FIBROMIALGIJA

Fibromialgija je kronični mišično – skeletni sindrom, ki ga zaznamuje kronična bolečina, posebne občutljive točke na telesu in večna utrujenost. Fibromialgija prizadene približno 2 – 4% prebivalstva, pri tem so ženske prizadete dvakrat pogosteje kot moški. Med bolniki s fibromialgijo je 90% žensk med dvajsetim in petinpetdesetim letom starosti. Fibromialgija je podobna sindromu kronične utrujenosti in jo je mogoče zamenjati za marsikatero drugo bolezen (na primer artritis, opešano ščitnico ipd.). Diagnoza je zato mnogokrat zapletena.

Znaki in Simptomi

Bolezen je kronična motnja za katero so značilne (mišične) bolečine; togost; zbadanje; izčrpanost; splošna jutranja otrdelost; spanec, ki ne odpočije ter boleče točke v mišicah, ki so ključne pri ugotavljanju bolezni. Te točke se pojavijo v natančno lokaliziranih področjih. Običajno gre za vrat, hrbtenico, ramena, gležnje, kolena, zgornji del prsnega koša, čeljust, zgornji in spodnji del hrbta, komolce, zapestja in boke. Za diagnozo fibromialgije je potrebno imeti simptome bolezni od treh do šest mesecev, pri tem je pomembno, da gre za bolečine na vsaj enajstih točkah na telesu od vseh osemnajstih, ki so tipične za to bolezen. Ostali simptomi bolezni so še kronični glavobol, motnje spanja, depresija, anksioznost oziroma tesnobnost, težave s spominom in zbranostjo, omrtvičenje ali mravljinčenje v okončinah, sindrom razdražljivega črevesja, bolečine v čeljustih, občutek vročičnosti in mrazenja ter boleče menstruacije. Bolezen niha – obdobjem izrazitega poslabšanja sledijo obdobja izboljšanja in obratno. Izraženost simptomov se spreminja glede na stopnjo aktivnosti bolnikov, glede na stres in glede na vremenske razmere. Simptome poslabša povečana aktivnost, stres in mrzlo, vlažno vreme ter tudi hormonske spremembe, nerazumevajoče okolje, neprilagojeno delovno mesto, telesne preobremenitve in pomanjkljiva telesna dejavnost. 

Vzroki

Izraz fibromialgija izhaja iz besed fibro (vlaknasto tkivo) in mialgija (bolečine v mišicah) ter pomeni obolenje revmatičnega izvora, ki prizadene mišice in povzroči njihovo napetost. Prizadete so prav vse mišice, od lasišča do stopal, kar vodi do številnih motenj. Glavni simptom je kronična bolečina. Običajno se pojavi na enem mestu (na primer v vratu ali ramenih), pozneje pa se razširi.

Vzroki bolezni zaenkrat še niso znani. Nekateri za bolezen krivijo hormonske dejavnike, nekateri infekcije in spet drugi menijo, da je za bolezen kriv stres, pomanjkljiva telesna dejavnost ali zmanjšana raven serotonina v možganih. Večina novejših raziskav je pokazala, da vzrok bolezni najverjetneje leži v centralnem živčnem sistemu. Živčni sistem naj bi bil ves čas čezmerno vzdražen in prizadeta oseba je zato preobčutljiva na različne dražljaje, ki zaradi prevelike vzdraženosti povzročajo kronične bolečine. Bolniki se zato preobčutljivo odzivajo na zvoke, toplotne dražljaje, svetlobo in vonje. Kronične bolečine nastajajo predvsem v mišicah, vendar pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Dokazano gre pri bolezni tudi za spremenjene ravni kemičnih snovi v osrednjem živčevju, spremenjene vrednosti serotonina in noradrenalina, kemičnih mediatorjev bolečine, za spremembe dopamina in spremembe v hormonskem ravnovesju.

Ker so vzroki fibromialgije še vedno nepojasnjeni, se pri zdravljenju osredotočamo na obvladovanje simptomov in ne na samo zdravljenje bolezni. Cilji zdravljenja so zvišati nivo serotonina, izboljšati kakovost spanja in zagotoviti dovoljšni vnos magnezija v telo. Vse to naj bi namreč pomagalo pri obvladovanju simptomov.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati bolezen

Za osebe, ki imajo fibromialgijo je eden izmed najpomembnejših ukrepov, da iz prehrane odstranijo rafiniran sladkor in hrano, na katero so alergične. Priporočljivo je povečati vnos magnezija. Dobre vire magnezija predstavljajo stročnice, tofu, semena, oreščki, polnozrnate žitarice in zelenolistna zelenjava. Potrebno se je zavedati, da meso, ribe, mleko in vsakdanje sadje ne vsebujejo veliko magnezija. V zahodnem svetu s prehrano običajno ne zaužijemo dovolj tega minerala, saj je naša hrana največkrat predelana, zauživamo preveč mesa in mlečnih izdelkov. Izogibati se je potrebno tudi kofeinu, kokakoli, kavi, čaju, čokoladi in brezalkoholnim pijačam. Vse to namreč vsebuje sestavine, ki še poslabšajo nespečnost in živčnost, kar je že tako ali tako simptomatika bolezni. 

Bistvenega pomena za obvladovanje fibromialgije je tudi telesna dejavnost. Bolniki si z njo krepijo kardiovaskularni sistem in izboljšajo mišični tonus. Telesne dejavnosti pa ne smejo voditi do prehudega napora in izčrpanosti. Priporočljiva je hoja, kolesarjenje in plavanje; vendar v skladu z zmožnostmi posameznika. V prvih tednih povečane telesne aktivnosti so bolečine lahko še hujše, vendar se s časom, ko se mišice okrepijo, unesejo.        

Izjemno pomemben ukrep za obvladovanje simptomov bolezni je še uravnavanje stresa. Znaki bolezni se namreč značilno poslabšajo v obdobjih duševnih kriz in tudi sama bolezen pogosto izbruhne po kakšnem posebno stresnem dogodku (ločitev, smrt, selitev, menjava delovnega mesta). Uravnavanje stresa ima ključno vlogo pri ohranjanju in obnavljanju zdravja. Poskusite z jogo, qi gongom, tai chijem ali akupresuro. Vse naštete tehnike so izjemno priporočljive in učinkovite pri spopadanju s stresom, hkrati pa niso pregrobe in ne povzročajo izčrpanosti.       

Fibromialgija je še precej nepoznana bolezen, zato odgovornost za svoje zdravje prevzemite sami. Zahtevajte preiskave, izključite druge bolezni in si poiščite dobre zdravnike ter druge bolnike, ki vam lahko pomagajo z nasveti. Pomembno je tudi, da prevzamete pozitiven pogled na življenje. Fibromialgija ni usodna in se običajno ne poslabšuje. Depresija in negativizem vodi le v začaran krog še večjih zdravstvenih težav –  doprinese k hujšim bolečinam, k hujši nespečnosti in še večji izčrpanosti.

Prehranski dodatki, priporočljivi pri spopadanju z boleznijo:

Zdravniki bolnikom s fibromialgijo skušajo pomagati z antidepresivi. Ti pomagajo pri vzpostavitvi boljšega spanja in pri blažitvi bolečine. Ker pa je bolezen kompleksna in ker imajo bolniki kljub zdravilom na recept še mnogo zdravstvenih težav, je priporočljivo, da si pri soočanju z boleznijo pomagajo še na druge načine, ki so na voljo. Čeprav je fibromialgijo težko zdraviti, si lahko pomagate s spodnjimi dodatki.

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij pomaga kuriti maščobo in na ta način pripomore k višji ravni energije. To je ključnega pomena pri fibromialgiji, za katero je značilna nenehna utrujenost. Osebe s fibromialgijo, ki uživajo dodatke magnezija začnejo učinkovitejše porabljati maščobo, zaradi česar so lažje kos fizičnim naporom. Magnezij prav tako znatno pomaga pri lajšanju bolečin na značilno občutljivih točkah.

Drugo

Antioksidanti (vitamin E in koencim Q10)

Antioksidanti zmanjšujejo vnetje in varujejo pred poškodbami prostih radikalov. Prosti radikali naj bi še poslabševali simptome fibromialgije, zato je uživanje antioksidantov izjemno priporočljivo. Bolniki naj uživajo predvsem vitamin E in koencim Q10. Slednji naj bi blažil tudi bolečine v sklepih.

Zelišča

Kapsaicin

Krema iz pekočih feferonov, ki vsebujejo kapsaicin pomaga pri blaženju bolečin artritisa, lajša pa tudi bolečine, ki so posledica fibromialgije. Bolniki, ki so si na boleče predele telesa nanašali kremo s kapsaicinom so po 4 tednih uporabe mazila poročali o zmanjšanih bolečinah v telesu in o večji oprijemalni moči v rokah.

Svetlinovo olje

Tudi svetlinovo olje se kot kapsaicin uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa ali vnetja mehkega tkiva v sklepih. Ker gre pri fibromialgiji za podobne bolečine, svetlinovo olje lajša tudi bolečine, ki so posledice fibromialgije.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Izvleček grozdnih pečk in zelenega čaja: 1 tableta, 3krat / dan; priporoča se zaradi antioksidativnih učinkov

Koencim Q10: 30 – 60 mg / dan

Magnezij: 150 – 250 mg 3krat / dan

Vitamin E: 400 – 800 IE / dan

Svetlinovo olje:               500 mg kapsula do 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.