MIGRENA

Glavobol je izjemno pogosta nadloga, ki jo pozna prav vsak. Poznamo več vrst glavobolov, najbolj pogosti vrsti pa sta migrena in tenzijski glavobol. Migrena je vaskularni tip glavobola, ki ga označuje ostra bolečina, razbijanje v glavi in čuten utrip žile v sencih. Običajno se bolečina pojavi le na eni strani ali predelu glave.

Migrene so pogoste, prizadenejo kar eno od štirih žensk in enega od dvanajstih moških v Sloveniji. Najverjetneje so pogostejše pri ženskah zaradi hormonskih sprememb v telesu. Migrene se lahko prvič pojavijo kasneje v življenju, vendar so pogoste že v otroštvu ali pri mladih odraslih. Približno pri 90% ljudi, ki trpijo za migrenami, se je prvi migrenski glavobol pojavil pred 40. letom starosti.

Nekateri imajo zelo pogoste napade migrene (večkrat na teden), drugi pa le občasno. Možno je tudi, da med enim in drugim migrenskim napadom mine več let.

Znaki in Simptomi

Za migreno je značilna utripajoča in razbijajoča ostra bolečina. Običajno se bolečina pojavi le na eni strani glave, med napadom pa se območje bolečine lahko spreminja. Migreno občutimo kot razbijajočo bolečino, ki je lahko zmerna ali močna ter se poslabša, če se premikamo. Nekatere migrene se pričnejo brez opozorila, mnogokrat pa nas na prihajajoč migrenski napad opozori aura. Aura je pojav, ki nastane pred migreno, traja nekaj minut in zajema moten vid in pojav belih pikic v vidu. Znaki aure lahko zajemajo tudi tesnobo, utrujenost, zmedeno razmišljanje in otrplost ali mravljinčenje na eni strani telesa. Migrenski glavobol lahko traja od nekaj ur do več dni, spremlja ga lahko slabost in bruhanje, občutljivost na zvok (fonofobija) in svetlobo (fotofobija).

Vzroki

Kar nekaj dognanj pojav migrenskih glavobolov povezuje z nestabilnimi in šibkejšimi krvnimi žilami. Migrena se pojavi, ko se krvne žile razširijo bolj kot je običajno. Pojav migrene se da opisati kot trofazni proces. Prva faza je začetek migrene, ko dejanskih bolečin še ne čutimo; druga faza zajema prodromalni stadij (čas med začetkom migrene in pojavom bolečine – glavobola); tretja faza pa je glavobol. Migrenski napad se lahko pojavi kot odgovor na en sam dejavnik, pogosteje pa se začetek migrene pojavi zaradi kopičenja več dejavnikov skozi čas. Ti dejavniki vplivajo na metabolizem serotonina. Ko je dosežena kritična točka dovzetnosti, glavni dejavnik, ki je povzročil migreno, sproži domino efekt pri ostalih dejavnikih, ki povzročajo migrenski glavobol in pojavi se huda bolečina. Med sprožilne dejavnike za migrenske napade sodijo čustveni, telesni, prehranski, vplivi okolja in medicinski dejavniki. Sprožilni čustveni dejavniki so stres, napetost, tesnoba, šok, vznemirjenje ali depresija. Med telesne dejavnike uvrščamo utrujenost, slabo kakovost spanja, hormonske spremembe (menstruacija, ovulacija, spremembe zaradi hormonske kontracepcije), delo v izmenah, slabo telesno držo, napetost v vratu in ramenih ter potovanja. Prehranski dejavniki, ki mnogokrat povzročijo migreno so dehidracija, alkohol, kofeinski napitki, pomanjkanje hrane ter zapozneli in neredni obroki. Med povzročitelje migrenskega glavobola spadajo tudi alergije na hrano, hrana z visoko vsebnostjo histamina (rdeče vino, špinača, kislo zelje, paradižnik, čokolada…) in alkohol (posebno rdeče vino). Poleg naštetega migreno sprožajo še zunanji dejavniki kamor spada močna svetloba, utripajoči zasloni, kajenje, glasen zvok, vročina, zatohlo ozračje, močni vonji ter spremembe vremena (spremembe klime in vremenske vlage ter zračnega pritiska). Med medicinske dejavnike pa spadajo nekatera zdravila, ki kot stranski učinek lahko povzročijo migreno. Mednje sodijo zdravila namenjena lajšanju nespečnosti, oralna kontracepcija ter hormonsko zdravljenje, ki ga ženskam običajno predpišejo v menopavzi.

Dieta in življenjski slog

Pri posameznikih, ki imajo večkrat migrene, so v ozadju velikokrat alergije ali preobčutljivosti na hrano. Več študij je pokazalo, da po izločitvi problematičnih živil migrenski napadi prenehajo ali pa so mnogo redkejši pri večini bolnikov. Hrana z visoko vsebnostjo histamina in drugih podobnih sestavin razširi krvne žile, kar pri občutljivih posameznikih lahko povzroči migreno. Iz tega razloga je priporočljivo, da se izogibate kakavu, zorjenim sirom, konzervirani hrani, pivu, rdečemu vinu in ostalim vrstam hrane z visoko vsebnostjo histamina ter ostalim živilom na katere ste alergični ali občutljivi. To bi moralo znatno zmanjšati pojav migrenskih glavobolov. Poleg prilagojene prehrane je priporočljivo, da se posamezniki z migrenami naučijo sprostitvenih tehnik, saj stres in napetost v telesu pripomore h glavobolu. Poskusite lahko z meditacijo, avtogenim treningom in dihalnimi vajami. V svoje življenje vključite tudi nežno vadbo, na primer hojo na svežem zraku, jogo, qigong ali tai chi. Slednje vadbe krepijo telo in nas pomagajo sprostiti. Ob migrenskem napadu si pomagajte tako, da se umaknete v ohlajeno, tiho in temno sobo ter mirujete.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri obvladovanju migrenskega glavobola

Vitamini, minerali in antioksidanti

Magnezij

Magnezij se je v več študijah izkazal kot učinkovit pri lajšanju migrenskih glavobolov. Pri akutnem glavobolu je lajšal bolečine, če je bil v telo vnesen intravenozno.

Riboflavin (vitamin B2)

Riboflavin naj bi preventivno deloval na bolnike z migrenami, tako da do napadov sploh ne pride ali pa se pojavijo redkeje.

Vitamin B6

Vitamin B6 je izjemno pomemben za sintezo nevrotransmiterjev kot je serotonin. Pri ljudeh, ki imajo pogoste migrenske glavobole je nivo serotonina pogosto prenizek, zaradi česar je vitamin B6 priporočljivo dodajati.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline spodbujajo in izboljšajo cirkulacijo ter zmanjšujejo nivo vnetnih sestavin v telesu, ki pripomorejo k migrenskem glavobolu. Esencialne maščobne kisline v telo najlažje vnesemo z ribjim oljem ali oljem lanenega semena.

Zelišča

Beli vratič

Več študij je dokazalo, da ekstrakt belega vratiča blaži moč glavobola, krajša čas glavobola in manjša pogostost migrenskih napadov.

Ingver

Ingver deluje protivnetno in je včasih zelo učinkovit pri zdravljenju migrene. Jemljemo ga lahko preventivno ali kot pomoč pri akutni bolečini.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Beli vratič: 250 – 500 mcg / dan

Esencialne maščobne kisline: vzemite 5000 mg ribjega olja ali 1 žlico lanenega olja na dan

Ingver: vzemite 500 mg kapsule štirikrat dnevno kot preventivni ukrep ali ekstrakt ingverja trikrat dnevno oziroma po potrebi na dve uri, vendar ne več kot šestkrat na dan ob akutnem glavobolu

Magnezij: 200 mg, trikrat na dan

Riboflavin: 400 mg na dan, vsaj 3 mesece          

Vitamin B6: 50 mg / dan

Viri:

▪ Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.