Hiperaktivnost in motnje pozornosti

Hiperaktivnost in motnje pozornosti so nevrološke posebnosti pri določenih osebah, pri katerih gre za težave s koncentracijo, prekomerno aktivnost in težave z nadzorovanjem vedenja. Te težave so najpogosteje prisotne pri otrocih, pojavijo se namreč v največji meri med šestim in dvanajstim letom starosti. Diagnozo se postavi po najmanj šest mesecih trajanja težav, ki močno vplivajo na bivanje doma, sodelovanje v šoli ali drugih dejavnostih. Mnogo otrok s težavami ima dobro koncentracijo, kadar gre za stvari, ki jih zelo radi počnejo, težko pa sledijo zahtevam okolice. To velikokrat vodi v nestrinjanja, prepire in nezadovoljstvo ter preprečuje grajenje tesnih in globokih odnosov ter prijateljstev.

Simptomi in znaki

Pri hiperaktivnosti in motnjah pozornosti gre za težko koncentracijo pri dejavnostih, ki zahtevajo dlje trajajočo pozornost. Prisoten je nemir, beganje od dejavnosti k dejavnosti, pogosto je pridružena hitra jeza in veliko afektov. Izbruhi čustev so pogosto nenadni in močni, prav tako pa se lahko oseba hitro spet pomiri. Pojavljajo se težave pri vzgoji, v odnosih, slab šolski uspeh in počasno pridobivanje nekaterih učnih kompetenc. Čeprav so prisotni močni vedenjski problemi, je lahko na določenih področjih otrok celo boj uspešen, kot vrstniki. Tako ni redko, da otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo blestijo pri specifični dejavnosti. Diagnoza temelji na natančni strokovni oceni več različnih strokovnjakov v daljšem obdobju. Pomembno je namreč ločiti med normalno otroško razigranostjo in obolenjem.

Vzroki

Čeprav je hiperaktivnost z motnjami pozornosti vedno pogostejši pojav in jo proučujejo že dolga leta, vzroki za pojav pri večini obolelih niso jasni. Vzrok je znan le pri peščici otrok in odraslih, ki trpijo zaradi prehranskih ali drugih okoljskih dejavnikov, ki so jasno dokazljivi.

Dieta

Leta 2012 je bila objavljena uradna raziskava, ki podpira dejstvo, da prehrana vpliva na osebe s hiperaktivnostjo in motnjo pozornosti. Raziskavo so opravili na otrocih z omenjenimi težavami in ugotovili, da se večina dobro odzove na prehranske spremembe. Diete, ki so jih preučili in jih uvedli otrokom s težavami, so pokazale različne rezultate. Ena izmed njih, Feingoldova dieta, obeta veliko, vendar je za celotno družino prenaporna. Izloča namreč veliko živil, med njimi tudi tiste, ki vsebujejo naravne salicilate, ki jih najdemo skoraj v vseh vrstah sadja, zelenjavi in ostalih jedeh, ki so redno na naši mizi. Nadalje rezultati kažejo pozitiven vpliv izločitve hitre prehrane in predelanih živil. Le to namreč omili ali v popolnosti odpravi simptome motenj pozornosti. Prav tako je dieta, ki izloča čim manj živil, bolj primerna za izvajanje, predvsem pri otrocih, ki so nekoliko večji in obiskujejo šolo ali se prehranjujejo drugje izven doma.

Pogosti vzroki težav s preobčutljivostjo živčevja so preobčutljivosti na določene pogostejše alergene. Ti so mleko, oreški, pšenica, soja, koruza in nekateri drugi ter dodatki, ki jih vse pogosteje najdemo v prehrani. Zaradi tega je potrebno pričeti z natančnim raziskovanjem sestave živil, v kolikor tega še ne počnete. S tem lahko morda odkrijemo skrito preobčutljivost, saj se po določenem času izločanja sumljivega živila iz prehrane, simptomi omilijo. Vse sicer ni tako preprosto, saj je preobčutljivosti nekoliko manj, kot si mislimo. Dandanes že marsikdo išče težave v tej smeri, pa žal pogosto ostane praznih rok. Vzroke za stanje torej velja iskati na različnih področjih, s prehrano pa dokazano pripomoremo k izboljšanju simptomov.

Hrana, ki poslabša simptome hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Sladkor

Sladkor in sladke jedi ter pijače, ki vsebujejo velike količine rafiniranega sladkorja, povzročijo nenadne dvige krvnega sladkorja. Velika nihanja vrednosti sladkorja v krvi vodi v slabšanje obolenj, kot so težave s pozornostjo in hiperaktivnost.

Pšenica

Velikokrat se pri hiperaktivnih osebah, predvsem otrocih, odkrije preobčutljivost na alergene, ki jih najdemo v pšenici. Tukaj ne gre le za gluten, temveč za še nekaj drugih snovi, ki se skrivajo znotraj tega na široko uporabljanega žita. Kadar imamo opravka s preobčutljivostjo na pšenico so lahko pridružene težave s prebavo, pogoste okužbe, astma ali težave s kožo.

Umetna sladila

Večina ljudi v razvitih državah vsakodnevno uživa različna umetna sladila, kot so aspartam, natrijev acesulfam, neotam, natrijev ciklamat in saharin. Ta sladila so brez kalorij in jih nekateri priporočajo za uživanje, če želimo izgubiti prekomerno telesne težo. Prisotna so v različnih izdelkih, sladkih jedeh, sladkarijah, sladoledih in celo v žvečilnih gumijih. Resnica je, da umetna sladila povečujejo apetit in vplivajo na način zaznavanja sladkega okusa v možganih. Delujejo torej podobno kot droge. Redno uživanje umetnih sladil lahko povzroči hiperaktivnost in druge težave, kot je na primer nespečnost.

Aditivi

Aditivi v hrani se uporabljajo za podaljševanje roka trajanja ali za izboljšanje okusa. V skupino aditivov spadajo konzervansi, umetna barvila, ojačevalci okusa in sintetične kisline. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da uredbe na področju prehrane ne prepovedujejo uporabe vseh škodljivih snovi. Številni sintetični aditivi, ki so prisotni v hrani, nam škodujejo. Ugotovljena je povezava z uživanjem živil z veliko aditivi ter pojavom depresije, astme, alergij, hiperaktivnosti, težav z učenjem ter migrenskih glavobolov.

Suho sadje

V nekaterih živilih najdemo naravne snovi, ki so derivati salicilne kisline. Nekatere osebe, še posebej otroci z motnjo pozornosti so občutljivi na te snovi. Največ se jih skriva v suhem sadju in predelanih živilih. Če sumite na negativen vpliv salicilatov, za nekaj časa izključite sumljiva živila in bodite pozorni. Kadar pride do izboljšanja simptomov velja, da se je dobro takim živilom izogibati.

Alkohol

Stimulansi, kot je alkohol in tudi druge droge, vplivajo na živčni sistem. Prekomerno vzburjenje živčevja poslabša simptome hiperaktivnosti. Posebej je alkohol škodljiv v obdobju nosečnosti. Pitje alkohola med nosečnostjo vpliva na razvoj živčevja nerojenega otroka, primanjkljaji v razvoju pa lahko kasneje v življenju vodijo do težav s koncentracijo in hiperaktivnosti.

Hrana, ki omili simptome ter pripomore k ozdravitvi hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Omega 3

Pojav hiperaktivnosti je tesno povezan s pomanjkanjem omega 3 maščobnih kislin v prehrani. Te delujejo antioksidativno in preprečujejo vpliv prostih radikalov, ki lahko poškodujejo tkiva po telesu, vključno z možgani. V prehrani izključimo slabe maščobe, kot so ocvrta živila, trans maščobe in poceni industrijsko pridelano meso. Pica, sladoled in hamburgerji bodo tako morali zapustiti naše krožnike. Ta živila namreč zmotijo delovanje hormonskega sistema, medtem ko zdrave maščobe zagotavljajo pravilno delovanje le tega. Losos, sardine, avokado, orehi, chia semena in druga živila vsebujejo veliko zdravih maščob.

Beljakovine

Za zadostitev telesnim potrebam po beljakovinah, je potrebno v prehrano vključiti pestro paleto živil, ki v veliki meri vsebujejo le te. To je še posebej zahtevno storiti, kadar je pridružena alergija na mleko in mlečne izdelke, saj so ti bogat vir beljakovin. Številna živila poleg mleka in mlečnih izdelkov so dober vir beljakovin. Izberemo lahko stročnice, jajca, ribe in pusto meso ali lečo. Redno uživanje živil, ki vsebujejo veliko beljakovin, izboljša koncentracijo in lajša simptome hiperaktivnosti.

Polnozrnata živila

Kompleksni ogljikovi hidrati so odlična izbira za težave s hiperaktivnostjo. Za prebavo le teh porabi telo precej več energije, kot za prebavo enostavnih ogljikovih hidratov. Tako se skupaj z zadostno količino gibanja energija telesa usmeri v koristne procese. Polnozrnata živila naj bodo zmeraj v prednosti pred izdelki iz bele moke, saj imajo tudi veliko vsebnost vlaknin, ki urejajo prebavo.

Začimbe in zelišča

Uporaba nekaterih zelišč in začimb deluje ne le dobro na okušalne celice na jeziku, temveč tudi na živčevje. Izmed močnih zelišč in začimb, ki bi jih morali pri kuhi uporabljati, kadar imamo težave s hiperaktivnostjo so kurkuma, žafran, cimet, česen, origano, ingver, kajenski poper in črni poper.

Ekološka in biodinamična hrana

Kadar le lahko, izbirajmo ekološko oziroma biodinamično pridelana živila. Pri teh vemo, da uživamo  gensko nespremenjeno hrano, brez hormonov, antibiotikov, pesticidov, organskih gnojil in drugih umetnih snovi, ki obremenjujejo naše telo in vplivajo na presnovo ter zdravje celotnega organizma.

Druga priporočila

Poleg upoštevanja prehranskih nasvetov moramo dosledno slediti morebitnemu režimu zdravljenja. Zaradi spremembe jedilnika namreč ni sprejemljivo opuščati jemanje zdravil. Le to je v dogovoru z zdravnikom možno po nekaj časa, ko se prehranske spremembe tudi pokažejo na vedenju in občutenju. Omejite gledanje televizije in sedenje za računalnikom. Omejitve so pomembne predvsem kadar gre za otroke, saj se njihovi možgani še razvijajo in lahko dolgotrajno preživljanje časa za ekranom vodi v strukturne spremembe, ki se kasneje kažejo celo življenje. Zadosten spanec je pomemben za regeneracijo. Otroci prav tako tudi odrasli, dnevno potrebujejo vsaj sedem do osem ur spanca. Sprehodi in gibanje na svežem zraku koristijo za sproščanje napetosti. Otroci naj se čim več časa igrajo zunaj, kadar to ni mogoče v bližini doma, je potrebno omogočiti prosto igro na najbližjem možnem mestu v naravi, tudi če je za to žal potrebno oditi dlje od okolice doma. Čas preživet zunaj dokazano vpliva na razvoj možganov, saj imajo otroci, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih s hiperaktivnostjo in motnjami pozornosti težave v večjem deležu, kot ostali. Dihalne vaje so primerne za odrasle kot tudi otroke. Počasno, globoko dihanje naj bi izvajali sede z zaprtimi očmi vsaj nekaj minut dva do trikrat dnevno. Dihalne vaje so posebej priporočljive po epizodi jeze ali drugih izbruhih čustev.

Viri

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Amen T. 9 Food rules for ADHD Families: What to Eat, What to Avoid. Dostopno 2.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.additudemag.com/adhd/article/11028-3.html