DEPRESIJA

Depresija je bolezen, pri kateri so značilni občutki nizke samozavesti, prevladujoč pesimizem in obup. Znamenja depresije so tudi nespečnost, prebavne motnje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, pozabljivost in zmanjšana zmožnost zbranosti. Ljudje lahko pri depresivnih posameznikih na zunaj opazijo hujšanje ali pridobivanje teže in odmik od družabnega in poslovnega življenja.

Depresija je lahko zelo mila in pomeni le prehodno slabše razpoloženje ali pa gre za zelo hudo obliko klinične depresije. Je najpogostejša duševna motnja in jo lahko med drugim povzroči hud stres.

Znaki in Simptomi

Klinična depresija je bolezen, pri kateri gre za veliko več kot samo za nizko in depresivno razpoloženje. Prava definicija depresije je osnovana na več kriterijih:

▪ Slab apetit in posledična izguba telesne teže ali povečan apetit in posledična povečana telesna teža

▪ Nespečnost ali pretirano spanje

▪ Fizična hiperaktivnost ali popolna neaktivnost

▪ Izguba zanimanja oziroma veselja do običajnih aktivnosti, upad želje po spolnosti

▪ Izguba energije in utrujenost

▪ Občutki ničvrednosti, sramote in neutemeljeni občutki krivde

▪ Zmanjšana zmožnost mišljenja ali zbranosti

▪ Ponavljajoče misli na smrt ali samomor

Če je pri posamezniku prisotnih pet od navedenih osmih kriterijev, to kaže na klinično depresijo; posameznik s prisotnimi štirimi kriteriji pa je verjetno depresiven.

Navedeni simptomi morajo trajati najmanj en mesec. Po tem časovnem obdobju lahko rečemo, da je oseba klinično depresivna.

Vzroki

Vzroki za depresijo so lahko psihološke ali fizične narave. Na splošno pa velja, da dobrega počutja ne moremo ločevati od čustev in občutij. Znanost je dokazala, da hud stres v resnici oslabi sposobnost imunskega sistema za premagovanje bolezni prav tako, kot lahko huda bolezen sproži hudo depresijo.

Ena izmed znanih teorij depresije je, da gre pri tej bolezni za priučeno nemoč. Depresija naj bi bila torej rezultat občutkov pesimizma in brezupa, ki jih oseba nenehno doživlja zaradi same navade na občutenje teh čustev.

Glavna psihološka teorija pa depresijo pojasnjuje s kemičnim neravnovesjem v glavi, ki vpliva na nevrotransmiterje v možganih (serotonin, adrenalin in noradrenalin), tako da jih vrže iz ravnovesja. Najobičajnejši vzrok za depresijo je pomanjkanje serotonina.

Depresijo lahko sprožijo tudi travme iz otroštva ali pa nedavni hudi in stresni dogodki; na primer izguba službe ali ljubljenega človeka.

Nekatere raziskave so pokazale, da je depresija povezana z nizkim krvnim tlakom. Ta naj bi precej prispeval k depresiji ali pa jo celo sprožil. Tiste osebe, ki imajo nizek krvni tlak običajno čutijo izrazitejša znamenja depresije (žalost, utrujenost in slabši apetit). Nizek krvni tlak naj bi bil prav tako povezan s sindromom kronične utrujenosti, boleznijo, za katero je tudi značilna depresija. Iz tega razloga je pomembno, da poskrbimo za normalno raven krvnega pritiska. To pripomore k zmanjšanju kronične utrujenosti in depresivnim simptomom.

Pomembno je, da pri pojavu depresije najprej izključimo povsem enostavne organske dejavnike, ki bi lahko pripomogli k pojavu bolezni. Ti dejavniki so pomanjkanje določenih hranil,  slaba prehrana, droge in tudi zdravila, ki jih predpiše zdravnik, alkohol, kofein in nikotin, hipoglikemija ali zmanjšana funkcija ščitnice.

Dieta in ukrepi ob depresivnem razpoloženju / depresiji

Pomanjkanje katerega koli hranila lahko vpliva na možganske funkcije in vodi v depresijo, anksioznost oziroma tesnobo ali v ostale duševne težave. Možgani za pravilno delovanje ves čas potrebujejo oskrbo s krvnim sladkorjem, zato je zelo pomembno, da se prepreči hipoglikemija. Simptomi hipoglikemije so lahko blagi ali pa zelo močni. Hipoglikemija se lahko kaže kot depresija, anksioznost oziroma tesnoba, razdražljivost in ostale psihološke motnje. Prav tako so znaki hipoglikemije utrujenost, glavobol, zamegljen vid, pretirano potenje, zmedenost, nepovezano govorjenje in krči oziroma tresenje. Več študij je pokazalo, da imajo številni posamezniki z depresijo prenizek krvni sladkor – hipoglikemijo. Včasih pri takšnih osebah pomaga le tako preprost ukrep, kot je izogibanje preprostih ogljikovih hidratov.

Poleg prehrane je pri premagovanju depresije pomembno tudi gibanje oziroma telesni napor. Ko smo telesno aktivni se namreč sprošča nastajanje endorfinov, ki so naravni analgetiki in spodbujajo dobro počutje.  Predvsem je priporočljivo gibanje na svežem zraku in soncu, naravni svetlobi. Najboljša pa je kombinacija telesne aktivnosti ter pogovora (psihoterapije) in po potrebi tudi jemanje zdravil in prehranskih dodatkov ter tudi vadbe, ki sprošča in hkrati krepi telo (na primer qi gong, tai chi, joga).

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri spopadanju z depresijo ali depresivnim razpoloženje

Zdravniki pri osebah, ki imajo depresijo predpišejo antidepresive. V hujših primerih depresije so antidepresivi velikokrat izjemnega pomena in oseba res ne more delovati brez njih. Pri milejših oblikah depresije pa prehranski dodatki mnogokrat zadostujejo in nam ni potrebno posegati po zdravilih, ki nam poleg olajšanja simptomov prinesejo tudi številne neželene učinke. Vedno pa naravni pristop dodatno pomaga pri zdravljenju depresije, četudi hkratno jemljemo zdravila, ki nam jih predpiše zdravnik. V vsakem primeru pa je pred prenehanjem jemanja zdravil nujno posvetovanje z zdravnikom.  

Vitamini in minerali

B vitamini

B vitamini so naravno zdravilo proti stresu, ta pa je pogostokrat vzrok za depresijo. Iz tega razloga je pomembno, da se varujemo z zadostnim vnosom vitaminov B. Mnogi bolezenski znaki depresije, na primer zbeganost, izguba spomina in apatičnost so posledica pomanjkanja vitamina B₁₂. To je še posebno pogosto pri starejših ljudeh, saj zaradi sprememb v presnovi ljudje nad šestdesetim letom ne absorbirajo tega vitamina iz hrane. V starejših letih je ta dodatek zato nujno potreben.

Cink

Nizke vrednosti cinka znanstveniki povezujejo s slabim in depresivnim razpoloženjem. Pri nekaterih osebah dodajanje cinka bistveno pripomore k izboljšanju počutja.

Krom

 Krom pomaga pri regulaciji inzulina in serotonina. Čeprav je malo raziskav, ki bi natančneje pojasnjevale povezavo med kromom in depresijo, je zauživanje kroma priporočljivo v multivitaminskih tabletah.

Selen

Nizka vsebnost selena pripomore k depresivnem razpoloženju, zato je dodajanje selena zelo priporočljivo. Ljudje, ki imajo selena premalo ali pa na spodnji meji so bolj nagnjeni k depresiji, anksioznosti, zmedenosti in sovražnemu vedenju.

Vitamin D

Vitamin D je izredno pomemben za normalno možgansko delovanje človeka. Kar nekaj študij je pokazalo, da so nizke vrednosti vitamina D povezane z depresijo in z drugimi boleznimi oziroma simptomi, ki jo spremljajo (na primer demenca, izguba spomina). Smiselno je, da vsak, ki ima depresijo (še posebno, če se mu ponavlja) preveri svoje vrednosti vitamina D v telesu. Raziskave so pokazale, da je dodajanje vitamina D zelo pomagalo depresivnim osebam, ki so imele predhodno izjemno hudo pomanjkanje vitamina; malo manj pa je bilo učinkovito, če je bila vrednost vitamina D manj drastično nizka.

Drugi dodatki

Maščobne kisline OMEGA – 3

Naše počutje je odvisno od polinenasičenih maščobnih kislin, na primer dokozaheksanoinske kisline oziroma DHK. To je maščobna kislina, ki jo dobimo v ribah. Raziskovalci so opazili, da pri ljudeh, ki živijo na obalnih predelih in kjer ribe predstavljajo vsakodnevno hrano, ni opaziti skoraj nič depresije. DHK, maščobna kislina, ki jo dobimo v ribah, je bistvena za normalno duševno delovanje. Te maščobne kisline so v telesu izjemno pomembne tudi pri nastajanju nevrotransmitorjev. Če dobimo premalo maščobnih kislin OMEGA – 3 postanemo nasilni, napadalni ali depresivni. Uživanje zadostne količine pravih maščob je zato ključnega pomena pri osebah z depresijo. V telo jih vnašamo predvsem z sinjini ribami (losos, morski list, ostriž, tuna, sardele) in z dodatki.

Zelišča

Ginko biloba

Ekstrakt te rastline se je izkazal kot dober naravni antidepresiv, posebno pri osebah, ki so starejše od 50 let. Še posebno dobro deluje v kombinaciji z antidepresivi, ki nam jih predpiše zdravnik. Nekatere raziskave so ugotovile, da ginko biloba poveča učinek antidepresivov.

Kava kava

Gre za rastlino iz družine poprovcev. Pripravki iz kave kave so odobreni v številnih evropskih državah za zdravljenje anksioznosti, nespečnosti in nemira. Rastlina lahko povrne duševni mir, spokojnost in popravi počutje.

Sibirski ginseng

Sibirski ginseng spodbuja energijo, dobro vpliva zoper stres in depresijo.

Sivka

Sivka je med zeliščarji že zelo dolgo poznana kot naravno sredstvo za tesnobo, živčnost, izčrpanost in depresijo. Pomagala naj bi ublažiti občutek nemoči.

Šentjanževka

Šentjanževka je zelo uspešna pri zdravljenju blage depresije. Nekatere raziskave so pokazale, da se njena učinkovitost lahko primerja z antidepresivi.

Žafran

Žafran naj bi bil zelo učinkovit pri blagih in zmernih depresijah. Lahko ga uporabljamo kot začimbo, ponekod pa je možno najti žafranov ekstrakt. Ena izmed študij je pokazala, da je ekstrakt enako učinkovit kot Prozac – znan antidepresiv.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil 

B vitamini: 50 mg kapsula B kompleksa / dan, 500 mg tableta vitamina B₁ (tiamina) dan in 1000 mcg tableta vitamina B₁₂ / dan

Cink: 15 mg / dan

Ginko biloba: 3krat po 60 mg  / dan

Kava kava: 1 kapsula 3krat / dan

Krom: 65 – 125 mcg / dan

Maščobne kisline OMEGA – 3: 1000 MG kapsula do 6krat / dan              

Selen: 50 – 100 mcg / dan

Sibirski ginseng: 1 d 2 500 mg kapsuli / dan

Sivka: 150 mg 2krat / dan

Šentjanževka: 1 kapsula 3krat / dan

Vitamin D: 5 – 10 mcg

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

▪ Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.