MULTIPLA SKLEROZA

Multipla skleroza je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Je napredujoče in degenerativno bolezensko stanje. V bolezenskem procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina, kar imenujemo demielinizacija. Mielin je snov, ki je bistvena za pravilno delovanje živčnega sistema. Ena izmed ključnih funkcij mielinske ovojnice je lajšanje in podpora prenosa živčnih impulzov; brez mielinske ovojnice je funkcija živcev izgubljena.

Za bolezen so značilna poslabšanja (zagoni) kot tudi ponovna izboljšanja funkcij, ki jih opravlja osrednje živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto. Multipla skleroza se največkrat pojavi v zgodnjem odraslem obdobju, pogosteje prizadene ženske. Največ bolnic se nahaja med 20. in 50. letom starosti, močan dejavnik tveganja za razvoj bolezni pa je dednost.

Znaki in Simptomi

Potek multiple skleroze se razlikuje od človeka do človeka, znaki bolezni so odvisni predvsem od tega kateri del živčevja je prizadet in kako velika je prizadetost. Skupno vsem bolnikom z multiplo sklerozo  je, da bolezen poteka ciklično – sestavljena je iz zagonov oziroma poslabšanj in remisij, ki se nenehno izmenjujejo. Prvi zagon bolezni mnogokrat ostane neopažen, saj je lahko edini znak bolezenskega stanja zamegljen vid ali nerazložljiva utrujenost, ki v nekaj dneh mine. Simptomi so na začetku medli in po navadi hitro izginejo, ko nastopi remisija, ki lahko traja tudi več let. To so razlogi, da bolezen v začetnih stadijih ostane nediagnosticirana. Postopno zagoni oziroma poslabšanja bolezni postanejo vedno hujši in oseba doživlja vedno bolj resne simptome, kot so obrazna paraliza, otopele okončine in nerazločen govor. Običajno zdravniki šele takrat pomislijo na multiplo sklerozo.

Nekateri ljudje po prvih napadih bolezni ostanejo v doživljenjski remisiji, pri nekaterih pa se zgodi, da je že prvi napad izjemno agresiven in povzroči znatne poškodbe in posledice. Večina bolnikov je nekje vmes med tema dvema skrajnostma. Po prvih napadih si osebe običajno opomorejo in doživijo zagone bolezni na približno deset let, določen delež bolnikov pa ima pogostejše zagone, ki s časoma postanejo vedno hujši in hujši ter puščajo trajnostne posledice.

Znaki multiple skleroze zajemajo nenadne in prehodne motorne ter senzorične motnje. Pogosti simptomi so zamegljen vid, omotica, mišična oslabelost ter mravljinčenje. Vsako desetletje imajo bolniki vedno več težav s premikanjem, ravnotežjem in usklajevanjem gibov, razvijejo tipično nestabilno gibanje. V napredujočih stopnjah bolezni se lahko pri bolnikih pojavi slepota, inkontinenca, paraliza in težave z dihanjem. Ker multipla skleroza vpliva na možgansko delovanje, se pri bolnikih pogosto pojavijo tudi spremembe razpoloženja, ki lahko prehajajo od evforičnega do depresivnega stanja.

Čeprav je bolezen zapletena in so njeni simptomi raznoliki, je diagnoza preprosta – multiplo sklerozo se potrdi z magnetno resonanco glave, ki zazna sledove demielinizacije.

Vzroki

Vzroki multiple skleroze še niso dokončno opredeljeni. Najbolj širše sprejeto je mnenje, da je multipla skleroza avtoimuna bolezen, pri kateri imunski sistem bolnika napade telesna tkiva kot bi bili ti tujki. Precej sprejeta torija je tudi, da multiplo sklerozo povzroči virusna infekcija ali latentno virusno obolenje. Mogoče je, da gre pri bolezni za preplet obojega; bolj natančno pa dejavniki, ki sprožijo proces multiple skleroze še niso znani.

Dieta in drugi ukrepi s katerimi si lahko pomagajo osebe z multiplo sklerozo

Kar nekaj študij je pokazalo, da dieta z malo nasičenimi maščobami upočasnjuje napredovanje multiple skleroze in zmanjšuje številnost napadov bolezni. To dieto je osnoval ameriški nevrolog dr. Roy Swank in jo tudi uporabljal pri zdravljenju svojih bolnikov. Njegova priporočila so, da bolniki ne zaužijejo več kot 10 g nasičenih maščob na dan, vendar morajo vsak dan vnesti od 40 – 50 g polinenasičenih maščob (margarina, maslo in hidrogeizirana olja so prepovedana) in vsaj eno čajno žličko ribjega olja. Pri tem naj vnos beljakovin ostane normalen, priporočljivo pa je, da bolniki jedo ribe najmanj trikrat na teden. Omenjena dieta je bila sprva mišljena kot pomoč bolnikom pri pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin, danes pa so strokovnjaki mnenja, da so učinki diete rezultat zmanjševanja agregacije trombocitov, zmanjševanja avtoimunega odziva in normaliziranja vrednosti esencialnih maščobnih kislin, katere so pri bolnikih z multiplo sklerozo zmanjšane.

Visok vnos nasičenih maščobnih kislin in živalskih maščob je povezan z razvojem multiple skleroze. Uživanje nasičenih maščob poveča potrebo po uživanju esencialnih maščobnih kislin, kar povzroči pomanjkanje slednjih. Osebe z multiplo sklerozo imajo mnogokrat tudi poslabšano absorpcijo in transport esencialnih maščobnih kislin, kar še dodatno podvrže bolnike k pomanjkanju teh; brez esencialnih maščobnih kislin pa se mielinska ovojnica ne tvori ali ne deluje pravilno.

K napredovanju multiple skleroze naj bi vplivale tudi alergije na hrano, predvsem alergija na mleko in glutenska intoleranca, zaradi česar je priporočljivo iz prehrane izločiti vse prehranske alergene. O izboljšanju multiple skleroze po tem ukrepu sicer ni nikakršnih študij, obstaja pa več mnenj strokovnjakov, ki podpirajo to trditev.

Raziskave so pokazale, da izjemno hud stres in nekakovostna prehrana lahko pripomore k zagonom bolezni. Prav tako naj bi bolezen poslabševali okoljski strupi in težke kovine – oboji poškodujejo živčni sistem. Da bi osebe z multiplo sklerozo vzdrževale čim boljše počutje in zdravje, je potreben celosten pristop. K ohranjanju zdravja poleg prehrane in prehranskih dodatkov ter sproščanja stresa spada še nežna vadba, ki ohranja mišice, izboljšuje cirkulacijo, vzdržuje dobro prebavo in pomaga pri sproščanju. Posebno priporočljivi vadbi za bolnike sta plavanje in hoja, blagodejno bo na telo vplivala tudi vadba qigonga ali tai chija.

Zelo pomembno je še, da bolniki počivajo, ko začutijo potrebo po počitku. Če osebe z multiplo sklerozo začutijo, da se pripravlja zagon bolezni, si morajo vzeti nekaj dni počitka. Na ta način lahko morda preprečijo najhujše simptome bolezni.

Ljudje z multiplo sklerozo se morajo izogibati cigaretnemu dimu, zobozdravniško oskrbeti morebitne granulome ter poskrbeti, da so vsaj 15 minut na dan izpostavljeni sončni svetlobi. Ti ukrepi skrbijo, da bolezen napreduje kot se le da počasi.

Prehranski dodatki

Vitamini in minerali

E vitamini

Vitamini skupine E so močni antioksidanti, zaradi česar so priporočljivi pri vsaki bolezni.

Multivitaminski miks

Za osebe z multiplo sklerozo je priporočljivo, da jemljejo močan multivitaminski miks, ki vsebuje vsa glavna hranila, ki so potrebna za zdrav imunski in živčni sistem. Multivitamine zauživajte po navodilih na embalaži.

Vitamin B12

Vitamin B12 sodeluje pri nastajanju mielinske ovojnice, zaradi česar je nepogrešljiv dodatek pri bolnikih z multiplo sklerozo.

Drugi dodatki

Gama – linolenska kislina (GLA)

Gama – linolenska kislina je omega – 6 maščobna kislina, ki jo vsebujejo predvsem rastlinska olja. Bogato s to kislino je svetlinovo in borečevo olje. Gama – linolenska kislina je maščobna kislina s protivnetnim učinkom.

Prebavni encimi

Prebavni encimi pripomorejo k temu, da se hrana učinkoviteje prebavi, poleg tega pa zmanjšujejo avtoimune odzive telesa. Proteaza (encim, ki pripomore k razgradnji beljakovin) se priporoča tudi med obroki, saj zmanjšuje avtoimunske zaplete in zmanjšuje vnetje.

Rastlinski steroli

Rastlinski steroli so naravne sestavine, ki jih najdemo v različnih vrstah zelenjave, žitih in oreščkih. Po sestavi so rastlinski steroli podobni holesterolu, delujejo pa tako, da molekulam holesterola aktivno preprečijo, da bi se vsrkale v krvni obtok. Za osebe z multiplo sklerozo so pomembne zato, ker so se izkazale kot učinkovite pri uravnovešanju imunskega sistema ljudi z avtoimunimi boleznimi.

Ribje olje

V ribjem olju je veliko omega – 3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo vnetje in so nujne za normalno delovanje živčnega sistema.

Zelišča

Ašvaganda

Ašvaganda uravnava stresne hormone in na ta način blaži negativne učinke  stresa.

Ginko biloba

Za to rastlino je značilno izjemno močno antioksidativno delovanje za živčni sistem, rastlina pa izboljšuje tudi cirkulacijo. Iz teh razlogov je priporočljiva za osebe z multiplo sklerozo.

Poleg uživanja ašvagande in ginko bilobe je za osebe z multiplo sklerozo priporočljivo, da uživajo klorelo ali spirulino ali druge vrste zelenjave, ki je izjemno zelene barve, torej bogata s klorofilom. Hrana, ki vsebuje veliko zelenega barvila pomaga razstrupiti telo in uravnati pravilno pH ravnovesje v telesu, kar je za osebe z multiplo sklerozo, ki se mnogokrat tudi slabše razstrupljajo izjemnega pomena. Na ta način se telo lažje spopade z okoljskimi strupi, ki na živčni sistem delujejo zelo uničujoče.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Ašvaganda: 1000 – 3000 mg / dan

E vitamini: vzemite 400 IU vitaminov iz  skupine E

Gama – linolenska kislina: vzemite 300 – 500 mg / dan

Ginko biloba: 60 – 120 mg, dvakrat na dan

Prebavni encimi: vzemite 1 – 2 kapsuli pri vsakem obroku

Rastlinski steroli: vzemite 20 mg dnevno na prazen želodec

Ribje olje: zaužijte 5 – 20 g ribjega olja dnevno

Vitamin B12: vzemite od 400 – 800 mcg vitamina B12

Viri:

▪ Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.