med 140/90 in 160/95mmHg. Zmerno povišan krvni tlak je vrednost sistoličnega tlaka nad 160mmHg in diastolnega nad 100mmHg. Tlak nad 180/115 je visoko povišan in če traja dolgo časa, je potrebno razmisliti o dolgotrajnem zdravljenju z zdravili za zniževanje krvnega pritiska. Ob morebitnih simptomih ali znakih je potrebno obiskati svojega osebnega zdravnika.

Znaki in simptomi

Simptomi pri blago ali zmerno povišanem tlaku so pogosto neopazni ali blagi. Zaradi tega jih lahko velikokrat zamenjamo za fiziološko dogajanje v telesu. Pri bolj občutljivih osebah se lahko simptomi pojavijo prej kot pri ostalih. Simptomi povišanega tlaka so lahko glavobol ob zbujanju, bolečnost rok, ramen in nog, razbijanje srca, bolečina v področju srca, pogosto siljenje na vodo, ponavljajoče se krvavitve iz nosne sluznice, nervoza, napetost, razdražljivost, povečana utrudljivost in nezmožnost zaspati kljub utrujenosti. Pridružene so lahko težave s prebavo, težave z dihanjem, in drugi manj pogosti simptomi. Dolgotrajen visoko povišan krvni tlak pomembno poveča tveganje za srčni infarkt, možganske inzulte in odstop mrežnice, kar so resna stanja, ki zahtevajo urgentno obravnavo.

Vzroki

Najbolj proučevana vzroka za povišan krvni tlak sta stres in nezdrav življenjski slog. Večkraten, kratkotrajen stres povzroči akutna obdobja povišanega tlaka, medtem ko dolgotrajna izpostavitev stresu vodi do kronično povišanega krvnega pritiska. K povišanju le tega pripomorejo tudi kajenje, redno uživanje kave in pravega čaja, gaziranih pijač z veliko vsebnostjo sladkorja ter procesiranih živil. Zaradi povišanega pritiska se sposobnost izločanja škodljivih snovi iz telesa pomembno zmanjša, kar vodi do nabiranja toksinov, po nekaj letih tudi v zamašitev žil zaradi nezadostnega izločanja maščob. Skupaj s povišanimi vrednostmi holesterola, debelostjo in ostalimi dejavniki tveganja se začnejo vrstiti nekatere kronične bolezni. Nezdravo prehranjevanje skupaj z nezdravim načinom življenja lahko sčasoma vodi v diabetes, aterosklerozo ter nekatera druga kronična presnovna obolenja. Nabiranje sočasnih zdravstvenih težav povzroči cikel, ki vodi do prezgodnje umrljivosti ter pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

Omenili smo, da se pri dalj časa trajajoči hipertenziji osebni zdravnik povečini odloči za zdravljenje z zdravili. Zdravila so res nujna, v kolikor ne spremenimo življenjskih navad, saj se s tem izognemo povečanemu tveganju za pridružena obolenja. Veliko ljudi raje izbere pot, ki zahteva manj truda. Vendar se je potrebno zavedati, da zdravila ne odstranijo vzroka bolezni. V kolikor vzrok vztraja, se kljub zdravljenju pogosto pojavijo zapleti. Na primer, krvni tlak ob zdravljenju ponovno naraste in nato je potrebno povečati dnevno količino zdravil. Prekritje vzroka in ignoriranje pomembnosti spremembe življenjskega sloga pogosto vodijo tudi do izbruha težav na drugem mestu v telesu. Tako se lahko na primer pojavijo alergije, ki jih pred tem ni bilo, ali drugi simptomi, ki jih radi obravnavamo kot samostojne. Resnica je velikokrat v tem, da telo izraža stres na različne načine in če mu onemogočamo le to na en način, si bo izbralo drug način.

Dieta

Prehrana ima v okviru spremembe življenjskega sloga pomembno vlogo. Vnos škodljivih živil je potrebno čim bolj omejiti, hkrati pa poskrbeti za uživanje koristnih živil v zadostni meri. Ta so predvsem živila z visokim antioksidativnim delovanjem, ki varujejo pred prostimi kisikovimi radikali. Priporočena je vegetarijanska dieta, v kolikor pa se ne morete odreči mesu, pa znižajte uživanje le tega na dva do trikrat tedensko.

Hrana, ki pripomore k povišanim vrednostim krvnega tlaka

Sol

Kuhinjska sol oziroma natrijev klorid je za osebe s povišanim krvnim tlakom v normalnih količinah lahko škodljiva. Zato je potrebno dnevno porabo soli omejiti. Priporočena maksimalna dnevna doza soli je 1,5 grama. Veliko soli dobimo predvsem z uživanjem procesiranih ali vnaprej pripravljenih živil ter vložene zelenjave. Bolje je, da kupujemo sveže sestavine in si obroke pripravljamo sami doma.

Sladkor

Prehranjevanje z velikimi dnevnimi dozami sladkorja je povezano z visokim krvnim pritiskom. Priporočeno je, da vnos sladkorja omejimo. Ženske naj bi zaužile maksimalno 6 čajnih žličk sladkorja, moški pa 9 čajnih žličk dnevno.

Meso in mesni izdelki

Študija, ki je bila objavljena v eminentni reviji JAMA (Journal of American Medical Association) je pokazala zanimive rezultate. Osebe, ki preidejo na vegetarijansko dieto imajo v povprečju za 7 mmHg nižji krvni tlak, kot pred uživanjem brezmesne prehrane. Rastlinska živila ne vsebujejo veliko natrija, ki v povečanih količinah povzroča zviševanje pritiska. Po drugi strani vsebujejo veliko več kalija, kot živila živalskega izvora, kar vodi do boljših vrednosti tlakov. Prehod na vegetarijansko dieto torej pripomore k znižanju tlaka toliko, kot bi k temu pripomogla izguba 5 kilogramov telesne teže.

Nasičene in trans maščobe

Prehrana, ki vsebuje velike količine nasičenih in trans maščob, poviša LDL. Ta lipoprotein prenaša holesterol na periferijo žil in povzroča nabiranje plakov ter druge škodljive posledice. Visoke vrednosti LDL vodijo do poslabšanja visokega tlaka in pripomorejo k tveganju za koronarno bolezen srca.

Kava

Pitje kave povzroči nenaden porast krvnega pritiska. Ta lahko po kakšni uri ali dveh po zaužitju kave sicer pade pod normalno raven, saj kava pripomore k povečanemu izločanju tekočin iz telesa. Nihanja krvnega tlaka telesu ne prinašajo dobrobiti, prav tako lahko nenadno povišanje krvnega pritiska dvigne že tako visoke vrednosti v nevarne višine.

Alkohol

Pitje alkohola je lahko za hipertonike dvorezni meč. Manjše količine alkohola na dan (ena merica za ženske in dve za moške) lahko pomagajo znižati krvni tlak. Po drugi strani pa pitje večje količine alkohola vodi do povišanja tlaka. Dolgotrajno pitje večjih količin alkohola je povezano z neurejenimi vrednostmi krvnega pritiska. Alkohol zaradi svojih lastnosti ni primeren v kolikor jemljete zdravila za zniževanje tlaka. Zaradi velike vsebnosti kalorij lahko tudi vodi do nabiranja telesne teže.

Hrana, ki pomaga pri urejanju krvnega tlaka

Česen

Česen je znan kot eno izmed najučinkovitejših živil za zniževanje krvnega tlaka. S snovmi, ki jih vsebuje, širi majhne žile, kar pripomore k znižanju tlaka v celotnem srčno-žilnem sistemu. Poleg tega niža srčni utrip ter ureja srčno ritmično akcijo, v kolikor je ta neredna. Redno uživanje česna zmanjša simptome omotice, omrtvelosti in mravljinčenja udov, težav z dihanjem ter lajša težave z napihnjenostjo črevesa.

Kalij in kalcij

Povišan krvni tlak je vzročno povezan s količino kalija in kalcija, ki ga zaužijemo. Zadostne vrednosti teh mineralov v telesu poskrbijo za izločanje natrija iz telesa. Prekomerne vrednosti natrija povzročajo visok pritisk, zato moramo le te ohranjati v normalnih okvirih. Prehrana, bogata s kalijem zniža možnosti za nastanek hipertenzije. Poleg tega je ugotovljeno tudi, da osebe s hipertenzijo zaužijejo premalo kalcija.

S kalijem bogata živila so sladki krompir, banane, paradižnikova omaka, listi rdeče pese, stročnice, jogurt, školjke, suhe slive, korenčkov sok, melasa, ribe, soja, mleko, pomarančni sok ter nekatere vrste buč. Kalcij v večji meri vsebujejo mleko in mlečni izdelki, zelena listnata zelenjava, por, muškatna buča, česen, acai jagode, suhe slive, dateljni, suhe marelice, borovnice, jagode in kosmulje, mandlji, brazilski oreščki, sezam, pistacije ter bučna semena.

Manj maščob

Manj mastna živila pomembno vplivajo na nivoje krvnega tlaka. V kolikor uživate mleko in mlečne izdelke, je bolje kot polnomastne, izbrati manj mastne izmed njih. Tako še zmeraj zadostimo visokim telesnim potrebam po kalciju, a znižamo verjetnost visokih vrednosti LDL. Živila, ki vsebujejo veliko, predvsem nasičenih maščob, vodijo do kroničnih težav s tlakom, kar lahko sčasoma povzroči hujše zdravstvene zaplete.

Kvinoja

Visoko proteinsko polnovredno žito ima prijeten oreškast okus, vsebuje vrsto za zdravje ugodnih snovi, kot so fitonutrienti, poleg tega pa z uživanjem kvinoje zadostimo telesnim potrebam po magneziju. Čas kuhanja tega žita, ki znižuje krvni tlak, je za polovico krajši, kot čas, ki ga potrebujemo za kuhanje riža. Zadosti tudi potrebam oseb z glutensko preobčutljivostjo, saj le tega ne vsebuje.

Avokado

Sadež vsebuje minerale, ki znižujejo krvni tlak in za srce zdrave mononenasičene maščobe. Zeleno meso avokada, ki se skriva tik pod krhko ovojnico, vsebuje največjo koncentracijo naštetih snovi, zaradi tega je dobro sadež olupiti čim bolj na tanko.

Sok rdeče pese

Pesin sok zniža tlak v nekaj urah po zaužitju. Poleg pomembnih mineralov vsebuje veliko nitratov, ki sproščajo krvne žile in izboljšajo pretok krvi.

 

Jagodičevje

Gozdni sadeži vsebujejo veliko flavonoidov, ki so naravni zniževalci krvnega tlaka. Predvsem velja to za borovnice, maline ter jagode.

 

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri hipertenziji

Izogibanje stresu in redna zmerna telesna vadba tako kot pri mnogih drugih zdravstvenih težavah, veliko pomaga tudi v primeru povišanega krvnega pritiska. Za sprostitev se lahko udeležite joge, meditacije, QiGonga in podobnih tečajev, ki vam pomagajo, da se naučite na produktiven način soočati z vsakodnevnim stresom.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Nitrate in beetroot juice lowers blood pressure. (2010, June 29). Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://www.qmul.ac.uk/media/news/items/smd/31048.html

▪ Bellows, L., Moore, M. (2013, February). Diet and hypertension. Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://extension.colostate.edu/topic-areas/nutrition-food-safety-health/diet-and-hypertension-9-318/

Holesterol

Zdravilna hrana ▪ olja, ki vsebujejo polinenasičene maščobne kisline ▪ olja, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline ▪ živila z visokim deležem vlaknin ▪ živila z visoko vsebnostjo lecitina ▪ vitamin E ▪ sadni oziroma zelenjavni sokovi ▪ zelenjava ▪ pektin ▪ rdeče vino

Škodliva hrana ▪ živila z visoko vrednostjo holesterola ▪ živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob ▪ sladkor in bela moka ▪ kava in pravi čaj ▪ rafinirana živila ▪ ocvrta hrana

Osnovno o holesterolu

Holesterol je molekula, ki je ena izmed znanstveno najbolje preučenih. V telesu nastaja v glavnem v jetrih in črevesju, nekaj pa ga pridobimo s prehrano. Poti presnove holesterola v telesu so znane do potankosti. Holesterol, ki nastaja v telesu, skupaj s tistim, ki ga vnesemo s prehrano, sodeluje pri pomembnih fizioloških procesih. Pomen holesterola v naših organizmih je velik, saj sodeluje tako pri nastajanju celičnih membran, steroidnih hormonov, kot tudi pri nastanku žolčnih soli. Brez te ključne molekule naša telesa ne bi mogla obstajati.

Povišanje holesterola nad normalen nivo se imenuje hiperholesterolemija. Oseba s povišanim holesterolom ima večje možnosti za nekatere kronične in akutne bolezni. Ena izmed pogostih bolezni, ki se pojavi zaradi dalj časa povišanega holesterola v krvi je koronarna arterijska bolezen. Gre za nalaganje plakov znotraj žil, ki prehranjujejo srce. Prav tako se plaki nalagajo znotraj drugih žil po telesu. Tako se sčasoma lahko poviša krvni tlak, kar nadalje okvari delovanje žil in srca. Tveganje za srčno-žilna obolenja, kot je srčni infarkt in možganska kap je prav tako pomembno povišano.

Znaki in simptomi

Vrednosti holesterola se merijo v krvi in sicer v miligramih na 100ml krvi. Normalne vrednosti se gibljejo med 150 in 250mg/100ml krvi. Osebe z aterosklerozo imajo visoke vrednosti holesterola, tj. nad 250mg/100ml.

Pri dolgotrajnih povišanih vrednostih holesterola se lahko pojavijo določeni simptomi, ni pa izključeno, da visoke vrednosti dolgo časa ostanejo navzven neopažene. Pogosto srečamo pri obolelih srčno-žilne simptome, kot je visok krvni tlak, angina pektoris, oziroma bolečina za prsnico, srčni infarkt ali druge težave. Sprva, ko vrednosti holesterola še niso povišane dlje časa, se pojavi povečana utrujenost in občasno tudi spremembe razpoloženja. Sčasoma, po dlje trajajočih visokih vrednostih holesterola v krvi lahko pride do delne zapore žil v nogah, kar povzroča bolečine v mečih ob hoji. Možni so številni drugi simptomi, vendar ponavadi povišane vrednosti holesterola vztrajajo brez simptomov, dokler se ne pojavijo hujše težave z zdravjem.

Vzroki povišanega holesterola

Vzrok povišanja holesterola nad nivo normale je predvsem uživanje hrane bogate z maščobami. Po krvi se holesterol prenaša vezan na posebne prenašalne molekule, imenovane lipoproteini. Ti so v dveh glavnih oblikah, LDL in HDL. LDL pomeni Low Density Lipoproteins, prevedeno lipoproteini nizke gostote. HDL so lipoproteini visoke gostote, oziroma High Density Lipoproteins. Z nastankom bolezenskih znakov je povezana predvsem visoka vrednost lipoproteinov nizke gostote, oziroma LDL. Ti so odgovorni za prenos holesterola iz jeter na periferijo in povzročajo nalaganje le tega v maščobne celice in žile. HDL skrbi za prenos holesterola v jetra in njegovo izločanje iz telesa, torej vpliva na žilje pozitivno in niža tveganje za srčno-žilna obolenja. Visoke vrednosti HDL so tako zaželene, medtem, ko se visokih vrednosti LDL želimo izogniti. Pomembno torej ni le to, kako visoke vrednosti holesterola imamo, temveč kakšno razmerje vlada v našem telesu med LDL in HDL, ki so prenašalne molekule za holesterol.

Dieta

Količina holesterola, ki ga v telo vnesemo s prehrano, je odvisna od vsebnosti maščob v hrani. Približno 30% holesterola, ki ga dnevno telo porabi, vnesemo s hrano, ostali delež ga nastane v jetrih in črevesu. Poskrbeti moramo za visoke vrednosti HDL in nizke vrednosti LDL, da dosežemo nizke vrednosti holesterola v krvi. Izogibati se moramo uživanju živil, ki vsebujejo visoke vrednosti holesterola in nasičenih maščob, saj to vodi do povišanih vrednosti LDL. Veliko holesterola vsebujejo jajca, drobovina, sir, visoko vsebnost nasičenih maščobnih kislin pa najdemo še v drugih živilih, ki se pogosto znajdejo na naših krožnikih. Navajamo jih spodaj.

Ameriško združenje za bolezni srca in ožilja (AHA) priporoča, da oseba s povišanimi vrednostmi holesterola omeji dnevni vnos le tega na 300mg (ženske 275mg). Prav tako priporoča dieto z nizkim deležem celokupnih maščob, ki naj bi sestavljala maksimalno 30 procentov zaužitih hranil. Od vseh dnevno zaužitih maščob naj bi tretjino sestavljale nasičene maščobne kisline.

Uživanje vlaknin vpliva na nivoje LDL. Tako lahko s povečanjem dnevnega vnosa vlaknin pozitivno vplivamo na vrednosti le tega.

POZOR! V kolikor morate za zniževanje holesterola jemati zdravila, imenovana statini, se izogibajte pitju grenivkinega soka. Kombinacija lahko povzroči hude stranske učinke, kot so poškodbe mišic in jeter.

Hrana, ki pripomore k povišanim vrednostim holesterola v krvi

Živila z visoko vrednostjo holesterola

Kot smo že omenili,obstajajo živila, s katerimi v telo direktno vnašamo holesterol. To so jajca, drobovina, oziroma živalski organi ter vse vrste sira.

 

Živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob

Maslo, slanina, govedina, polnomastno mleko, pravzaprav večina živil živalskega izvora vsebuje povečane vrednosti nasičenih maščobnih kislin. Kokosovemu in palmovemu olju se ni potrebno izogibati, čeprav vsebujeta nasičene maščobe. Molekule v teh oljih so namreč krajše in se v telesu presnavljajo drugače, kot nasičene maščobne kisline živalskega izvora.

Sladkor in bela moka

Prekomerno uživanje sladkorja in bele moke poviša tveganje za visoke vrednosti holesterola v krvi, prav tako pa se poviša tveganje za nekatera druga kronična obolenja, kot je na primer artritis.

Kava in pravi čaj

Sestavine, ki jih najdemo v kavi, vplivajo na jetrne encime, ki sicer urejajo nivoje holesterola v krvi. Zaradi tega kava močno zviša nivoje holesterola. Prav tako se za uživanje ne priporoča pravi čaj.

Rafinirana živila

Živila, ki vsebujejo rafinirane sladkorje dokazano vplivajo na povišanje vrednosti LDL. Najdemo jih lahko tudi v živilih, pri katerih sicer ne pomislimo takoj na rafiniran sladkor. To so predvsem vložena živila in omake, kot je na primer paradižnikova omaka.

Ocvrta hrana

Holesterol, ki je oksidiran zaradi cvrtja, je znatno slabši za zdravje srčno-žilnega sistema. Skupaj s kisikom se holesterol v procesu cvrenja pretvori v tako imenovani oksiholesterol. Oksidirani holesterol je vzrok za veliko več arterijskih plakov, kot neoksidirani, zato se ga je potrebno na daleč izogibati. 

Hrana, ki pomaga pri zniževanju nivojev holesterola v krvi

Olja, ki vsebujejo polinenasičene maščobne kisline

Polinenasičene maščobne kisline ne vplivajo na povišanje LDL v tolikšni meri, kot nasičene. Zaradi ugodnejših nivojev LDL, se priporoča, da zamenjamo nezdrave maščobe z bolj zdravimi, se pravi s polinenasičenimi in nenasičenimi. Visoke vsebnosti polinenasičenih maščobnih kislin vsebujejo koruzno, sojino, sezamovo, in žafranikino (rumenikovo) olje.

Olja, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline

Najboljša za uporabo pri neurejenih vrednostih maščob v krvi, so olja z visoko vsebnostjo nenasičenih maščob. Ta praktično ne vplivajo na nivoje LDL. Najbolj znana izmed teh sta olivno ter arašidovo olje.

Živila z visokim deležem vlaknin

Uživanje zadostne mere vlaknin pripomore k znižanju vrednosti LDL. Živila z veliko vsebnostjo prehranskih vlaknin so polnozrnati kosmiči, ovsena kaša, stročnice, krompir, korenje, rdeča pesa, repa, zelena solata, zélena. Od sadja se z najvišjim deležem vlaknin ponašata mango in guava.

Živila z visoko vsebnostjo lecitina

Lecitin razgradi holesterol na manjše molekule, ki jih telo lažje presnovi, hkrati pa ne prizadenejo telesnega zdravja. Tako je priporočljivo uživati živila, bogata z lecitinom. Veliko ga vsebujejo rastlinska olja, polnozrnati kosmiči, soja ter nepasterizirano mleko, ki pa ga moramo vnašati v omejenih količinah zaradi vsebnosti neželenih nasičenih maščob. Telo je sposobno lecitin proizvajati samo, vendar le v primeru, da zadostimo potrebam po vitaminih skupine B. V kolikor jih s prehrano ne vnašamo v zadostnih količinah, se priporočajo prehranski dodatki.

Vitamin E

Hrana, ki je polna vitamina E pomaga znižati vrednosti LDL in poviša vrednosti lecitina v krvi. Vitamin E deluje antioksidativno in varuje telesne celice pred negativnim vplivom prostih kisikovih radikalov.

Sadni oziroma zelenjavni sokovi

Z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov in drugih antioksidantov pozitivno vplivajo na telesno presnovo.

 

Zelenjava

Vrednosti LDL nižajo jajčevci, česen, čebula, paprike ter korenovke.

 

Pektin

Pektin je topna vlaknina, ki zniža absorpcijo in sintezo holesterola v telesu. Najdemo ga v jabolkih, bananah, grenivki (! – pozor pri jemanju statinov), pomarančah, hruškah. Z uživanjem sadja vnesemo več pektina kot s sadnimi sokovi. Uživanje dveh kosov sadja z visokimi vrednostmi pektina dnevno kar za petino zniža tveganje za srčna obolenja. V izogib škodljivim snovem izberite sadje, pridelano na ekološki način.

Rdeče vino

Flavonoidi, ki se nahajajo v rdečem vinu, ščitijo telesne celice pred oksidativnim stresom, ki ga povzročajo visoki nivoji LDL. Uživanje alkohola mora biti seveda zmerno, ne več kot en deciliter vina za ženske na dan in ne več kot dva decilitra dnevno le tega za moške.

Drugi ukrepi, ki pomagajo v primeru povišanih vrednosti holesterola

Pitje zadostne mere tekočin, vpliva na krvne vrednosti holesterola. Priporočljivo je popiti vsaj dva do tri litre brezalkoholnih, nesladkanih tekočin dnevno, v poletnih mesecih pa še kak liter več. Najbolje je, da pijete vodo ali nesladkan čaj.

Redna zmerna telesna vadba pomembno znižuje vrednosti LDL, hkrati pa poviša vrednosti HDL. Po nekaj časa redne telesne vadbe se cirkulacija izboljša, poraba hranil se zaradi povečanja mišične mase zviša, kar vodi do izboljšanja presnove maščob. 

Pozitivne učinke so pokazale kopeli v mlačni vodi, prav tako parne kopeli, ki pa jih ne smete uporabljati, v kolikor trpite za povišanim krvnim tlakom ali imate že izražene druge srčno-žilne težave.

Prenehanje kajenja vodi v povišanje vrednosti HDL, krvni tlak se zniža, v roku enega leta se tveganje za srčno-žilna obolenja prepolovi.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.