Kandida (Candida)
Osnovno o kandidi
Kandida je gliva, ki je najpogostejša povzročiteljica glivnih vnetij pri ljudeh. Okužbe z glivami so sicer redkejše od virusnih in bakterijskih okužb, vendar se te pojavljajo, kadar se v organizmu poruši normalno delovanje imunskega sistema.
Kandida je normalno zmeraj prisotna v človeškem telesu in ne povzroča bolezenskih simptomov. Najdemo jo na zdravi koži, sluznicah dihal in prebavil in sluznicah ženskih spolnih organov. Za svojo rast gliva potrebuje ogljikove hidrate, ki jih dobiva preko našega organizma. Presnovni produkti gliv so kisli, kar ruši kislinsko-bazično ravnovesje telesa. Kadar se zaradi znižanega imunskega sistema razmerje med koristnimi in škodljivimi mikrobi poruši, se lahko gliva prekomerno razraste, kar vodi v okužbo.
Latinsko poimenovanje glive je Candida, ki vključuje vse podvrste. Poznamo skoraj 60 podvrst kandide, od katerih so povzročiteljice vnetij v človeškem telesu večinoma tri. Te so Candida albicans, Candida glabrata in Candida rugosa.
Znaki in simptomi okužbe s kandido
Okužba s kandido prizadene različna področja v telesu. Najpogosteje so to koža, prebavila, spolni organi, usta in žrelo, ob hudi okužbi pa lahko nastane tudi prodor gliv v kri. Večkrat se omenja kronična utrujenost, povzročena s kandido. Redke niso niti spremembe v razpoloženju, bolečine v hrbtenici, otrdelost vratu in rame, astma, boleče menstruacije, napihnjen trebuh, bolečine v mišicah, glavoboli, vrtoglavice, razpokana koža na pregibu prstov, težave z zobmi in dlesnimi, nabiranje telesne teže kljub redni aktivnosti in pravilni prehrani, celulit in druge bolezni, povzročene s kandido.
Redko lahko kandida povzroča vnetje žrela oziroma akutni faringitis. Večinoma se ta izraža z vnetimi mandlji. Akutni faringitis bolj pogosto povzročajo bakterije in virusi, zato je za določitev povzročitelja pomembna laboratorijska preiskava.
Vzroki
Vzrok okužbe s kandido je prekomerna razrast le te. Da se gliva lahko razraste, se spremeni iz neinvazivne v invazivno obliko, na to spremembo pa lahko vplivamo s prehrano. Razrast gliv se večinoma pojavi ob znižanem imunskem sistemu, lahko so hkrati prisotne tudi druge okužbe. V telesu se lahko kandida razraste tudi ob dolgotrajnem antibiotičnem zdravljenju, saj določene bakterije, ki jih z antibiotiki uničimo, preprečujejo okužbe z glivami.
Bolj podvrženi okužbi z glivami so bolniki s sladkorno boleznijo ali kroničnim nezadostnim delovanjem imunskega sistema, kot je to na primer pri bolezni AIDS. Dovzetnost se poviša tudi ob drugih kroničnih obolenjih, ki slabo vplivajo na delovanje imunskega sistema.
Dieta
Potrebno je vedeti, da je vzrok za okužbo s kandido zelo pogosto skrit v napačni prehrani. Ob dolgotrajni prehrani, ki zakisa telo in takšni prehrani, ki slabi imunski sistem se lahko sčasoma ustvarijo pogoji za rast gliv v telesu. Prav zaradi tega je sprememba prehrane tista, ki lahko največ pripomore k trajni ozdravitvi okužb in preprečitvi ponavljanja le teh. Priporoča se dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj le ti predstavljajo glavno hrano glivam. Brez omejevanja se lahko uživa polnovredna živila, zelenjavo brez škroba, meso in ribe. Zaradi različnih škodljivih dodatkov se je dobro izogniti uživanju predelanih mesnin.
Za preprečitev okužbe s kandido ali ob že potekajoči okužbi je potrebno uživati hrano bogato s proteini in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Hrana naj bi bila sveža, pridelana brez pesticidov in nepredelana, da se izognemo pestri paleti aditivov. Prehranjevanje s tovrstno prehrano vpliva na boljše delovanje imunskega sistema.
Hrana, ki ni priporočljiva ob okužbi s kandido
Sladkor
Gliva potrebuje za svojo rast ogljikove hidrate, zato je treba vnos teh čim bolj zmanjšati. Sladkor spada med ogljikove hidrate in zaradi tega se je treba izogibati vsem vrstam sladkorjev. Največje škodljive posledice ima beli sladkor ter tekoča sladila in med. Seveda se sladkor nahaja tudi v sadju, uživanje sadja je tako res potrebno omejiti, ni pa ga potrebno izločiti iz prehrane, saj prinaša tudi vitamine, minerale in druge koristne snovi. Sladkarije je potrebno črtati iz prehrane, kadar se borimo proti kandidi.
Sladko sadje
Kljub temu, da sadja ni potrebno izvzemati iz prehrane, pa je dobro, da se izogibamo vsaj tistim vrstam sadja, ki vsebujejo veliko sladkorjev. Ta so grozdje, pomaranče, slive, breskve, borovnice, brusnice. Izogibati se je potrebno uživanju suhega sadja ter kandiranega sadja. Prav tako se omejimo od pitja sladkih sokov, sveže stisnjenih sadnih sokov in drugih sadnih napitkov.
Bela moka in izdelki iz nje
Škodljivost bele moke in izdelkov iz bele moke pri okužbi s kandido je v tem, da se sestavljeni ogljikovi hidrati pri prebavi pretvarjajo v sladkorje, za katere smo že zgoraj rekli, da pospešujejo razvoj okužbe.
Kvas in živila s kvasovkami
Uživanje kvasa povzroči pretirano razmnoževanje kandide, saj je kvas zanjo hrana. Izogibati bi se morali peciv in pekovskim izdelkom s kvasom, alkoholu, kisu, gobicam, sirom s plemenitimi plesnimi ter pivskemu kvasu, ki je pogosto uporabljano prehransko dopolnilo.
Škrobna zelenjava
Vnos škrobne zelenjave je potrebno čim bolj omejiti, prav tako riž, ki vsebuje večinoma ogljikove hidrate. Izogibati se je torej potrebno krompirju, korenčku, sladkemu krompirju, grašku, rdeči pesi, korenastemu peteršilju in drugi zelenjavi z veliko škroba.
Žita, ki vsebujejo gluten
Vsa hrana, pripravljena iz pšenice, rži, ovsa ali ječmena škoduje pri boju proti kandidi zaradi visoke vsebnosti glutena. Gluten je protein, ki lahko ob prehodu skozi črevesje povzroča manjše spremembe v sluznici. Delci glutena lahko slabšajo tudi medcelične stike v črevesni steni in s tem omogoča prehod mikroorganizmom v telesni krvni obtok. Dovzetnost za škodljive učinke glutena je odvisna od dedne nagnjenosti ter razmerja dobrih in slabih bakterij v črevesju. Gluten skupaj s kandido lahko povzroči kronične poškodbe črevesja, zato pri borbi proti kandidi iz prehrane izvzemamo gluten.
Kava in pravi čaj
Kofein dviguje krvi sladkor in s tem podpira razvoj kandide, na podoben način deluje pravi čaj, ki vsebuje tein. Izogniti se je potrebno tudi brezkofeinski kavi, saj vsebujejo majhne količine ostankov kofeina.
Hrana, ki pomaga pri boju proti okužbi s kandido
Česen
Uporabo česna v zdravilne namene zasledimo že pri starih ljudstvih. Kadar ga zaužijemo izraža protibakterijske učinke, prav tako pa pomaga pri številnih drugih težavah. Njegov protibakterijski učinek je posledica učinkovine alicin, ki jo najdemo v česnu. Alicin je snov, ki jo prepoznamo po rumenkasti barvi, ima oljnat značaj in daje svežemu česnu značilen vonj. Kadar česen prerežemo, se na mestu prereza izloči alicin, ki pa se na zraku hitro presnovi v drugačne molekule. Prekuhan česen prav tako nima takšne količine protimikrobnih učinkovin oziroma se te s temperaturo preoblikujejo. To pomeni, da ni obstojen, tako je dobro, če želimo izkoristiti največji potencial protimikrobnih lastnosti, da česen uživamo sveže nasekljan.
Kokosova maščoba
Kokosova maščoba vsebuje lavrinsko kislino in s tem direktno vpliva na zmanjšanje rasti gliv. Ojača imunski sistem in prav tako ne škoduje mlečno-kislinskim bakterijam, kot je na primer L. acidophillus, če jih vnašate s hrano in tako lahko kokosovo maščobo kombinirate s temi živili.
Sirotka
Sirotka je tekočina, ki nastane z vrenjem in je ostanek pri izdelavi sira. Vsebuje desnosučno mlečno kislino, ki je bazična in tako pozitivno vpliva na pH črevesja. Vsebuje tudi pomembne minerale, ki jih telo potrebuje za normalen razvoj. Sirotka ima široko spekter delovanja in je primerna za raznorazne težave s prebavnim traktom. Priporoča se pitje deci- do dva decilitra sirotke dva do trikrat na dan.
Omega 3
Olja, ki so bogata z omega 3 maščobnimi kislinami so laneno, svetlinovo, boračevo, sezamovo, olivno, repično, palmovo olje.
Vitamin E
Uživanje vitamina E vpliva na jačanje imunskega sistema, zato se priporoča vnos vsaj 400 IU dvakrat dnevno. Hrana, ki vsebuje visoke vrednosti vitamina E so arašidi, olje koruznih kalčkov, polnovredna žita, listnata zelenjava, stročnice, jajčni rumenjak, orehi, meso, ribe.
Olja, ki delujejo protiglivično
Protiglivično delujejo janeževo, cimetovo, origanovo in olje poprove mete.
Zelišča in začimbe, ki delujejo protiglivično
Origano, timijan, kardamom, čemaž (svež), bazilika, črni poper, cimet, komarček, ingver, paprika, rožmarin, timijan, kurkuma in že zgoraj omenjeni česen.
Probiotiki
Fermentirani mlečni in sojini izdelki, kislo mleko, sirotka oziroma pinjenec so naravni probiotiki, ki pospešujejo razgradnjo maščob, krepijo jetrno funkcijo in izboljšujejo črevesno floro. Hrana z dodatkom Lactobacillus acidophillus pripomore k spremembi pH vrednosti v črevesju in prav tako deluje proti kandidi.
Drugi ukrepi, ki pomagajo pri preprečevanju okužb s kandido
Telesu lahko pri okužbi s kandido pomagamo s pitjem zadostnih količin vode ali z raznimi zeliščnimi pripravki, ki delujejo tako, da odnašajo toksine iz telesa. Na boljše delovanje imunskega sistema vpliva tudi zmanjšanje stresa v življenjskem ter delovnem okolju, redna zmerna telesna aktivnost in dovolj gibanja zunaj na svežem zraku.
Prav tako lahko še z nekaterimi drugimi ukrepi pozitivno vplivamo na naš imunski sitem. Slab vpliv na imunski sistem ima kajenje, previsoka telesna teža, neurejen krvni tlak, nezadostna količina spanja, nezadostna higiena. Veliko izdelkov na tržišču nam obljublja pozitivne učinke na imunski sistem, vendar moramo biti pri nakupu katerega izmed teh izredno previdni. Velikokrat gre le za substanco, ki jo sicer lahko vnesemo v telo s prehrano, ali pa obljubljena snov sploh ne deluje tako, kot je to predstavljeno v reklami.
Viri
▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.
▪ »Yeast Infections (Candidiasis) in Men and Women«. WebMD. 2012-11-12. Pridobljeno na spletu 2016-07-13.
▪ Richards L. The Ultimate Candida diet program: How to beat your Candida and restore your health.
▪ Kennedy, MJ; e tal. »Mechanisms of association of Candida albicans with intestinal mucosa« Med microbiol 24: 333-341.
▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.