VNETJE NOŽNICE ALI VAGINITIS

Pri vaginitisu gre za vnetje sluznice, ki prekriva nožnico. Simptomi obolenja navadno vključujejo pekoč občutek ali srbenje, v hujših primerih vnetja nožnice se pojavi tudi nenormalen in obilen izcedek iz nožnice, smrdeč izcedek iz nožnice, boleče uriniranje in bolečina med spolnim odnosom. Skoraj vsaka ženska tekom svojega življenja v določenem obdobju izkusi vnetje nožnice in neprijetni simptomi so običajno vzrok za obisk splošnega zdravnika ali ginekologa. Zdravnik lahko diagnozo postavi na podlagi mikroskopskega pregleda in na podlagi laboratorijske analize vaginalnega izločka.

Znaki in Simptomi

Znaki vaginitisa zajemajo vaginalno srbenje in bolečine, pekoč občutek in bel, obilen ter sirast izcedek iz nožnice. Prav tako je pri vnetju nožnice značilna bolečina med spolnim odnosom ter neprijeten vonj izcedka. Našteti simptomi so skupni vsem vnetjem nožnice, če pa je vaginitis posledica bakterijske okužbe ali kakšne spolno prenosljive bolezni, so znaki še bolj specifični (na primer izcedek sivobele ali zeleno – rumene barve ter izjemno neprijeten vonj).

Vzroki

Vnetje nožnice ali vaginitis se pogosto pojavi zaradi prekomerne razrasti glivic kvasovk, najpogosteje glivice Candide albicans. Poleg glivične okužbe je vzrok vnetja nožnice lahko tudi bakterijski. Za bakterijsko vnetje je poleg že naštetih simptomov bolezni značilen tudi nenormalen sivobel izcedek iz nožnice, ki ima neprijeten vonj. Naslednji pogosti vzrok za vnetje nožnice je okužba s Trichomonas vaginalis. To je mikroorganizem, ki spada v skupino praživali. V tem primeru gre za trihomoniazo, ki je spolno prenosljiva bolezen. Simptomi okužbe s tem mikroorganizmom zajemajo zelo smrdeč zeleno-rumen izcedek iz nožnice in srbenje. Običajno se simptomi bolezni poslabšajo v času menstruacije.    Naš članek se nanaša predvsem na najbolj pogosto vnetje nožnice oziroma vaginitis – torej na vnetje, ki ga povzroči pretirana razrast glivic. Kljub temu je pomembno, da se zavedamo  simptomov različnih povzročiteljev vaginitisa, saj so nekatere okužbe precej resne in zahtevajo čimprejšnje zdravljenje. V primeru vnetja nožnice je iz tega razloga pomembno, da zdravnik določi kaj je vzrok za vaše težave.

Ženskam, ki doživljajo ponavljajoča se in dalj časa trajajoča vnetja nožnice je skupno to, da so v svoji preteklosti običajno večkrat jemale antibiotike. Antibiotiki namreč ne uničujejo le škodljivih bakterij, temveč odstranijo tudi koristne in normalne mikroorganizme, ki skrbijo za ravnovesje in zdravje človeka. To najbolj prizadene ravno floro v nožnici ter v sečnem in prebavnem traku. Dobre bakterije (na primer Lactobacillus acidopfilus) igrajo pomembno vlogo v lokalnem imunskem sistemu vaginalnega področja. Preprečujejo prekomerno rast glivic kvasovk in drugih oportunističnih mikroorganizmov, ki lahko povzročijo vnetje nožnice. Dobri mikroorganizmi pripomorejo tudi h kislem pH-ju v nožnici, zaradi česar je manj verjetno, da se bodo glivice kvasovke pretirano razrastle. Prav tako dobri mikroorganizmi proizvajajo vodikov peroksid, ki je naravno protimikrobno sredstvo, ki zavira glivice in druge bakterije, ki so prav tako lahko povzročitelji vaginitisa.

Poleg antibiotikov so glavni razlogi oziroma dejavniki, ki vas podvržejo k pojavu vnetja nožnice še:

▪ slaba prehrana, ki vsebuje preveč sladkorjev,

▪ nosečnost,

▪ stres,

▪ kontracepcijske tablete,

▪ spolno prenosljive bolezni,

▪ pretesna oblačila,

▪ prekomerno dotikanje nožnice,

▪ slaba higiena,

▪ alergije ali preobčutljivosti na hrano,

▪ sistemska kandidoza,

▪ šibek imunski sistem,

▪ diabetes,

▪ hormonsko neravnovesje,

▪ neravnovesje v flori nožnice.

Dieta in življenjski slog

Če vas doleti vnetje nožnice, si lahko pomagate s prehrano in nekaterimi prehranskimi dodatki. Raziskave so pokazale, da ženske, ki uživajo jogurt s probiotičnimi kulturami za kar trikrat redkeje dobijo vnetje nožnice. Prav tako so priporočljivi probiotični dodatki, ki se jih vnese direktno v nožnico. Na tržišču so se pojavili tamponi, ki vsebujejo probiotične kulture in pomagajo zdraviti vaginitis. Med vnetjem nožnice so izjemno priporočljivi, saj nožnici vračajo porušeno ravnovesje.

Med klični prehranski dejavnik, ki bo pomagal preprečiti ponovni pojav vnetja nožnice zaradi pretirane rasti glivic kvasovk je zmanjšan vnos enostavnih sladkorjev v prehrani. Glive kvasovke zelo dobro uspevajo na sladkorju, poleg tega pa sladkor zavira delovanje imunskega sistema. Zavedati  se je potrebno tudi, da k razrasti glivic kvasovk prispevajo še alergije in preobčutljivosti na hrano. Iz svojega jedilnika morate izločiti vsa živila na katera ste alergični. Priporočljivo je uživanje česna in čebule, saj delujeta protiglivično. Proti glivicam pomaga tudi uživanje lanenih semen. Vsak dan zaužijte 1 – 2 žlici lanenih semen in pri tem spijte 2 kozarca vode.

Imunski sistem se nenehno bori proti oportunističnim mikroorganizmom kot so na primer glive kvasovke. Ko smo zdravi in imunski sistem dobro deluje, se ravnovesje med mikroorganizmi ohranja in ostanemo zdravi. Stres, slaba prehrana in drugi dejavniki pa ošibijo imunski sistem in ta ne more več ohranjati ravnovesja med mikroorganizmi. Tako se pojavi vnetje nožnice. Da bi preprečili vaginitis morate skrbeti za zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave in sadje ter s čim manjšim vnosom preprostih ogljikovih hidratov. Prav tako morate poskrbeti, da se naučite sproščati stres. Poskusite z meditacijo, hojo v naravi ali pa vadbo qigonga in tai qija. Razrast glivic kvasovk povzroča tudi hormonsko neravnovesje in oralna kontracepcija. Mnogim ženskam se je vnetje nožnice prenehalo pojavljati po tem, ko so prenehale jemati kontracepcijske tablete.

Ostali napotki ob vnetju nožnice so še, da se v času vnetja vzdržite spolnih odnosov. Na ta način preprečite dodatno draženje, ki vnetje še poslabša. V primeru, da imate kronično vnetje nožnice se bo moral zdraviti tudi vaš spolni partner. Zdravniki lahko ponudijo medikamentozno protiglivično terapijo, prav tako pa je tudi za vašega partnerja priporočljivo, da spremeni način prehrane.

Nosite ohlapna oblačila, ki omogočajo dihanje kože. Spodnje perilo naj bo bombažno, izogibajte se tangicam, sintetičnim materialom in tesnim kavbojkam.

V primeru, da ste plavali se preoblecite v suha oblačila, drugače boste ustvarili idealno gojišče za bakterije.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko na naraven način pomagate pri vnetju nožnice:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek z minerali

Za podporo imunskemu sistemu pri vnetju se priporoča multivitaminski dodatek z minerali, ki bo vašemu telesu zagotovil vsa potrebna hranila. Močan imunski sistem vam bo pomagal pri spopadanju z vnetjem nožnice.

Zelišča

Tea tree olje

Tea tree olje deluje protimikrobno in protiglivično. Nekaj kapljic olja čajevca kanite na dnevni vložek trikrat dnevno.

Drugi dodatki

Probitične kapsule

Probiotične kulture pripomorejo k vzpostavitvi ravnovesja flore v nožnici ter so najbolj pomembne pri zdravljenju vaginitisa. Pri uživanju probiotikov sledite navodilom na izbranem proizvodu. Prav tako so priporočljivi tamponi, ki vsebujejo probiotične kulture.

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

ZASTRUPITEV S HRANO

Zastrupitev s hrano je izjemno neprijetna izkušnja, ki pa jo je doživel že skoraj vsakdo izmed nas. Prav tako je zastrupitev s hrano eno izmed potencialno nevarnih zdravstvenih stanj. Pri zastrupitvi s hrano gre za to, da oseba odreagira na toksine, ki jih proizvajajo bakterije iz zastrupljene oziroma pokvarjene hrane. Najpogostejše zastrupitve s hrano povzročijo bakterije salmomene, kampilobakterja ali stafilokoka. Simptomi zastrupitve s hrano zajemajo bruhanje, splošno telesno oslabelost, vročino in trebušne krče, ki jih običajno spremljajo hujše epizode bruhanja in diareje, ki sta pravzaprav telesna mehanizma za izločitev zastrupljene hrane, strupov in bakterij ali drugih škodljivih mikroorganizmov.

Večino zastrupitev s hrano se da učinkovito preprečiti, saj do njih največkrat pride zaradi nepravilnega ravnanja, skladiščenja ali priprave hrane. Zastrupitev s hrano je tudi razlog zakaj si je potrebno pred pripravljanjem obroka in pred hranjenjem nujno umiti roke. Enako pomembno kot je umivanje rok pa je tudi shramba živil kot so majoneza, jajčna in krompirjeva solata, jedi iz riža in riževi pudingi ter meso v hladilniku. Napaka, ki jo ljudje pogosto naredijo in hitro vodi v zastrupitev s hrano je prekratek čas kuhanja hrane in kuhanje na prenizki temperaturi. To je še posebno pomembno pri pripravi mesnih jedi. Določeno nevarnost za zastrupitev s hrano predstavljajo tudi ostanki kuhanih obrokov, ki si jih shranite za kasnejši obed. Kadar ste v dvomih glede tega ali je določena hrana še užitna ali ne, jo raje odvrzite. Do zastrupitve s hrano v nasprotju s prepričanjem mnogih pa ne pride le ob pripravljanju jedi živalskega izvora. Enako nevarno je uživanje določene rastlinske hrane, ki vsebuje toksične kemikalije (na primer določene vrste gob) ali uživanje rastlinske hrane, ki je močno onesnažena (vsebuje na primer težke kovine, pogosto svinec). Kadar sumite, da ste vi ali pa otrok  (kar ni tako redek pojav), pojedli strupeno rastlino, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Na srečo je večino zastrupitev s hrano kratkotrajnih in v enem do dveh dneh po okužbi se apetit zastrupljene osebe ponovno povrne. Ne glede na to dejstvo je nujna medicinska pomoč, če se s hrano zastrupi oseba, ki ima šibek imunski sistem zaradi določenih bolezni (na primer okužba s hepatitisom, virusom HIV in podobno…). Zdravniška pomoč je prav tako nujna, če je bruhanje izjemno silovito, če gre za hudo povišano telesno temperaturo (nad 40 ⁰ C), če bolnika spremljajo težave z vidom, če je diareja izjemno hudo in traja dlje kot 24 ur ter se na blatu pojavi kri, če oseba težko diha ali govori, če osebo spremlja hud glavobol in vrtoglavica ter če je oseba dehidrirala. Na nevarnejše zastrupitve s hrano, ki jih spremljajo takšni simptomi moramo biti še toliko bolj pozorni pri otrocih, starejših osebah ter ostalih osebah s kroničnimi težavami v zdravju in z oslabljenim imunskim sistemom.

Znaki in Simptomi

Znaki in simptomi okužbe s hrano se nekoliko razlikujejo, saj vsaka bakterija, virus ali parazit povzroča zase značilne simptome, ki niso enaki zastrupitvi z drugimi mikroorganizmi. Tipični simptomi zastrupitve s hrano so na kratko opisani že zgoraj, tukaj pa bomo opisali znake in simptome najpogostejših povzročiteljev zastrupitve s hrano.

Stafilokok

Stafilokok hitro napade hrano, kadar je ta puščena na sobni temperaturi in če so hrano pripravljale osebe z okužbami kože. Tipičen primer tako zastrupljene hrane je na primer krompirjeva solata, ki je dolgo časa stala na pikniku. Simptomi te zastrupitve običajno nastopijo zelo hitro, v roku 2 do 8 ur ter tudi izginejo v roku 12 ur. Znaki okužbe s stafilokokom so huda slabost in bruhanje, trebušni krči, diareja, glavobol in vročina.

Kampilobakter

Ta okužba je največkrat posledica okužene perutnine ali perutninskega mesa, ki ni bilo pravilno pripravljeno. Hitro se pojavi tudi ob uživanju nepasteriziranega mleka in okužene pitne vode. Simptomi največkrat nastopijo v roku od 2 do 5 dni po izpostavljenosti viru okužbe. Tipični znaki so diareja, slabost in bruhanje, vročina, bolečine v trebuhu ter trebušni krči. 

Salmonela

Salmonela je bakterija, ki povzroča številne okužbe s hrano. Poznamo več tipov bakterije salmonele, ki povzročajo zastrupitve. Najobičajnejše je vir okužbe s salmonelo nepasterizirano mleko ter premalo toplotno obdelana perutnina in jajca. Okužba s salmonelo je precej huda in povzroči akutne in hude črevesne težave. Okužbo spremljajo nenaden glavobol, vročina, trebušne bolečine, diareja, slabost ter včasih (ne vedno) tudi bruhanje. Posebno hudo je kadar za salmonelo zbolijo dojenčki, pri katerih bolezen hitro vodi v dehidracijo. Simptomi okužbe se pojavijo približno po 16 do 48 urah po stiku z bakterijo in navadno trajajo do 7 dni.

Botulizem

Botulizem je bolezen, ki se pojavi zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum. Do okužbe z botulinom največkrat prihaja zaradi zastrupitve z neustrezno konzervirano hrano, saj se bakterija Clostridium botulinum v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. Omenjena bakterija proizvaja toksin botulin, ki je izjemno toksičen za živčni sistem. Ta bakterija je zelo občutljiva na vročino – če boste konzervirano hrano za 30 minut izpostavili temperaturi 120 ⁰ C boste bakterijo gotovo uničili. Tudi kuhanje hrane na 80 ⁰ C za 30 minut bo povsem zadostovalo. Simptomi takšne zastrupitve hrane se pojavijo od 18 do 36 ur po zaužitju vira okužbe. Takšna zastrupitev s hrano je izjemno nevarna in lahko celo usodna. Znaki okužbe zajemajo slabost, bruhanje, črevesne krče. Tem znakom se pridružijo nevrološke težave kot so sprememba vida, mišična oslabelost, težave z dihanjem in zaprtje.

Coli

Ta infekcija se največkrat pojavi kot rezultat zaužitja premalo kuhane govedine ali nepasteriziranega mleka. Prav tako se okužba prenaša ‘iz rok v usta’, po fekalno – oralni poti. Ta bakterija izjemno hudo napade prebavni trakt in vodi v krvavo drisko, lahko celo do odpovedi ledvic. Pri otrocih mlajših od 5 let in pri starejših osebah je možnost za okužbo še toliko večja. Simptomi okužbe zajemajo izjemno močne trebušne krče in bolečine, vodeno drisko, ki ji lahko sledi tudi krvava driska in običajno traja od enega do osem dni. Vročina je ob okužbi največkrat odsotna ali pa le rahlo povišana.

Clostridium Perfingens

Ta bakterija je prisotna v blatu, vodi, zemlji in zraku. Hitro napade meso, ki se ga je pustilo stati na sobni temperaturi. Simptomi okužbe se pojavijo v roku 6 do 24 ur po zaužitju okužene hrane in največkrat minejo v roku enega dne. Pogosti simptomi so vodena driska in trebušni krči.

Popotniška diareja

Popotniška diareja, kot pove že samo ime, je pogosta nevšečnost popotnikov. Povzročitelji te okužbe so bakterije in virusi prisotni v lokalnih virih vode. Zelo pogosto do popotniške diareje pride na območjih, kjer je čista in neoporečna voda težje dostopna. Značilni simptomi te okužbe zajemajo slabost in bruhanje, glasno klokotanje in pretakanje v črevesju ter trebušne krče. Diareja se običajno prične od 12 do 72 ur po zaužitju onesnažene vode ali hrane.

Parazitske okužbe (giardia)

Zelo znan in izjemno pogost primer parazitske okužbe je okužba z giardio. Ta parazit se prenaša po fekalno – oralni poti, predvsem pa preko stika z okuženo vodo. V večini primerov se simptomi zastrupitve sploh ne pojavijo ali pa se pojavijo kasneje, v približno enem do treh tednov po okužbi s parazitom. Kadar okužbo spremljajo simptomi je pogosta vodena in smrdljiva driska, trebušni krči in izjemno napet trebuh, napihnjenost in riganje, slabost, nizko zvišana telesna temperatura in utrujenost.

Kemična zastrupitev s hrano

Določene rastline in živali vsebujejo naravno prisotne strupe, zato se pri osebah, ki jih zaužijejo pojavijo težave. Takšnim zastrupitvam rečemo kemične zastrupitve s hrano. Najpogosteje je vzrok za takšne zastrupitve uživanje divjih gob ter nekaterih divjih in domačih rastlin, ki jih odrasle osebe zamenjajo za užitne rastline ali pa jih otroci, ki ne poznajo in razumejo nevarnosti mimogrede dajo v usta. Takšni strupi so prisotni tudi v ribah in mehkužcih, zaradi česar je to hrana, ki jo moramo previdno uživati. Ribe in mehkužci morajo biti sveži, ko jih kupimo, pojesti pa jih je potrebno takoj, ko jih dobimo na krožnik. Kemično zastrupitev lahko povzroči tudi sadje in zelenjava, ki je bila obilno škropljena in ki pred uživanjem ni bila dovolj temeljito oprana.

Vzroki

Zastrupitve največkrat povzročajo mikroorganizmi (paraziti, bakterije in virusi), s katerimi je oseba prišla v stik preko zaužite okužene vode, hrane ali po fekalno – oralni poti. Vzroki se lahko skrivajo v pomanjkljivi higieni osebe, ki je pripravljala hrano ali osebe, ki si pred jedjo ali po obisku stranišča ni temeljito umila rok. Prav tako do zastrupitve hitro pride ob nepravilnem ravnanju s hrano. Pomembno je vedeti, da pri eni osebi določen mikroorganizem lahko ne povzroči nikakršnih težav, medtem ko drugi osebi povzroči resne simptome. Zaradi tega se hitro in nevede lahko okužimo tudi od nekoga, ki ne trpi nobenih znakov okužbe.

Pomoč ob zastrupitvi

Hude primere okužbe s hrano oziroma zastrupitve se vedno zdravi s pomočjo zahodne medicine, ki z laboratorijskimi testi najprej definira mikroorganizem, ki je povzročitelj težav ter nato predpiše ustrezno zdravilo (na primer antibiotike v primerih okužbe z bakterijami). Kadar pa zastrupitev s hrano ni pretirano nevarna, si lahko uspešno pomagate z naravnimi načini zdravljenja. Prav tako se naravne načine zdravljenja lahko kombinira s farmacevtskimi sredstvi, ki jih predpiše zdravnik.

Najpomembnejša stvar ob diareji in bruhanju, ki sta znaka okužbe s hrano je skrb, da obolela oseba ne dehidrira. Vsako uro je potrebno spiti kozarec vode. Če vas pri tem močno sili na bruhanje, lahko pijete tudi po žličkah. Najbolj priporočljivo je, da pijete vodo, razredčene sadne in zelenjavne sokove ter tekočino (brez zelenjave ali mesa) juh. Kadar je dehidracija izjemno huda so priporočljivi elektrolitski napitki, ki se jih dobi v lekarni. Če ste popotnik, nikoli ne potujte brez njih. Če se pojavijo suha usta ali nenadno nagubana koža, ki se ne raztegne nazaj, ko jo narahlo potegnete, je to znak dehidracije. Takrat je še toliko bolj pomembno, da se zagotovi zadosten vnos tekočine. Med okužbo je priporočljivo uživanje hrane le če ste lačni in če vam paše, sicer se s hrano ne silite. Priporočljiva je hrana, ki je lahko prebavljiva, na primer zelenjavne in mesne juhe, dobro kuhana zelenjava ter pust riž, krompir ali poletna. Najverjetneje vam med najhujšimi napadi diareje hrana ne bo niti malo dišala, poskrbeti pa morate, da dovolj pijete. Ko se boste že počutili nekoliko bolje in se vam bo povrnil apetit, je priporočljivo, da ne uživate mleka in mlečnih izdelkov, mastne hrane in olja, saj takšna hrana lahko ponovno vznemiri vaš želodec. Takšno hrano v svoj jedilnik po zastrupitvi vpeljite počasi in postopoma. Izogibajte se uživanju sladkorja, posebno če imate oziroma ste imeli bakterijsko okužbo, saj se bakterije hranijo s sladkorjem. Tudi, če vzrok za vaše težave ni bil bakterijski ne jejte sladkorja, saj le povečuje vnetje v telesu in zato po zastrupitvi kasneje okrevate. Kofein in alkohol sta še nekaj dni po izboljšanju počutja prepovedana, saj sta pretežka za prebavni trakt.

 V primeru, da niste popolnoma prepričani kaj je vzrok vaših težav, poskusite ugotoviti ali imate alergijo oziroma intoleranco na določeno živilo. Tudi alergija ali intoleranca namreč lahko povzročata simptome, ki so značilni za okužbo. Veliko primerov diareje se razjasni z intoleranco na gluten, alergijo na mleko ali oreščke. Vzrok za takšne težave pa lahko predstavlja katera koli hrana.

Najboljše vodilo za prehranjevanje po tem, ko pridobite apetit in se je vaše počutje začelo izboljševati je uživanje preproste in enostavne hrane, ki jo črevesje z lahkoto prebavi in vsrka. Juhe, sadni kompoti in rjav riž so dobra izbira. Mnogim ljudem po okužbah s hrano pašejo banane, jabolka, krompir in korenček za kar obstaja razlaga. Vsa ta našteta živila namreč vsebujejo pektin, ki deluje kot gostilo in zato preprečuje pojav premehkega blata in diareje. Nekatere študije so dokazale, da pražen rožičev prah skrajša trajanje diareje. Žličko rožičevega prahu zamešajte v vodo in jo spijte. Morda vam bo pomagalo.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri zastrupitvah s hrano:

Zelišča

Antiparazitska mešanica

Če vaš zdravnik meni, da imate okužbo s parazitom si lahko precej učinkovito pomagate z mešanico zelišč, ki uničujejo parazite. Najobičajnejše se v takšni mešanici nahaja česen, črni oreh, pelin ter izvleček grenivkinih pečk. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Kanadski zlati koren

Ta zdravilna rastlina pomaga pri ublažitvi diareje v primeru črevesne okužbe.

Olje origana

Olje origana ima močan protimikrobni učinek. Pomaga pri iztrebljanju bakterij, virusov in parazitov.

Poporova meta

Poprova meta blaži slabost in trebušne krče. Vsako uro spijte skodelico svežega čaja poprove mete, pomagate pa si lahko tudi z ekstraktom te rastline v kapsuli.

Drugi dodatki

Aktivno oglje

Aktivno oglje pomaga vsrkati toksine, ki se sproščajo ob zastrupitvi s hrano. Najbolj učinkovito je aktivno oglje, če ga vzamete v prvi fazi bolezni, ko so se pojavili prvi znaki zastrupitve.

Probiotiki

Probiotiki so prvi in najpomembnejši prehranski dodatek v primeru zastrupitve s hrano. Koristne bakterije bodo pomagale ponovno vzpostaviti ravnovesje črevesnih kultur v debelem črevesju ter bodo telesu pomagale pri obrambi pred okužbo. Probiotiki pomagajo ublažiti diarejo, blažijo napenjanje ter krče in bolečine v črevesju. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Aktivno oglje: vzemite 3 kapsule aktivnega oglja na vsaki dve uri, vendar ne več kot trikrat dnevno.

Kanadski zlati koren: vzemite 300 mg kapsulo štirikrat dnevno

Olje origana: vzemite 500 mg kapsulo štirikrat dnevno

Poporova meta: enkrat dnevno vzemite 250 mg kapsulo

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

https://sl.wikipedia.org/wiki/Botulizem

ZVIN, IZPAH IN NATEG MIŠICE

Čeprav bo večina ljudi v svojem življenju vsaj enkrat izkusila zvin ali nateg mišice, je razlikovanje med eno in drugo poškodbo redko pravilno prepoznano.

Nateg mišice se pojavi, ko je mišica preobremenjena zaradi prevelike teže ali pretirane rabe. Poškodovana mišična vlakna lahko povzročijo mišični krč, tvorijo mišični vozel ali nabreknejo. Pri nategu mišice ljudje običajno čutijo ostro bolečino, ki jih presune vsakič, ko želijo mišico ponovno uporabiti ali pa jih spremlja otopelo drhtenje oziroma utripanje prizadetega območja. Ko je mišica v krču ali kadar nastane mišični vozel, je bolečina prizadetega mesta največkrat neprestana in precej huda. Najhujši simptomi nategnjene mišice pričnejo počasi izginevati po približno tednu dni, blažja bolečina pa lahko vztraja tudi do približno enega meseca. Nateg je pravzaprav posledica poškodovanih mišičnih vlaken, ki so nategnjena ali natrgana. Pri tem lahko pride tudi do poškodbe kite, saj je ta bistveni del mišice. Nateg mišice imenujemo tudi pretegnjena mišica.

Pri zvinu pa ne gre za poškodbo mišice, temveč je to poškodba ene ali več vezi v sklepu. Vez je skupek fibroznega vezivnega tkiva, ki drži skupaj kosti v sklepu. Kadar je vez preobremenjena, se lahko strga ali pretegne in raztegne iz svojega naravnega položaja. Vez se nategne, pri hujši poškodbi pa se raztrga drobno tkivo v vezivu. Pri zvinu lahko prizadeta oseba v trenutku poškodbe celo zasliši pok oziroma neke vrste tlesk. Če se vezi popolnoma pretrgajo, ne govorimo več o zvinu. Zvini povzročijo takojšnjo in akutno bolečino. Po prvem šoku zaradi akutne bolečine sledi oteklina prizadetega mesta in izjemna občutljivost ter bolečina. V večini primerov prizadetega sklepa oseba zaradi bolečine ne zmore obremeniti s težo. S pravilnim zdravljenjem oteklina izgine postopno v približno enem tednu, sama bolečina pa lahko vztraja še več tednov po zvinu. Poškodovan sklep bo najverjetneje bolj tog in okoren še več mesecev.

Izvinimo si lahko kateri koli sklep v telesu, pri poškodbi sklepa pa so pogosto poškodovane tudi mišice (nateg mišic), zato se izraza zvin in nateg pogosto uporabljata skupaj, njun pomen pa je pri ljudeh pogosto pomešan in napačno razumljen.

Izpah pomeni, da so kosti, ki bi se morale v sklepu stikati tako razmaknjene, da sklep ne deluje več. Vzrok je navadno huda poškodba, pri kateri je mehanična sila tako velika, da strga sklepne vezi. Poleg premika kosti se okvarijo tudi sklepna ovojnica, okoliške mišice, krvne žile in živci. Izpahi so lahko prirojeni, lahko se pojavijo pri revmatoidnem artritisu ali pa se pojavijo brez vidnega vzroka pri osebi, ki ima sklep poškodovan še zaradi preteklih poškodb.

Znaki in Simptomi

Značilni simptomi zvina:

▪ izjemna bolečina v trenutku poškodbe, ki se potem razvije v splošno hujšo razbolelost na prizadetem področju

▪ otekanje

▪ razbarvanje sklepa, ki je pokazatelj hujše poškodbe

Značilni simptomi izpaha:

▪ deformiran sklep

▪ izredno boleč sklep

▪ oteklina in pomodrelost

▪ nepremakljivost

Značilni simptomi natega mišice so:

▪ akutna bolečina ob uporabi mišice

▪ nenehno otopelo zbadanje, ko mišice ne uporabljamo

▪ mišični krči in mišični vozli

▪ otekanje

Vzroki

Vzroki zvinov, izpahov ter nategov mišic se skrivajo v preveliki obremenitvi mišic ali vezi. Zelo pogosto se to zgodi pri dvigovanju težjih bremen, pri telovadbi ali pri nesrečah (padec, neroden sestop, nošenje visokih pet…). Za vzroke poškodb je krivo tudi neravnovesje v opozicijskih mišicah ter prehranske pomanjkljivosti, zaradi katerih je posameznik bolj podvržen poškodbam.

Nekateri ljudje so bolj dovzetni za zvine oziroma poškodbe sklepov. Vzroki za to se skrivajo v oslabljenih mišicah ali kitah, ki obkrožajo sklep ali v oslabljenih in ohlapnih sklepnih vezeh. Nekateri se z oslabljenimi mišicami in vezmi okoli sklepov že rodijo. 

Prehrana, življenjski slog ter ukrepanje pri poškodbah

Zvini, izpahi in nategi mišice so precej pogost pojav, vseeno pa lahko sami z nekaterimi preventivnimi ukrepi zmanjšamo možnosti za poškodbo. Priporočljivo je, da telesno vadbo vključite v svoj vsakdan. Ljudje, ki so redkeje telesno aktivni in njihove mišice, sklepi ter kosti niso navajeni športnega gibanja, so bolj nagnjeni k poškodbam. Ob redni vadbi pa je ravno obratno – mišice, sklepi in kosti so bolj odporni in močnejši. Zelo pomembno je, da se pred vsako vadbo tudi dobro ogrejemo. Razgibavanje pred vadbo naj bo nežno in dovolj počasno, da bomo telo dobro pripravili na fizično aktivnost. Raztegnite se tudi po sami vadbi. Pri vadbi sledite tudi zdravi pameti: ne dvigujte uteži, ki so za vas pretežke in ustavite se pri vajah, pri katerih čutite, da greste preko svojih zmožnosti in so pri izvajanju boleče. Če ste se začeli gibati po dolgem času, je to izjemno pozitivno, a začnite postopoma. Vsakih nekaj dni naj bo intenzivnost vadbe močnejša, nikar pa se pretirano ne ženite v začetku.

Takojšnja in učinkovita pomoč za primer zvina, izpaha ali natega mišic

Kadar sumite, da ste doživeli zvin ali ste nategnili mišico, je najbolj učinkovito hitro ukrepanje. Spodaj opisane preproste tehnike bodo olajšale okrevanje, če jih boste izvedli čim prej po poškodbi. Pomagale vam bodo tudi pri lajšanju in krajšanju bolečin.

Pomembno je vedeti, da pri izpahu sklep lahko naravna le zdravnik, saj obstaja možnost kakšnega drugega zloma ali okvare, ki se z nepravilnim naravnanjem izpahnjenega predela lahko še poslabša. Pri sumu na izpah je potrebno slikanje z rentgenom. Kadar sumite, da gre pri vaši poškodbi pravzaprav za izpah, poiščite zdravniško pomoč.

▪ Večina zvinov in nategov mišice se lepo pozdravi v domači oskrbi, v nekaterih primerih pa je vseeno dobro, da odidemo k zdravniku. Če je bolečina izjemno huda in če sklep ni gibljiv, gre lahko za zlom kosti. V takšnem primeru ne bo dovolj počitek v postelji, temveč potrebujete zdravniško oskrbo. K zdravniku odidite tudi, če je poškodovan sklep razbarvan ter če oteklina ne izgine v nekaj dneh. Bodite bolj pozorni v primeru, da ste si poškodovali zapestje ali gleženj.

▪ Ta dva predela sta namreč posebno občutljiva in bolj dovzetna za zlome, zato je ob hujših znakih poškodbe priporočljiv pregled pri zdravniku.

▪ Za zmanjšanje otekline in bolečine na prizadeti del telesa takoj položite led, ki je ovit v plastično vrečko, čez pa položena čista krpa. Tako si poškodovan predel hladite. Če nimate na voljo ledu, bo primeren tudi zamrznjen paket graha ali kaj drugega. Ne glede na to kaj boste uporabili za hlajenje morate biti previdni, da si ledenega paketa ne položite neposredno na kožo. Pred hlajenjem ga ovijte v čisto krpo, sicer lahko poleg zvina ali natega dobite še ozebline. V lekarni so na voljo razni hladilni geli, ki so zelo učinkoviti. Za vsak slučaj jih imejte vedno v hladilni skrinji. Kakršno koli hlajenje poškodovanega mesta vam bo izjemno ublažilo bolečine in otekanje. Priporočljivo je, da poškodovano mesto hladite približno 20 minut, nato pa pred ponovnim hlajenjem naredite 10 – minutni premor.

▪ Kolikor je le mogoče, dvignite poškodovan predel telesa nad višino srca. To bo nekoliko zmanjšalo dotok krvi na prizadeto mesto kar bo zmanjšalo otekanje.

▪ Dvigovanje poškodovanega mesta in hlajenje naj traja približno dan ali dva, potem pa poškodbo izmenično hladite in grejte. Hlajenje je najbolj pomembno takoj in v prvih 30 – tih minutah po poškodbi, kasneje pa poškodovano mesto hladite po potrebi. Pojdite k zdravniku, če oteklina še dolgo vztraja, vi pa ste ob poškodbi pravilno in hitro ukrepali.

Prehrana

Čeprav se način prehranjevanja pri zvinih, izpahih in nategih mišice morda sploh ne zdi pomemben, lahko pospeši celjenje in pomaga pri blažitvi bolečin.

Za dobro obnovo in močne ter vzdržljive mišice in vezi je pomembno uživanje pustih virov beljakovin. Jejte zmerne količine pustega piščančjega mesa, purana ter rib. Pri izbiri živalskih proizvodov bodite pozorni, da izberete kvalitetno, domače meso. V svoj jedilnik vnesite tudi več stročnic, ki so beljakovinsko bogate. Poškodbe velikokrat doprinesejo k tvorbi prostih radikalov, ki pripomorejo k razvoju marsikatere bolezni. Proti negativnim učinkom prostih radikalov se boste učinkovito borili z uživanjem barvitega sadja in zelenjave, ki vsebuje največ antioksidantov. Za manjše otekline in za učinkovito celjenje poškodovanih tkiv je izjemno pomemben dovoljšen vnos vitamina C. V telo ga vnesite z uživanjem agrumov.

Kadar smo zaradi poškodbe primorani ostati doma in v postelji, večino popade malodušje, ki nas lahko privede do tolažilnega prenajedanja. Uprite se skušnjavi, da bi jedli hitro, procesirano in ocvrto hrano. Takšni obroki namreč vsebujejo velike količine soli in sladkorja, kar le prispeva k otekanju in vnetju poškodovanega področja.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri zvinih, izpahih in nategih mišice:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo vaše telo oskrbel z vsemi potrebnimi vitamini in minerali, ki so nujni za dobro celjenje vezi, mišic in tetiv. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin C

Vitamin C je potreben za tvorbo vezivnega tkiva, poleg tega pa deluje tudi protivnetno.

Zelišča

Arnika

Arnika je zelo zdravilna rastlina, ki se jo uporablja za blaženje marsikatere zdravstvene težave. Olje arnike bo ublažilo bolečino, modrice in otekanje. Prizadeti del telesa z oljem arnike namažite dvakrat dnevno. V primeru, da je poškodovana tudi koža, rane ne mažite.

Bosvelija

Ta rastlina pomaga telesu v borbi z vnetjem. Deluje močno protivnetno.

Drugi dodatki

Bromelain

Bromelain je encim, ki povsem na naraven način preprečuje in zmanjšuje vnetja.

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline vam bodo pomagale blažiti vnetje v telesu, pospešile pa bodo tudi proces celjenja. Vsakodnevno užijte 1 do 2 žlici mletih lanenih semen, ki jih lahko za zajtrk vmešate v jogurt. Priporočljivo je tudi uživanje ribjega olja v odmerku 5 mg na dan.

Glukozamin

Glukozamin se snov, ki je nujno potrebna za zdrave sklepe, vezi, mišic in tkiv. Glukozamin v telesu najdemo v hrustancu in nekaterih drugih organih. Predstavlja sestavni del celičnih sten in vezivnih strukturnih molekul v celicah. Zaradi tega ima zelo pomembno vlogo pri gradnji sklepov, saj sodeluje pri nastanku kit, vezi, kosti in sklepne tekočine.

MSM

MSM je organska oblika žvepla. Ima močne protivnetne učinke. Ta mineral spodbuja zdravje vezi, tetiv ter sklepov.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Bosvelia: vzemite 1200 – 1500 mg kapsulo z ekstraktom te rastline dva do trikrat dnevno

Bromelain: trikrat dnevno vzemite 500 mg kapsulo med obroki

Glukozamin: vzemite 1500 mg odmerek dnevno

MSM: dodatek vzemite tri do štirikrat dnevno. Vsakokrat lahko vzamete do 1000 mg dodatka.

Vitamin C: vzemite 1000 mg vitamina C dva do trikrat dnevno 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.avogel.si/indikacije/zvini.php

http://www.vitalni.si/vsebina/151/0/35/Izpah.html

http://www.avogel.si/indikacije/nateg-misic.php

USTNI ZADAH ALI HALITOZA

Če ste kdaj jedli česen ali čebulo ali pa ste stali poleg nekoga, ki je imel česen ali čebulo za malico,  gotovo veste, da nekatera živila proizvedejo kisel in močan ustni dah. Določena živila, ki so ostra in pikantna vsebujejo žveplove spojine, za katere je značilen izjemno slab vonj. Te spojine se nato sprostijo v ustni votlini, poleg tega pa pridejo tudi v krvni obtok in do pljuč. Tudi, če si po takšni hrani umijete zobe in grgrate ustno vodo, boste pri izdihovanju oddajali vonj žvepla, dokler se hrana, ki je povzročitelj zadaha, popolnoma ne presnovi. Presnova pa je proces, ki lahko traja tudi do štiriindvajset ur. Slab zadah, ki je posledica z žveplovimi spojinami bogate hrane, nas lahko v družbi spravi v zadrego in je neprijeten za naše sogovornike, vendar pa ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Neprenehen ustni zadah, ki kar vztraja in vztraja pa po drugi strani predstavlja zdravstveni problem. Ustni zadah takšne vrste medicinsko imenujemo halitoza in je opozorilni znak, da v našem telesu nekaj ni v redu.

Znaki in Simptomi                         

Znak halitoze je neprijeten ustni zadah, ki se čuti vsakokrat, ko oseba izdihne ali govori.

Vzroki

V mnogih primerih je slab zadah opozorilni znak, ki nam sporoča, da naša ustna higiena ni dovolj dobra. Če svojih zob po obroku ne umijemo (dobro), se bakterije v ustni votlini hranijo z delci hrane, ki ostanejo v ustih. Žveplo je stranski proizvod pri hranjenju bakterij,  ki povzroči slab zadah. Sčasoma te bakterije povzročijo zobno gnilobo in bolezni dlesni, to pa so bolezni, ki vodijo k še bolj izrazitim težavah s slabim ustnih zadahom ali halitozo.

V primeru,  da redno in dobro skrbite za ščetkanje zob in uporabljate tudi zobno nitko in strgalo za jezik je mogoče, da se vzrok za slab ustni zadah ali halitozo skriva v zastrupljenosti vašega telesa. Nepravilna in slabo kakovostna prehrana ter slabo delujoč prebavni sistem lahko pripelje do kopičenja snovi v telesu, ki bi se morale izločiti. To se lahko odraža v obliki slabega ustnega zadaha. V primeru, da ste zaprti (ljudje s slabim načinom prehranjevanja imajo pogosto to težavo), se strupi ne morejo izločiti z blatom. Telo skuša zato izločiti vsaj nekaj toksinov na druge načine, tudi z izdihovanjem, kar pa povzroči slab ustni zadah. V tem primeru vam lahko pomaga očiščevalni program, ki vključuje spremenjen način prehranjevanja. S čiščenjem telesa boste izločili toksine, s tem pa tudi vzrok slabega ustnega zadaha. Vzrok za ustni zadah ali halitosis se lahko skriva tudi v neodkritih okužbah grla. Najpogosteje so povzročitelji v takšnih primerih angina (tonzilitis) in sinusitis (vnetje sinusov). Angina ali sinusitis je lahko posledica alergije na hrano ali alergije na zračne alergene in ostale alergene v okolju. Alergeni spodbudijo nastajanje sluzi in nosnega izcedka, zamašen nos in razdražena sluznica v grlu pa vodi v slab zadah. Pomembni in pogosti dejavniki, ki povzročajo slab ustni zadah so tudi vnetja zobnih kanalov (granulomi) in amalgamske zalivke ter karies na zobeh. Možen vzrok za slab zadah je tudi prepogosta uporaba antibiotikov. Antibiotiki lahko izničijo dobro floro v ustni votlini, to pa pripelje do razraščanja slabih bakterij, ki povzročajo slab zadah. Pogost vzrok za slab zadah je tudi želodčna okužba z bakterijo H. Pylori. Spremljajoči znaki okužbe so še bolečine v želodcu, napihnjenost in slabost. Okužbo vam diagnosticira gastroenterolog, zdravi pa se jo z antibiotiki. Po uspešnem zdravljenju bi morali simptomi in s tem tudi slab zadah postopoma izginiti.

Prav tako se vzrok za halitozo lahko skriva v očitno škodljivem, a še vedno pogostem kajenju. V redkih primerih je slab zadah lahko znak resnejše bolezni, na primer diabetesa, bolezni jeter in ledvic. Če slabega ustnega zadaha nikakor ne morete preprečiti z nobenim ukrepom in nasvetom, obiščite svojega zdravnika in zobozdravnika. Priporočljiv je tudi obisk pri holističnem zdravniku.

Dieta in življenjski slog

Obroki osebe z ustnim zadahom morajo biti osnovani predvsem tako, da so bogati z vlakninami iz različnih živil. Priporočljivo je, da jeste veliko polnozrnatih žitaric ter surove ali le malo kuhane zelenjave in sadja. Priporočljiv je tudi fižol, oreščki in semena. Takšno prehranjevanje bo izboljšalo vašo prebavo, s tem pa se bodo iz telesa izložili toksini, ki so povzročitelji slabega zadaha. Poskrbite, da boste na vsaki dve uri spili kozarec vode. Voda bo pripomogla k temu, da bo vaše odvajanje blata redno, obenem pa dovoljšen vnos tekočine pripomore tudi k izločanju strupov iz telesa. Uživajte veliko peteršilja. Peteršilj je zelišče, ki je že od nekdaj poznano kot rastlina, ki izboljšuje ustni dah. Peteršilj je izredno bogat s klorofilom, ta pa poskrbi za nevtralizacijo vonja v krvnem obtoku in v pljučih. Dobri viri klorofila so še zelenolistna zelenjava, vodna kreša ter lucerna. Vnesite ta živila v svoje obroke.

Za dobro zdravje ustne votline sta ključna vitamina A in C. Vitamin A lahko v telo vnesete z živili oranžne in zelene barve – priporočljivi so korenčki, ohrovt, buče, sladki krompir in špinača. Vitamin C pa boste dobili z uživanjem različnih agrumov. Jejte tudi fermentirana živila, ki vsebujejo naravno prisotne probiotične bakterije. Kislo zelje, probiotični jogurti in kefir so odlična živila, ki pripomorejo k zdravem črevesju, k zdravi sluznici in k zdravem ravnovesju bakterij v ustni votlini.

Izogibajte se hrani, ki za prebavo potrebuje dolgo časa. Iz jedilnika izločite rdeče meso, ocvrto ter procesirano in sladko hrano. Takšna hrana namreč povzroča tako zaprtje kot slab ustni zadah. Iz prehrane prav tako izločite živila, ki povečujejo tvorbo sluzi. Sluz namreč upočasni pretok odpadnih snovi skozi črevesje. Problematična živila so mlečni izdelki, izdelki iz prečiščene bele moke, čokolada ter banane. Ne jejte sladkorja, ta pripomore k nastanku kariesa ter ruši ravnovesje bakterij v ustni votlini. Živila, ki naravno povzročijo slab zadah so česen, čebula, zorjen sir in meso. V kolikor vas moti slab zadah, ki je posledica teh jedi, omejite njihovo uživanje.

Če ste pogosto zaprti je priporočljivo, da se tri dni postite in uživate le zelenjavno – sadne sokove. Na ta način boste iz telesa odstranili neprebavljeno hrano. Poudarek pri postu naj bo na zelenih napitkih, ki so iz zelenjave. Sokovom iz sladkega sadja se izogibajte, saj boste na ta način v telo vnesli preveč sladkorja. V kolikor boste imeli še vedno težave z zaprtjem, v napitek zjutraj primešajte še žličko lanenih semen, ki ste jih čez noč namočili.

Poleg prehrane je izjemno pomembna ustna higiena. Po vsakem obroku si ščetkajte zobe, uporabljajte zobno nitko ter strgalo za jezik, kjer so pogoste obloge, ki povzročajo slab ustni zadah. Uporabljajte čim bolj naravne zobne paste, sestavljene iz zelišč. Namesto ustne vode uporabljajte ohlajen rožmarinov in metin čaj. Komercialne ustne vode in zobne paste pogosto vsebujejo kemikalije ter umetna sladila, ki ne pripomorejo k zdravi flori ustne votline.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate pri ustnem zadahu:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Koencim Q – 10

Koencim – 10 pomaga ljudem z vnetjem dlesni. Priporočljiv je vnos 200 mg koencima Q – 10 dnevno.

Drugi dodatki

Klorofil

Po vsakem (večjem) obroku si privoščite žlico klorofila v prahu. Veliko ga vsebujejo alge klorela, spirulina in alfa – alfa kalčki. Ta živila v trgovinah najdete zdrobljena v prah.

Ksilitol

Ksilitol je naravno sladilo, ki preprečuje bakterijam, ki povzročajo slab zadah, da se pričvrstijo na sluznico ust in zob. Ksilitol lahko primešate zobni pasti ali pa ga raztopite v mlačni vodi in uporabite kot ustno vodico. Na dan lahko uporabite od 4 – 12 gramov ksilitola.

Probiotiki

Posezite po probiotikih v prahu. Raztopite jih v vodi, hitro prežvrkljajte po ustni votlini ter popijte mešanico. Probiotične kulture bodo preprečile pretirano razrast slabih bakterij, ki povzročajo slab zadah ter izboljšale vašo prebavo.

Zelišča

Meta in rožmarin

Ohlajen čaj mete ali rožmarina lahko uporabite kot ustno vodo. Obe rastlini dobro osvežita dah.

Pegasti badelj

Če ste pogosto zaprti, morate verjetno očistiti jetra. Pomagajte si z ektraktom pegastega badlja. Vzemite kapsulo (200 – 250 mg) dvakrat dnevno.

Peteršilj

Po vsakem obroku za osvežitev daha v usta kanite pet kapljic ekstrakta peteršilja.

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

TEŽAVE S SPOMINOM

Se vam večkrat zgodi, da ne veste kam ste spravili dokumente? Ali pa si niste dobro zapomnili kako je že ime tistemu znancu, s katerim ste se zadnjič rokovali? Vas je danes telefonski klic opomnil, da ste bili ob 16.00 uri dogovorjeni v kavarni, vi pa ste doma pri popolnoma drugem opravilu? Težave s spominom so zelo pogoste. Več kot 2/3 oseb, ki so stare nad 65. let zase pravi, da imajo težave pri priklicu starejših podrobnosti in pri pomnenju novih podatkov. Nekateri ljudje težave s spominom jemljejo kot tako imenovano ‘senilnost’ in so mnenja, da je to pač pojav, ki ga prinesejo starejša leta. Drugim uhajanje informacij in pozabljanje predstavlja vzrok za preplah in zaskrbljenost. Pogosto se sprašujejo, če je to začetek Alzheimerjeve bolezni, demence ali kapi.

Slabši spomin je res spremljajoči pojav naravnega procesa staranja, vendar ni nujno neizogiben oziroma ni nujno, da je zelo izrazit. S staranjem se živčne celice v možganih nekoliko skrčijo, zaradi česar težje tvorijo povezave in zaradi česar je spomin nekoliko okrnjen. Znanstveniki pa kljub temu dejstvu trdijo, da so težave s spominom bolj kot s krčenjem možganskih celic povezane z izbiro življenjskega sloga. Pri večini oseb, ki imajo težave s spominom je mogoče to preprečiti ali vsaj nekoliko omiliti z uvedbo drugačnega življenjskega sloga, ki vključuje nekatere spremembe v prehrani, telesni vadbi in še nekaterih drugih življenjskih navadah. Velika večina ljudi, ki se pritožuje nad pozabljivostjo namreč nima nikakršnega resnega obolenja, temveč trpijo za tako imenovano podhranjenostjo možganov. Možgani morajo tako kot vsi drugi deli telesa prejeti zadostno količino kisika in drugih hranil, da pravilno delujejo. S kisikom in hranili mora možgane oskrbeti kri, ki potuje po telesu. Kemikalije, ki jih imenujemo nevrotransimetrji ali živčni prenašalci prenašajo signale po nevronih preko sinaps. Omogočajo, da možganske celice med seboj komunicirajo in ustvarjajo spominske povezave. Prav delovanje nevrotransmiterjev pa je najbolj odvisno od tega kako so prehranjeni s kisikom in drugimi hranilnimi snovmi. Možgani potrebujejo tudi visoke odmerke hranil, ki se učinkovito spopadajo s škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Od teh hranil so najbolj pomembne esencialne maščobne kisline, ki so nujne za zdrave celične stene možganskih celic. Esencialne maščobne kisline, izmed katerih je najpomembnejša DHA maščobna kislina izjemno pozitivno vplivajo na spomin in zbranost. Kadar je cirkulacija posameznika slaba, počasna in neučinkovita ter kri ni dovolj bogata s potrebnimi hranilnimi snovmi za dobro delovanje možganov, so rezultat večje ali manjše motnje spomina.

Poleg slabe prehranjenosti možganov s kisikom in drugimi hranilnimi snovmi k težavami s spominom pripomorejo še nekateri drugi dejavniki. Pogosto se vzrok skriva v uporabi določenih zdravil ali v kombinaciji različnih vrst zdravil, čeprav jih je predpisal zdravnik. Ljudje nad 65. letom starosti so velikokrat uporabniki vsaj enega predpisanega zdravila, pri tem pa se ne zavedajo, da med stranske učinke zdravila spadajo tudi težave s spominom. Drugi pogostejši razlogi za težave s spominom so še depresija, zdravstvene težave ščitnice ter sindrom kronične utrujenosti. K težavam s spominom lahko prispevajo tudi neprepoznane alergije na hrano, slaba prebava ter hormonsko neravnovesje. Najbolj problematično je hormonsko neravnovesje, ki nastane ob stresu. Takrat so ravni stresnega hormona kortizola zelo visoke, naše pomnenje pa je okrnjeno. Vzrok za slab spomin je lahko tudi hipoglikemija ali nizka raven glukoze v krvi, saj glukoza predstavlja glavni vir goriva za možgane. Tako imenovano ‘možgansko meglo’, pri kateri se posameznik težko zbere, razmišlja in izjemno veliko pozablja lahko pripišemo tudi sistemski kandidozi, torej stanju, ko se glivica kandida pretirano namnoži v telesu posameznika. Na težave s spominom močno vpliva tudi obremenjenost telesa s težkimi kovinami. Svinec, živo srebro in nekatere druge težke kovine vplivajo na kognitivne funkcije in prizadenejo spomin. Pretirano nakopičenost težkih kovin je ob spopadanju s slabim spominom smiselno preveriti s testom.

V nadaljevanju članka bodo predstavljene strategije spopadanja posameznika s težavami v spominu. V primeru, da boste nekaj tednov dosledno upoštevali vsa navodila in uvedli bolj zdrav življenjski slog, vaš spomin pa bo še vedno precej slab obiščite svojega osebnega zdravnika, ki bo izključil morebitna resnejša bolezenska stanja. 

Znaki in Simptomi

Znaki težav s spominov so nezmožnost priklica določenih informacij ter pozabljanje dogovorjenih obveznosti in dogovorov. Pri tem pa takšnega pozabljanja ne smemo mešati s pozabljanjem, pri katerem gre za hujše težave s spominom, na primer nezmožnost priklica imen družinskih članov in bližnjih prijateljev. Prav tako je pozabljanje, ki se pojavi po udarcu ali po poškodbi glave nekaj povsem drugega kot običajno, vsakodnevno pozabljanje. V obeh primerih (pozabljanje bistvenih informacij in težave po poškodbi ali udarcu) morate nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

Vzroki

Glavni vzroki težav s spominom so:

▪ slaba prehrana, ki vsebuje preveč nezdravih maščob in premalo bistvenih hranil

▪ prosti radikali

▪ premajhna aktivnost posameznika (tako psihična kot fizična)

▪ uporaba zdravil

▪ zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc

▪ nekatere nediagnosticirane zdravstvene težave osebe (kandidoza, obremenjenost s težkimi ▪ kovinami, depresija, demenca, težave s ščitnico, hipoglikemija)

▪ prehranske pomanjkljivosti (predvsem DHA esencialnih maščobnih kislin, vitamina B12 in folne kisline)

Dieta in življenjski slog

Pomembna in zdrava prehrana je bistvena za dobro delovanje možganov. Za vsakogar, za osebe s težavami s spominom pa še toliko bolj, je priporočljivo uživanje polnovredne in nepredelane hrane. Najbolje je, da so živila, ki jih kupujete organsko pridelana, saj ostala hrana vsebuje veliko kemikalij, ki na zdravje ne vplivajo dobro. Če vam je organsko pridelana hrana cenovno ali kako drugače nedostopna, vsako živilo pred jedjo dobro operite. Antioksidanti, na primer vitamin A, C in E bodo pomagali nevtralizirati škodljive učinke prostih radikalov na vaše možgane. Najboljši naraven vir antioksidantov je sadje in zelenjava, ki morata biti prisotna pri vsakem obroku. Za vnos vitamina E poskrbite z uživanjem pšeničnih kalčkov, ki jih lahko dodate v solate, žitarice ali sokove. Vitamin E boste dobili tudi z uživanjem oreščkov in semen. Pogosto težave s spominom povzroča pomanjkanje vitaminov B kompleksa. Zagotovite si jih z uživanjem kvašenih izdelkov, pšeničnih kalčkov, jajc in alge spiruline. Za izboljšanje cirkulacije, ki bo poskrbela za dobro prehranjenost možganov je pomembno izboljšati raven energije ter spodbujati razstrupljanje telesa. Pri tem vam je najbolj v pomoč redno pitje vode. Na vsaki dve uri spijte kozarec vode. Zelo pomembno je tudi uživanje dovolj velikih količin vlaknin, ki bodo prispevale k temu, da bo črevesje strupe in odpadne snovi potiskalo proti danki, kjer se bodo izločili, namesto, da bi se kopičili v telesu. Polnozrnate žitarice, posebno oves ter surova ali le rahlo kuhana zelenjava so izjemno bogati z vlakninami. Večkrat tedensko si privoščite ribe: losos, skuša in druge ribe iz čistih vodnih virov bodo poskrbele za preskrbo z esencialnimi maščobnimi kislinami. Če ste že starejša oseba, je zelo verjetno, da vaš prebavni trakt hranil ne bo tako učinkovito vsrkal. Za zadostitev potreb telesa po vitaminih in drugih hranilnih snoveh si pripravljajte sveže sokove iz zelenjave in sadja. Hranila iz sokov se vsrkajo neposredno v krvni obtok.

Poleg teh priporočil poskusite ugotoviti ali vam kakšno določeno živilo težave s spominom še okrepi. Alergijske reakcije na hrano se lahko kažejo v težavah z zbranostjo in spominom. Pogosto je vzrok pšenica ali mleko, ki ju lahko izločite ter opazujete ali se pri vas po izločitvi pojavi kakšno izboljšanje spomina. Če se spomin po določenem živilu poslabša ter izboljša, če to živilo prenehate uživati gre najverjetneje za neželeno reakcijo na hrano. Izogibajte se uživanju prepoznanega alergena. Zelo pomembno je tudi izogibanje hrani, ki vsebuje veliko holesterola ali nasičenih maščob, saj takšna hrana zavira učinkovito cirkulacijo. Izognite se tudi uživanju sladkorja ter predelanim živilom, saj takšna hrana ne vsebuje praktično nič vitaminov in mineralov, temveč celo izčrpava potrebne hranilne snovi možganskih celic. Alkohol uničuje možganske celice, povzroča dehidracijo in oblači um. Izogibajte se ga.

Za dober spomin ni pomembna samo prehrana. Vedno več raziskav kaže, da bolj kot uporabljamo možgane, boljše delujejo naše kognitivne funkcije, kot so pomnenje in priklic informacij. Intelektualne aktivnosti, ki zajemajo branje, razmišljanje, reševanje križank, igranje šaha ter druge dejavnosti bodo vaše možgane in spomin le krepile. Ne odpovejte se jim v starosti. Za dobro cirkulacijo pa poskrbite z redno, zmerno vadbo. Izberite si kakšno obliko vadbe, ki vsebuje tudi socialno komponento. Socialne interakcije namreč prav tako prispevajo k dobrem spominu.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri težavah s spominom:

Vitamini in minerali

Antioksidanti

Izberite si formulo, ki vsebuje več antioksidantov, kot so selen, karotenoidi, vitamin C in drugi. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Mutlivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek vas bo oskrbel z vsemi bistvenimi vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi, ki so pomembne za normalno delovanje možganov. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin B12

Pomanjkanje tega vitamina je povezano s slabim spominom, zaradi česar je dodajanje v obliki prehranskega dodatka zelo priporočljivo.

Vitamini B kompleksa

Vitamini B kompleksa so izjemno pomembni za pravilno delovanje možganov, največkrat pa so pri osebah, ki imajo težave s spominom v pomanjkanju.

Zelišča

Brahmi

Ta rastlina se je izkazala kot pomembno prehransko dopolnilo, ki izboljšuje spomin in zmožnost priklica informacij.

Ginko biloba

Ginko biloba izboljšuje cirkulacijo, kar prispeva k boljši preskrbljenosti možganov s hranilnimi snovmi. Izboljšuje spomin ter deluje tudi kot močan antioksidant.

Lisičjakovci

Lisičjakovci so razred rastlin, ki je soroden praprotnicam. Raziskave so pokazale, da dvigujejo nivo določenih snovi v možganih, ki so pomembne za dober spomin. Ekstrakt lisičjakovcev se priporoča tudi osebam, ki so diagnosticirane z Alzheimerjevo boleznijo. Izberite prehranski produkt, ki vsebuje ekstrakt te rastline in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Drugi dodatki

Acetil L – karnitin

Ta dodatek izboljšuje komunikacijo možganskih celic in spomin.

Esencialne maščobne kisline

Dodatek esencialnih maščobnih kislin bo poskrbel za zadostno količino teh nujnih snovi za dobro in pravilno delovanje možganov. Zjutraj, na tešče zaužijte 1 do 2 žlici ribjega olja.

Klorela

Klorela je alga, ki močno spodbuja razstrupljanje telesa. Pomagala bo tudi pri izločanju težkih kovin. Najlažje jo zaužijete tako, da žličko klorele v prahu zmešate v okusen sadni ali sadno – zelenjavni smoothie.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Acetil L – karnitin: vzemite 500 mg trikrat dnevno

Brahmi: vzemite 300 mg odmerek dnevno

Ginko biloba: 120 mg dnevno vzemite dva do trikrat dnevno

 Vitamin B12: vzemite 800 – 1600 mcg odmerek dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite do 100 mg dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

SISTEMSKI ERITEMATOZNI LUPUS

Sistemski eritematozni lupus je kronična avtoimunska bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene različna tkiva, celice in organe, najpogosteje pa napade krvne celice, kožo, sklepe, ledvice in pljuča. Pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom protitelesa prepoznajo tkiva v telesu kot tujke in jih zato napadejo, kar bolnikom povzroča vnetje in bolečine.

Bolezen spada med redkejša obolenja, največkrat prizadene ženske v rodni dobi. Moški predstavljajo manjšino bolnikov – le 10% oseb s sistemskim eritematoznim lupusom je moškega spola. Iz dotlej nepojasnjenih razlogov so afroameričanske ženske kar trikrat bolj dovzetne za razvoj bolezni. Prav tako so bolj kot belske ženske ogrožene ameriške ženske azijskega ali španskega izvora.

Čeprav je sistemski eritematozni lupus redka bolezen, je število obolelih v zadnjih letih v porastu, kar velja tudi za ostala avtoimunska obolenja.

Znaki in Simptomi

Ločimo dve različni vrsti eritematoznega lupusa. Eden je diskoidni eritematozni lupus (tudi DLE), drugi pa sistemski eritematozni lupus (tudi SLE). V tem članku se osredotočamo na sistemski lupus, vseeno pa bomo na kratko pojasnili razliko med njima.

Pri diskoidnem eritematoznem lupusu je edini simptom bolezni luskast rdeč izpuščaj, ki je rahlo dvignjen in v obliki kovanca. Pojavi se na obrazu (lica, nos, čelo), lasišču, ušesih, prsnem košu in na rokah. Gre za značilni metuljast izpuščaj na obrazu, ki je zdravnike iz preteklih obdobjih spominjal na bele lise na obrazu volka. Od tod izvira tudi beseda ‘lupus’, ki v latinščini pomeni ‘volk’. Beseda eritematozni izhaja iz grške besede ‘eritematozous’ in pomeni ‘rdeč’. Beseda se nanaša na rdečo barvo kožnega izpučaja. Rdeče lise, ki so značilne za bolnike z diskoidnem eritematoznim lupusom se  pojavljajo in izginjajo v ciklih. Po tem, ko se izpuščaj zaceli lahko na koži ostane brazgotina. Brazgotine na lasišču lahko preprečijo rast las na prizadetem področju. Čeprav je diskoidni eritematozni lupus neprijeten, v nasprotju s sistemskim lupusom ne predstavlja resne zdravstvene grožnje. Izpuščaj pogosto sproži izpostavljenost sončni svetlobi, zato najbolj učinkovito zdravljene predstavlja izogibanje najmočnejšim sončnim žarkom ter zaščita obraza in glave s pokrivalom, ko se nahajate na prostem.    

Tudi pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom se lahko pojavi značilen metuljast izpuščaj. Značilno za obe vrsti lupusa so tudi tipični zagoni in remisije, tu pa se podobnost med diskoidnim in sistemskim lupusom tudi konča. Beseda ‘sistemski’ pomeni, da so prizadeti številni organi v telesu. Proces, ki povzroči izpuščaj se pri sistemskem lupusu pojavi tudi v sklepih in mišicah. To ustvarja bolečine in vnetja, ki spominjajo na revmatoidni artritis. Osebe s sistemskim lupusom imajo pogosto tudi nizko vročino, ki največkrat nakazuje, da je zagon bolezni dosegel višek. Bolečina in vročina pri bolnikih povzročita izčrpanost ter mnogokrat tudi depresijo. Pri nekaterih bolnikih so to edini simptomi, ki se pojavijo; pri drugih pa se vnetje razširi še na ledvice, jetra, srce, vranico in povzroča nevarne ali celo smrtno nevarne težave.

Glavni simptomi sistemskega lupusa:

▪ Izpuščaj na obrazu

▪ Vročina

▪ Utrujenost in bolehnost

▪ Mišične in sklepne bolečine

▪ Izguba teže

▪ Izpadanje las

▪ Občutljivost na sonce

▪ Ranice v ustni votlini

▪ Dovzetnost za okužbe

▪ Povečane bezgavke

▪ Slabost

▪ Zaprtje ali driska

▪ Ponavljajoča vnetja mehurja

▪ Prisotnost lupus protiteles v krvi

Vzroki

Vzrok za nastanek lupusa še ni znan. Medicina med mogoče povzročitelje uvršča sprožilne dejavnike zagonov bolezni. To so določena zdravila, virusne in bakterijske okužbe (posebno okužbe s streptokoki), kontracepcijske tabletke, nosečnost in podaljšana obdobja izjemnega psihičnega ali fizičnega stresa. Najverjetneje vzrok za nastanek bolezni ni en sam, temveč gre za preplet več različnih dejavnikov. Holistična medicina vzroke za pojav lupusa išče tudi v alergijah in preobčutljivostih na hrano, alergijski reakciji na cepiva, hormonskem (ne)ravnovesju, uporabi sintetičnih hormonov, prebavni funkciji (sindrom prepustnega črevesja), zakisanosti telesa, obremenjenosti s težkimi kovinami, slabem razstrupljevanju ter v pomanjkanju hranil v telesu. Ko se pri zdravljenju naslovijo tudi te težave, se simptomi bolezni običajno nekoliko omilijo.

Dieta in življenjski slog

Še v začetku tega stoletja je bil lupus usodna bolezen, zaradi katere so bolniki umrli v nekaj letih po njenem nastopu. V današnjem času skoraj vse osebe z boleznijo živijo normalno življenjsko dobo, pod pogojem, da pod zdravniškim nadzorom spremljajo simptome bolezni in njihov razvoj. Danes največjo težavo pri bolezni torej ne predstavlja grožnja s smrtjo, temveč kakovost življenja. Nekatere osebe, diagnosticirane z lupusom imajo malo bolečin in le manjša vnetja v telesu; pri drugih je bolezen tako huda, da jih popolnoma onesposobi. Pri najhujših zagonih bolezni zdravniki lahko pomagajo s protibolečinskimi zdravili ter z zdravili, ki zatirajo protitelesa, ki napadajo telo bolnika kot tujek; vseeno pa je najboljše, če se agresivnemu zdravljenju z zdravili lahko izognemo. Bolezen je najbolj priporočljivo nadzorovati s protivnetno dieto, zadostnim počitkom ter z nadzorom stresa. Pomagajo lahko tudi različne naravne oblike zdravljenja, zaradi katerih se zmanjša pojav zagonov bolezni ter omilijo simptomi, ko zagon vseeno nastopi.

Za bolnike je pomembno, da se podprejo s kakovostno prehrano, ki naj bo raznolika in polnovredna. Prehranjujte se predvsem z živili organskega izvora, da se izognete vnosu dodatnih strupov. Če ste primorani kupovati neorganska živila, jih pred uživanjem dobro umijte z vodo. Sadje in zelenjava bo vaše telo pomagala vrniti v alkalno stanje. Prav tako sadje in zelenjava vsebuje veliko vlaknin kar pripomore k dobri prebavi. Vsebuje tudi mnogo antioksidantov, ki zavirajo vnetje. Za dodatno zaščito jejte čim več živil, bogatih z antioksidanti. Priporočljivi so pšenični kalčki in razna hladno stiskana olja (na primer olivno olje). Esencialne maščobne kisline, ki jih v telo vnesete s hladno stiskanimi olji so zdrave maščobe, ki zavirajo vnetje. Zaradi vnosa esencialnih maščobnih kislin je priporočljivo tudi uživanje rib nekajkrat na teden ter dodajanje lanenega olja in lanenih semen na solato.

Med zagonom lupusa, protitelesa napadejo hrustanec v sklepih. Škodo lahko nekoliko omilite tako, da jeste hrano, ki je bogata z žveplom. Dobri viri žvepla so čebula, česen in beluši. Če ste nagnjeni k vnetjem mehurja, pijte nesladkan brusnični čaj dvakrat dnevno. Kortikosteroidi, ki so včasih neizogibno zdravilo pri sistemskem eritematoznem lupusu povzročajo izgubo kostne mase in osteoporozo. Če jemljete ta zdravila, morate poskrbeti za dodaten vnos kalcija. Ta se nahaja v soji in zelenolistni zelenjavi. Za čim boljše splošno počutje in zdravje, popijte kozarec vode vsako uro. Na ta način bodo tudi vaši sklepi naoljeni, saj voda zagotavlja mehke in prožne sklepe ter dovoljšne ravni sklepne tekočine.

Izjemno pomembno je tudi, da se izogibate nezdravi hrani. Ne jejte nasičenih, hidrogeniranih in delno hidrogeniranih maščob. Nekatere osebe z lupusom so ugotovile, da bolečine povsem ali skoraj povsem izginejo, če se odrečejo nezdravim maščobam in mesu. Zmanjšajte tudi uživanje jajc ter iz jedilnika popolnoma črtajte sladkor, predelane ogljikove hidrate, alkohol in kofein. Te sestavine namreč oslabijo imunski sistem ter nas naredijo bolj dovzetne za druge okužbe in bolezni. Priporočljivo je tudi, da omejite vnos soli. Alergije na hrano lahko povzročajo simptome sistemskega eritematoznega lupusa, čeprav v resnici nimate takšne diagnoze. Lahko pa simptome lupusa še poslabšajo. Z izločitveno dieto poskusite ugotoviti katera hrana vam ne odgovarja. Običajno je najbolj problematična pšenica in mlečni izdelki.

Prehranski dodatki, kot pomoč pri spopadanju z boleznijo:

Pri sistemskim eritematoznem lupusu je zelo pomembno, da svoje telo podprete s širokim spektrom vitaminov in mineralov, posebno priporočljivi dodatki pa so našteti spodaj.

Zelišča

Bosvelija

To zelišče ima močan protivnetni učinek in je zato izjemno pomemben pri osebah s sistemskim eritematoznim lupusom. Vzemite 1200 – 1500 mg kapsulo z izvlečkom te rastline.

Korenina encijana in zeliščna grnenčica

Izvlečki teh rastlin izboljšajo splošno prebavno funkcijo. 10 – 20 kapljic izvlečka spijte skupaj s kozarcem vode, petnajst minut pred obrokom.

Drugi dodatki

Encimi

Vzemite 1 – 2 kapsuli encimov pred vsakim večjim obrokom. Encimi pripomorejo k bolj učinkoviti prebavi hrane. Nekateri encimi (proteaze) pripomorejo tudi k protivnetnem delovanju.

MSM

MSM je organska oblika žvepla, ki deluje protivnetno. Vsebuje mineralno žveplo, ki je sestavni del hrustanca. Priporočljive so približno 3 jedilne žlice MSM – ja v prahu na dan. Za čim boljšo absorpcijo zmešajte MSM z limoninim sokom in vodo. Spijte kozarec mešanice na tešče, vsaj 15 minut pred obrokom.

Rastlinski steroli in sterolini

Rastlinski steroli in sterolini so kemikalije, ki so naravno prisotne v nekaterih rastlinah. Raziskave so pokazale, da pripomorejo k uravnavi imunskega sistema pri osebah z avtoimunskimi boleznimi. Priporočljivo je, da trikrat na dan vzamete 20 mg kapsulo rastlinskih sterolov in sterolinov. Kapsuli zaužijte na prazen želodec.

Ribje olje

Na dan zaužijte od 8 – 20 g ribjega olja. Nekatere študije so pokazale, da je ribje olje zelo učinkovito pri zmanjševanju simptomov sistemskega lupusa. V lekarnah lahko kupite zelo močna ribja olja, ki se jih jé na žlico, najbolje zjutraj na tešče. Tako se boste izognili nepotreben dodatnem jemanju kapsul. 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Bosvelija: 1200 – 1500 mg / dan

Korenina encijana in zeliščna grnenčica: 10 – 20 kapljic pred vsakim obrokom

Encimi: 1 – 2 kapsuli encimov vzemite pred vsakim večjim obrokom

MSM: 3 žlice MSMja zmešajte z limoninim sokom in vodo. Spijte zjutraj na tešče.

Rastlinski steroli in sterolini: trikrat na dan vzemite 20 mg kapsulo na tešče

Ribje olje: vzemite 8 – 20 g ribjega olja

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

ROZACEA ALI RDEČICA

Rozacea, ki jo imenujemo tudi rdečica je kronična vnetna bolezen kože, pri kateri je koža na obrazu značilno pordela. Nos, lica, čelo in brada so kronično pordela in nagnjena k izbruhom marog, ki spominjajo na akne oziroma mozolje. Za razliko od aken se pri rozacei nikoli ne pojavijo črni ali beli mozolji, pa tudi v obdobju adolescence je obolenje zelo redko. Bolezen se običajno pojavi v 30. ali 40. letih. Bolezen na začetku oznanja le nežno rožnata rdečica, ki ne izgine. Če se pri pojavi rozacee hitro ukrepa in prične z zdravljenjem, je mogoče, da rdečica ne bo napredovala ali pa se bo celo nekoliko zmanjšala. Pri napredujočih oblikah bolezni lahko povzroči trajno zadebelitev in rdečico. Najpogosteje se jo opazi na nosu. Rozacea se mnogo bolj pogosto pojavi pri ženskah kot pri moških, vendar pri slednjih običajno izbruhne v precej hujši obliki.

Rozacea je kronična dermatološka bolezen, ki se ponavadi pojavlja v zagonih. Je dolgotrajno ali celo trajno obolenje. Bolezen sicer ni nevarna, je pa zelo moteča in se z leti, če je ne zdravimo, slabša. Zagon bolezni lahko sproži vse, kar širi krvne žile na obrazu. Sprožilci bolezni se nekoliko razlikujejo od posameznika do posameznika, vendar so dejavniki največkrat alkohol, vroče tekočine, kava, močneje začinjena ali mastna hrana, bolj ekstremne temperature, izpostavljenost soncu, oster veter in stres. Za osebo, ki ima rozaceo je izogib naštetim dejavnikom zelo pomemben, saj krvne žile ob vsakokratni širitvi izgubijo nekoliko svoje elastičnosti. Skozi čas se več ne krčijo pravilno in ostanejo v razširjenem stanju, kar privede do rdečice obraza. Oseba, pri kateri se je rozacea pravkar pojavila in pri kateri je bolezen kože še mila, bo hitro ugotovila, da zgoraj našteti dejavniki (in morebiti še kakšen drug dejavnik) povzročijo še hujšo rdečico ter akne, ki lahko po odstranitvi sprožilca bolezni izginejo ali pa tudi ostanejo. 

Sodobna medicina dobro razume dejavnike, ki poslabšujejo bolezen, nekoliko manj pa je razumljen sam vzrok za pojav rozacee. Holistična medicina bolezni kože povezuje z delovanjem in zdravjem prebavil in pri tem rozacea ni nobena izjema. Pri velikem številu oseb z rozaceo so odkrili, da imajo manj želodčne kisline kot drugi zdravi ljudje, kar preprečuje dobro prebavo, absorpcijo mikroelementov ter verjetno prispeva tudi k prekomerni rasti bakterij, ki vzdražijo kožo. Podoben učinek kot premalo želodčne kisline ima tudi počasno delovne črevesja in zaprtje. Kadar izbruhnejo mozolji ali rdečica je to verjetno zato, ker koža skuša izločiti toksine, ki jih oslabljen prebavni trakt ni zmogel učinkovito predelati in odstraniti. Težave s kožo so pogosto povezane s sindromom prepustnega črevesja, za katerega je značilna malasorbcija (nezmožnost absorpcije ene ali več hranilnih snovi skozi črevesno sluznico). Pri osebah z rozaceo je zelo pogosto tudi pomanjkanje B vitaminov, največkrat vitamina B12. Prijazna črevesna flora, ki telesu pomaga pri razstrupljanju telesa in pri izločanju toksinov ter preprečuje prekomerno porast neželenih bakterij in drugih mikroorganizmov, je pri osebah z rozaceo mnogokrat osiromašena. Rozacea se lahko pojavi tudi kot odziv na hormonsko neravnovesje. Rozacea se zato pogosto pojavi pri ženskah, ki so tik pred nastopom menopavze ali v menopavzi. Kadar se hormone uravnovesi z naravnimi strategijami, se rozacea pogosto umiri. Sintetični hormoni ali oralna kontracepcija pa zagon bolezni velikokrat celo sprožijo ali poslabšajo. Na pojav rozacee vplivajo tudi raznorazne alergije, ki jih oseba pri sebi še ni prepoznala.

Zdravljenje rozacee nemalokrat vključuje uporabo oralnih ali topičnih antibiotikov, ki pa imajo izjemno majhno učinkovitost, jemati pa jih je potrebno neprestano. Pri osebah, ki imajo izjemno hudo obliko bolezni je takšen način zdravljenja morda res neizogiben; pri osebah z milejšo izrazno obliko pa je bolj smiselno izogibanje sprožilnim dejavnikom bolezni ter skrb za izboljšanje prebave.

Znaki in Simptomi

Pri bolezni je prizadet predvsem osrednji del obraza. Po področju lic, okoli ust, nosu ter lahko tudi po čelu se pojavlja rdečica, občasno pa še bunkice, ki so lahko gnojne. V kasnejši fazi bolezni s pojavijo trajno razširjene kapilare.

Bolezen se prične z nagnjenostjo k zardevanju, stopnjuje pa se v rdečico, ki sčasoma postane trajna. Ob napredovanju bolezni se pojavijo razširjene krvne žilice in majhni mozoljčki. Bolezen lahko po prvem pojavu sama izgine, če pa se preneha vračati v normalno stanje, je potrebno zdravljenje.

Vzroki

Kot je bilo povedano že v začetku prispevka je vzrokov bolezni več, niso pa še dokončno pojasnjeni. Zdravniki osnovni vzrok vidijo v neuravnovešenem imunskem odzivu na različne sprožilne dejavnike iz okolice ter zaradi samega organizma.

Pogosti sprožilni dejavniki so:

▪ ponavljajoča izpostavljenost motečim dejavnikom (alkohol, veter, sonce,…)

▪ premalo želodčne kisline

▪ zaprtje, gastritis

▪ prehrana, ki vsebuje preveč maščob in premalo vlaknin

▪ alergije na hrano

▪ prehranske pomanjkljivosti (predvsem pomanjkanje B vitaminov)

▪ disbioza (neravnovesje črevesnih mikroorganizmov, patološka črevesna mikroflora)

▪ hormonsko neravnovesje

▪ reakcija na sintetične hormone

▪ psihični stres

▪ prehranski vplivi (začinjena, vroča, mastna hrana, kava in čaj)

▪ zunanji vplivi (mraz, vročina, veter, nenadne temperaturne spremembe)

Dieta in življenjski slog

Rozacea je bolezen, ki jo lahko z ustreznim zdravljenjem, nego in izogibanjem sprožilnim dejavnikom nadzorujemo. Pri bolezni svetujemo naj se bolniki izogibajo vsem sprožilnim dejavnikom, za katere vedo, da pri njih poslabšajo bolezen. Osebe z rozaceo se morajo tudi dobro zaščititi pred soncem. Zaščita pred soncem naj bi vključevala nošenje primernih oblačil, ki naj kožo čim bolj pokrivajo, uporabo pokrival ter krem z zaščitnimi faktorji. V urah, ko je sonce najbolj močno, je priporočljivo, da bolniki ostanejo v notranjih prostorih. Priporočljivo se je izogibati tudi izjemno visokim in nizkim temperaturam. S kožo je potrebno ravnati izjemno nežno. Ne sme se je drgniti, praskati ter uporabljati agresivnih kozmetičnih sredstev. Odsvetovane so intenzivne telesne vadbe. Gibanje je seveda pomembno, vendar ne več kot 30 minut skupaj, sicer vaše srce pospešeno deluje, kar privede do razširitve krvnih žilic na obrazu. Telovadba v prostorih, ki nimajo urejene ventilacije ali hlajenja je odsvetovana.

Za osebe z rozaceo je priporočljivo uživanje veliko surovih živil v njihovi naravni obliki. Zelenjava, sadje, oreščki, semena ter kalčki vsebujejo veliko prehranskih encimov. Encimi pri prebavljanju hrane pomagajo pri absorpciji hranil, ki so potrebna za zdravje kože, zdravo cirkulacijo in zdrave krvne žile. Zelo pomembno je uživanje zelenolistne zelenjave, ki predstavlja odličen vir raznoraznih mineralov in vitaminov. Vsak dan je priporočljivo pitje sokov, ki so pripravljeni iz sveže stisnjene zelenjave. V enem dnevu si lahko privoščite več kozarcev sveže iztisnjenega zelenjavnega soka. Pri osebah z rozaceo prebavni trakt skoraj zagotovo ne deluje tako učinkovito kot bi moral, zaradi česar so zelenjavni sokov tako pomembni – telesu zagotavljajo hranila, ki jih oseba z okrnjenim prebavnim sistemom sicer ne bi dobila. S sokovi hranilne snovi preidejo direktno v krvni obtok. Prehrana oseb z rozaceo bi morala vsebovati tudi dovolj vlaknin. Če pri vsakem obroku pojeste nekaj surovih živil je to zagotovilo, da uživate dovolj vlaknin, ki bodo prispevale k izločanju toksinov v prebavnem traktu. S tem zagotavljate zdravje vaše kože, ki ne bo več prevzemala funkcije črevesja, da bi pomagala pri izločanju odpadnih snovi. V svoje obroke vključite tudi polnozrnate žitarice in stročnice. Esencialne maščobne kisline blažijo vnetja v telesu. Večkrat tedensko jejte ribe (posebno priporočljiva je skuša ali losos), vsakodnevno pa užijte še 1 do 2 žlici mletih lanenih semen. Semena lahko zamešate v navadni jogurt ter ga pojeste za zajtrk, da boste dan že začeli z vnosom vlaknin in esencialnih maščobnih kislin. Ne pozabite tudi na redno pitje vode, kar bo poskrbelo za učinkovito razstrupljanje. Osebam z rozaceo pogosto primanjkuje vitaminov B kompleksa. Rjavi riž, oves, pšenični kalčki in kvas bodo poskrbeli za dovoljšen vnos B vitaminov. B vitamini vam bodo pomagali tudi pri premagovanju tesnobe in stresa, ki doprineseta k izbruhom rozacee.

Kadar imajo ljudje kožne težave, je uživanje antibiotikov odsvetovano, saj le dodatno porušijo ravnovesje črevesne flore. Če je antibiotično zdravljenje zares neizogibno, svoje črevesje podprite z vsakodnevnim uživanjem navadnih probiotičnih jogurtov, kefirjem, kislim zeljem ter drugimi fermentiranimi živili. Takšna hrana namreč spodbuja porast prijazne črevesne flore, ki podpira zdravo delovanje imunskega sistema.

Za osebe z rozaceo je zelo pomembno izogibanje hrani, ki povzroči, da zardite. Začinjena hrana, kofein in alkohol večini bolnikov poslabšajo rdečico. K pretirani širitvi krvnih žil lahko doprineseta tudi sladkor in sol, zaradi česar se ju v prehrani izogibajte oziroma zmerno uporabljajte. Bodite pozorni na to katero živilo vam povzroča poslabšanje kože in ga prenehajte uživati. Ne pijte prevročih pijač, niti ne jejte prevroče hrane, saj bo to pospešilo cirkulacijo in prispevalo k širitvi krvnih žil. Raje nekoliko počakajte, da se hrana ohladi preden pričnete jesti svoj obrok. Nasičene maščobne kisline poslabšujejo vnetja v telesu, kar velja tudi za težave s kožo. Rdeče meso, mastna in ocvrta hrana niso primerna hrana za osebe z rozaceo.

Prehranski dodatki, ki pomagajo osebam z rozaceo ali rdečico:

Vitamini in minerali

Vitamini B kompleksa

B vitamini bodo prispevali k blažitvi stresa in tesnobe, pomagali bodo krepiti delovanje črevesja ter s tem posredno vplivali na boljše zdravje vaše kože.

Vitamin B12

Vitamin B12 bo pomagal blažiti izbruhe bolezni.

Zelišča

Aloe vera

Gel z izvlečkom aloe vere bo na kožo deloval pomirjujoče in protivnetno. Nanesite si ga direktno na prizadete dele kože in ga dobro vtrite.

Grozdnata svetlika

Ta rastlina je izjemno učinkovita pri uravnavanju hormonskega neravnovesja. Priporoča se, da ekstrakt rastline uživajo ženske, ki so pred nastopom menopavze ali v menopavzi ter pri katerih se je rozacea pojavila nedavno.

Navadni repinec

Navadni repinec je zdravilna rastlina, ki se jo je v naravni medicini uporabljalo že stoletja. Imela naj bi zdravilne učinke na kožo, zaradi česar so jo naši predniki uporabljali za raznorazne kožne težave, med drugim tudi za blaženje rozacee.

Svišč

Svišč je zdravilna rastlina, ki zelo dobro vpliva na črevesje in krepi celoten prebavni trakt. Z okrepljenim prebavnim traktom se bo izboljšalo tudi zdravje vaše kože.

Zeleni čaj

Zeleni čaj je dober vir antioksidantov ter snovi, ki spodbujajo razstrupljanje telesa. Redno (2 skodelici dnevno) pijte organsko pridelan zeleni čaj. Namesto zelenega čaja lahko posežete tudi po kapsulah z ekstraktom te rastline.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline bodo blažile in manjšale vnetje kože. V telo jih boste najlažje vnesli z uživanjem ribjega olja. Zjutraj, na tešče spijte 1 do 2 žlici.

Prebavni encimi

Prebavni encimi bodo pomagali hrano bolj učinkovito prebaviti, izboljšala se bo tudi absorpcija hranil. 1 ali 2 kapsuli prehranskih encimov vzemite pred vsakih večjim obrokom.

Probiotki

Probiotiki bodo pomagali pri vzpostavljanju zdrave črevesne flore ter s tem posredno prispevali k zdravju vaše kože. pri izbiri probiotičnega dodatka izberite takšnega, ki vsebuje mnogo različnih vrst in številčno bogatih koristnih mikroorganizmov ter pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Grozdnata svetlika: vzemite mg ekstrakt rastline dnevno

Rozacea: vzemite 300 mg odmerek dnevno

Svišč: vzemite 300 mg kapsulo z ekstraktom svišča 15 minut pred obrokom

Vitamin B12: vzemite 400 – 800 mcg vitamina B12 dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite 50 mg dnevno

Zeleni čaj: vzemite 500 – 1500 mg dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/rozacea-nenevarna-a-nadlezna-rdecica/

RAK (RAKAVO OBOLENJE)

Vse celice v našem telesu se morajo obnavljati. Nekatere celice (na primer tiste, ki sestavljajo črevesno sluznico) hitro odmrejo in jih mora telo obnavljati vsakih nekaj dni, spet druge celice imajo življenjsko dobo nekaj let, potem pa jih nadomestijo nove celice. V posebnih okoliščinah, na primer, ko se poškodujemo ali zbolimo nove celice nastajajo hitreje kot je običajno, da nadomestijo tiste, ki so poškodovane. Ko je poškodovano področje pozdravljeno, se celice spet pričnejo obnavljati v svojem običajnem ritmu.

Običajno geni v našem telesu, ki nadzorujejo rast celic vedo kdaj je potrebna tvorba novih celic in kdaj tvorba ni potrebna. Ko pa se ti geni zaradi različnih dejavnikov spremenijo, se celice lahko začnejo izjemno pospešeno deliti in množiti. Skozi čas te celice oblikujejo manjšo ali večjo bulo. Bule, ki nastanejo zaradi prehitre delitve celic so lahko benigne (to pomeni, da niso rakave ter da so relativno neškodljive) ali pa maligne (nakazujejo rakavo obolenje). Takšna tvorba se imenuje tumor. Maligne tvorbe odvzemajo hranila okoliškem zdravem tkivu ter motijo običajne telesne funkcije, kar vodi v ogrožanje življenja. Če tumorja ne odkrijemo pravočasno lahko raste in raste, maligne celice pa se lahko preko krvnih žil in limfnega sistema razširijo v druge dele telesa, kjer nastajajo novi tumorji. Ta proces se imenuje metastaza in lahko vodi v smrt zaradi spremljajočih zapletov v sicer normalnem delovanju telesa.

Mnogo rakavih obolenj je mogoče uspešno zdraviti, če se jih je pravočasno odkrilo. Žal pa rak še vedno ostaja bolezen, ki je ena izmed najpogostejših vzrokov za smrt in ki v ljudeh sproža občutek strahu in nelagodja.

Sama beseda rak se nanaša na postopek nenadzorovane delitve celic, ne označuje pa imena za prav določeno motnjo oziroma bolezen. Termin rak pravzaprav pokriva več sto različnih bolezni, ki so običajno poimenovane glede na tisti del telesa, kjer se tumor najprej pojavi (na primer rak dojk, rak prostate, pljučni rak…).

Statistično gledano je najpogostejši rak pri ženskah rak dojk, pri moških pa je najpogostejši rak prostate. Oba raka znamo dobro zdraviti, če se ju le odkrije dovolj zgodaj. Zelo pogost je pljučni rak, ki je tudi eden izmed najnevarnejših rakavih obolenj. Ostala pogosta rakava obolenja so rak kože, rak sečil in rak debelega črevesja ter pri ženskah še rak reproduktivnih organov. Ne glede na to statistiko pa se rakavo obolenje lahko pojavi kjerkoli v telesu.

Rakava obolenja so izjemno raznovrstna in kompleksna, zato se ta članek osredotoča predvsem na splošne napotke, ki se nanašajo na strategije za preprečevanje nastanka rakavih obolenj; na strategije, ki so usmerjene v ohranjanje remisije rakavega obolenja ter na napotke, ki posamezniku pomagajo pri soočanju z boleznijo. Članek prav tako poda nekaj napotkov kako ublažiti stranske učinke in kako izboljšati delovanje imunskega sistema osebe, ki prejema kemoterapijo oziroma obsevanje.

Znaki in Simptomi

Znanstveniki so rakava obolenja razvrstili v štiri širše kategorije. Za lažje razumevanje jih bomo na kratko opisali. Karcinomi so rakava obolenja, ki se pojavijo na mehkih tkivih in organih ter žlezah. Prizadenejo na primer kožo, prsi, pljuča, prostato ali trebušno slinavko. Sarkomi so precej redki, napadejo pa trda tkiva, torej kosti, mišice in hrustanec. Limfomi se pojavijo v limfnem sistemu, levkemija pa je rak tkiva, ki tvori kri. Zadnja vrsta rakavega obolenja se od ostalih razlikuje v tem, da ni nastanka trdih tumorjev.

Rakave tvorbe pogosto rastejo več let ali celo desetletij, preden se izrazijo simptomi bolezni. Ne glede na to obstaja več zgodnjih znakov, ki opozarjajo na pojav bolezni in ki jih lahko prepoznamo, če smo z njimi seznanjeni. Simptomi se tudi razlikujejo glede na to za kakšno vrsto raka gre in kje se je pojavil. Če med naštetimi simptomi prepoznate same sebe, se ne ustrašite, saj najverjetneje nimate raka. Simptomi rakavega obolenja so izjemno podobni simptomom drugih bolezni, ki so veliko manj zastrašujoče. Ne glede na to pa za vsak slučaj obiščite svojega zdravnika, ki bo v največ primerih ovrgel neprijeten in dušeč strah. V primeru, da ste zboleli za rakom pa se opomnite, da zgodnje zdravljenje vodi v dobre rezultate in da je optimizem pomemben za okrevanje.

Značilni simptomi rakavega obolenja:

▪ pega, bradavica ali sprememba na koži, ki skozi čas spremeni površino, obliko, barvo ali debelino

▪ ranica, ki se ne zaceli več kot tri tedne

▪ zatrdlina ali oteklina pod površino kože

▪ zadebelitev kože na katerem koli delu telesa

▪ kronične težave s prebavo ali težave pri požiranju

▪ spremembe v odvajanju blata ali urina

▪ kri v urinu ali blatu

▪ krvavitev iz danke

▪ nepojasnjen vaginalni izcedek in krvavenje med menstruacijami

▪ ponavljajoči se glavoboli

▪ nepojasnjena izguba teže ali apetita

▪ nepojasnjena bolečina, še posebno kadar se pojavi v kosteh

▪ vztrajna nizka vročina

▪ ponavljajoče okužbe

▪ vztrajen kašelj ali kašelj, pri katerem izločate kri

▪ stalna utrujenost, slabost ali bruhanje

Vzroki

Kot pri marsikateri drugi bolezni, tudi pri rakavih obolenjih znanstveniki ne vedo natančno kaj povzroči nenadzorovano in rakavo rast celic. Najverjetneje gre za preplet več različnih dejavnikov. Eden izmed njih je motnja genov, ki pa sama po sebi še ne pomeni, da bo oseba razvila rakavo obolenje. Pomeni le gensko predispozicijo in večje tveganje za pojav raka. Dedna obremenjenost predstavlja povečano tveganje za razvoj raka, vendar pa je kot samostojni vzrok za pojav bolezni skoraj neznatna. Z dedno obremenjenostjo se lahko pojasni le od 5 – 15 % vseh rakavih obolenj.

Pojav raka lahko še najbolj razložimo s prepletanjem različnih obvladljivih dejavnikov, ki zajemajo prehrano, življenjski slog posameznika in druge dejavnike okolja.

Ena izmed glavnih kritik zahodne medicine je, da pri preprečevanju in zdravljenju raka prav nič ne naslavlja prehrane, življenjskega sloga, stresa ter sposobnosti telesa, da izloči odpadne in strupene snovi. Prav ti dejavniki pa najbolj vplivajo na pojav bolezni, obenem pa jih posameznik lahko tudi sam nadzoruje ter s tem prispeva k preventivi in okrevanju ob bolezni.

Pomembni dejavniki za razvoj raka so rakotvorne snovi iz okolja, na primer cigaretni dim, procesirana hrana in onesnaženost. Ti toksini v telesu spodbujajo nastanek prostih radikalov in vedno več znanstvenikov verjame, da to bistveno vpliva na nenadzorovano rast celic. Ljudje z močnim imunskim sistemov in velikimi ravnmi antioksidantov v telesu, ki nevtralizirajo proste radikale imajo boljše možnosti, da v njihovem telesu ne bo prišlo do rasti tumorjev. Vendar tudi samo ti dejavniki ne pojasnijo pojav raka, saj tudi osebe, ki so izpostavljene veliko karcinogenim snovem in osebe s šibkim imunskim sistemom nujno ne zbolijo. Vedno več raziskav se pri pojasnjevanju rakavih obolenj sklicuje na stres. Ta naj bi bil za nekatere posameznike poglavitni dejavnik, ki prepreči ali spodbudi razvoj bolezni. Najverjetneje pa na nastanek raka vpliva mnogo dejavnikov.

Ti so:

▪ genetske predispozicije

▪ strupi iz okolja, na primer onesnaženost, težke kovine in sevanje

▪ slaba prehrana, ki vsebuje veliko nezdravih maščob, aditivov, pesticidov in herbicidov ter nepravilno pripravljeno meso

▪ preobremenjenost jeter

▪ virusi in druge prikrite, kronične okužbe v telesu

▪ oslabljen imunski sistem

▪ stres

▪ slaba prebava in razstrupljanje telesa

▪ pomanjkanje telesne vadbe

▪ določena zdravila, na primer nadomestno hormonsko zdravljenje

Prehrana in življenjski slog

Za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni je potrebno zmanjšati tvorbo prostih radikalov v našem telesu, omejiti izpostavljenost prehranskim in okoljskim virom prostih radikalov ter povečati vnos antioksidantov.

Poleg tega je za vsakogar pomembno zgodnje odkritje bolezni, ki mnogo prispeva k uspešnejšem zdravljenju. Glede na starost, spol in zdravniško preteklost se udeležujte rednih zdravniških pregledov in si v skladu s priporočili pregledujte rizične dele telesa (običajno si ženske redno pregledujejo dojke, moški pa moda).  Poučite se o znakih rakavega obolenja in nemudoma obvestite zdravnika, če ste kje otipali zatrdlino. Poleg tega ves čas krepite svoj imunski sistem in svoje telo podprite z antioksidanti, obenem pa skrbite, da boste izpostavljeni čim manj strupom iz okolja. Pomembno je, da skrbite za redno pitje vode in jeste veliko vlaknin, saj je od vode in vlaknin odvisno kako se naše telo razstruplja in kako izloča odvečne in škodljive snovi. Jetra so eden izmed najpomembnejših organov pri obrambi pred rakom, saj delujejo kot filter za toksine in sodelujejo pri njihovim izločanju. Kadar so jetra preobremenjena z nezdravo hrano, procesiranimi maščobami, alkoholom ter onesnaženostjo ne morejo dovolj učinkovito delovati in zaradi preobremenjenosti tega organa strupi, ki bi se morali izločiti ponovno zaokrožijo po telesu. To lahko doprinese k razvoju bolezni. Ves čas krepite svoja jetra z zdravo prehrano, razstrupljanjem ter z zelišči, ki spodbujajo čiščenje jeter. Naučite se spopadati s stresom in se osvoboditi napetosti. Tako stres kot tesnoba in napetost šibijo imunski sistem in spodbujajo tvorbo prostih radikalov. Poskusite z meditacijo, avtogenim treningom, sprehodi v naravi ali pa z vadbami kot so qigong, tai qi in joga.

 Večina ljudi ve, da so konvencionalni medicinski ukrepi za zdravljenje raka, kot so kemoterapija, obsevanje in operacije izjemno grobi posegi v telo, ki lahko zaradi napora telesa vodijo tudi v smrt. V nasprotju s takšnimi pristopi naravna medicina ponuja več zelo obetavnih strategij za premagovanje bolezni, ki zajemajo spremembe v prehranjevanju, življenjskem slogu posameznika in uživanje prehranskih dodatkov. Obstajalo naj bi veliko primerov ljudi, ki so samo s spremenjenim življenjskim slogom dosegli remisijo bolezni, vendar pa to potrjuje le manjše število študij. Za kakšno vrsto zdravljenja se bo nekdo odločil je osebna odločitev, naše priporočilo je le, da se prej pogovorite z zdravnikom, se čim bolj sami poučite o različnih pristopih zdravljenja ter dobro pretehtajte prednosti in slabosti vseh možnosti, ki jih imate na razpolago. V primeru, da se odločite za konvencionalne načine zdravljenja si lahko pomagate s holističnimi medicinskimi pristopi, ki bodo vašemu telesu pomagali pri okrevanju. Poskusite poiskati zdravnika, ki bo razumel, da si želite pomagati še na drugačne načine. Spremenjen način prehrane, razna zelišča in druge naravne oblike zdravljenja lahko bistveno zmanjšajo vaše nelagodje ob običajnim pristopih zdravljenja ter povečajo zmožnost telesa, da se bojuje z boleznijo.

Spremembe v prehranjevanju, ki se priporočajo osebam z rakavim obolenjem skušajo vrniti telo bolnika v svoje naravno ravnovesje, spodbuditi delovanje imunskega sistema ter spodbuditi razstrupljanje. Bolniki naj bi jedli čisto in živo hrano, najboljše organsko pridelano. V primeru uživanja mesa se priporoča, da je meso čim bolj naravno, v primeru uživanja rib pa je pomembno, da so bile ulovljene v viru čiste vode. Kadar jetra obdelujejo toksine, v telesu nastaja ogromno število prostih radikalov. Takrat morate jemati močne antioksidante, ki bodo proste radikale čim bolj nevtralizirali. Dober prehranski vir antioksidantov so beluši, avokado, brokoli, brstični oreh, zelje in orehi. Ta vrsta hrane je bogata z glutationom, ki je eden izmed najmočnejših antioksidantov, kar jih poznamo. Poskrbite, da bo vsaj ena vrsta izmed naštetih živil vsakodnevno na vašem jedilniku. Priporočljivo je uživanje surove zelenjave in sadja, ki je močnih barv. Takšna živila imajo visoko vsebnost vlaknin, ki pomagajo pri izločanju toksinov iz telesa, vsebujejo pa tudi mnogo antioksidantov. Kadar takšno hrano jeste surovo, se ohranijo tudi naravno prisotni encimi v hrani, ki pripomorejo k učinkovitejšem prebavljanju hrane ter k dobri absorpciji hranil v krvni obtok. Da bi užili še več vlaknin, je priporočljivo uživanje polnozrnatih žitaric, na primer ovsa ali rjavega riža. Za vnos vitamina E, ki je pomemben antioksidant posezite po pšeničnih kalčkih, oreščkih ter semenih. Česen, čebula in stročnice krepijo jetra in so tudi zelo priporočljiva hrana. Glede na nekatere študije imajo antikarcinogen učinek fermentirani sojini izdelki, na primer tofu in miso pasta. Če se pravkar spopadate z rakom, sami najbolje veste kako pomembno je, da telesu zagotovite moč in energijo. Pri tem vam bodo pomagali pusti viri beljakovin, kot so na primer stročnice, jajca, tofu, perutnina in ribe. Osebe, ki prejemajo kemoterapijo ali obsevanje morajo vnos beljakovin povečati, saj beljakovine pomagajo preprečiti dodatno hiranje tkiva. Nekatere študije, ki so jih opravili na Japonskem so pokazale, da je na področjih, kjer je v kulturi značilno pitje zelenega čaja prisotno občutno manj raka na želodcu, požiralniku ali jetrih. Zeleni čaj deluje tudi kot nežni naravni stimulans za imunski sistem. Vsakodnevna skodelica zjutraj bo doprinesla tudi k nekoliko višji ravni energije. Predvsem pa je glavni nasvet pri soočanju z rakavim obolenjem pitje zadostnih količin vode, ki bo telesu pomagala pri razstrupljanju. Priporočljivo je tudi sveže sočenje zelenjave in sadja. Različne kombinacije zelenjavno – sadnih sokov uživajte vsak dan, najboljše zjutraj na tešče in med obroki. Za dodaten vnos vlaknin so vedno priporočljiva tudi lanena semena, ki jih zmleta lahko zmešate z vodo in redno pijete.

Poleg priporočil kaj jesti je enako pomembno vedeti, česa se je potrebno pri hrani izogibati. Procesirana in hitra hrana, ki vsebuje veliko aditivov, kemikalij ali barvil nima kaj delati na jedilniku človeka, ki se sooča z rakavim obolenjem. Kakor koli obdelana hrana in obroki, ki jih lahko kupite že pripravljene niso dobra izbira.  Izogibajte se tudi sadju in zelenjavi, ki ni organsko predelana. Če se takšni hrani ne morete izogniti, jo prej vsaj dobro operite in olupite. Čeprav ni nobenih raziskav, ki bi z gotovostjo potrdile, da uživanje rafiniranega sladkorja povzroča raka, se znanstveniki strinjajo, da sladkor zavira delovanje imunskega sistema. Šibek imunski sistem se ne more spopasti z rakom in težje zdrži obremenitve, ki jih prinašajo konvencionalne metode zdravljenja rakavih obolenj. Odrecite se sokovom ter slaščicam iz trgovine, ki so polne sladkorja. Prav tako ni priporočljivo pretirano uživanje naravnih sladkorjev – ne pretiravajte z domačimi sadnimi sokovi ter domače pripravljenimi sladicami, ki vsebujejo med ali melaso. Več raziskav je pojav raka povezalo z uživanjem hidrogeniranih in procesiranih maščob – te na jedilniku človeka, ki želi preprečiti raka ali pa se z njim bori nimajo kaj iskati. Osebe z rakavim obolenjem naj bi se prav tako izogibale uživanju rdečega mesa, margarine ter že vnaprej pripravljenih solatnih prelivov. Najbolj rakotvorno naj bi bilo meso, ki se pripravi na žaru na oglje ter sušene mesnine in dimljeni proizvodi. Če si ne predstavljate svojega življenja brez občasnega uživanja rdečega mesa, se odpovejte vsaj mesu, pripravljenem na žaru, suhim salamam in klobasam, šunki in slanini. Nikakor ne uživajte alkohola. Uživanje alkoholnih pijač je eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki prispevajo k pojavu raka v ustni votlini, žrelu, želodcu, debelem črevesju in danki. Če ste zdravi in želite svoje zdravje ohraniti, si privoščite enega ali dva kozarca vina na teden, sicer pa alkohola ne uživajte. Alkohol poleg obremenitve jeter telesu jemlje tudi hranilne snovi.

Če so pri vas diagnosticirali raka, je redno razstrupljanje telesa vaša prednostna naloga. Priporočljivo je, da vsak mesec izvedete tridnevni post z zelenjavno – sadnimi sokovi. Na vsakih 6 mesecev je priporočljiv daljši post, ki naj bi po priporočilih trajal od 5 – 7 dni. Ljudje, pri katerih je rak že napredoval, morajo pri postu uporabiti zdravo pamet. Če vaše telo na post premočno odreagira z glavobolom in slabostjo, postenje prekinite. Namesto tega zelenjavno – sadnje sokove raje vključite v svoje vsakodnevno prehranjevanje. Nihče od nas, niti zdravi ljudje se ne morejo popolnoma izogniti izpostavljenosti strupom iz okolja, ne glede na to kako zdrave so naše prehranjevalne navade in naš življenjski slog. Iz tega razloga je za preventivo pred rakavimi obolenji vedno priporočljivo izvajati redni kratkotrajni post – na primer tridnevni post enkrat mesečno ali pa enodnevni post v tednu dni.

Drugi napotki

▪ Eden izmed najlažjih ukrepov, ki jih lahko sprejmete in na ta način preprečite izpostavljenost rakotvornim snovem je izpostavljenost cigaretnemu dimu. Kajenje povzroča pljučnega raka, prosti radikali, ki nastajajo ob vdihovanju cigaretnega dima pa lahko prispevajo tudi k nastanku raka na drugih delih telesa. Če kadite, prenehajte, nekadilci pa naj se tudi sicer izogibajo izpostavljenosti cigaretnemu dimu.

▪ Kolikor je le mogoče se izognite sevanju. Ne preživljajte časa pred televizijo, na mobilnih telefonih in ne uporabljajte mikrovalovne pečice. Izognite se tudi vsem rentgenskim slikanjem, ki niso zares nujno potrebna.

▪ Izogibajte se agresivnim kemikalijam. Dobro priporočilo je, da se čim bolj izognete vsem snovem, ki oddajajo hlape in druge ostre vonje. Odstranjevalci laka za nohte, spreji za lase, topila in gospodinjska čistila so vsi nezdravi. Izognite se jim kot je mogoče.

▪ Bodite previdni pri izpostavljanju soncu. Dnevno za zadostno količino vitamina D potrebujemo preživeti na soncu približno 15 minut. Daljše izpostavljanje sončnim žarkom ali opekline pa so povzročitelji kožnega raka. Kadar je sonce zelo močno pojdite ven le v zgodnjih jutranjih in poznejšem popoldanskem času, ko sončni žarki niso tako močni. Pri tem nosite zaščitne obleke in sončna očala.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo za preprečevanje razvoja rakavih obolenj in pri spopadanju z boleznijo:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo vaše telo preskrbel z vsemi hranilnimi snovmi, ki jih potrebuje za dobro delovanje in za spopadanje s katero koli boleznijo. Dodatek odmerjajte v skladu z navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin C

Pri spopadanju z rakom je priporočljivo jemanje zelo velikih količin vitamina C.

Zelišča

Essiac čaj

Essiac čaj vsebuje veliko zelišč, ki spodbujajo razstrupljanje. Formula čaja izvira iz starodavne Indije in je požela že veliko pohval pri boju z rakavimi obolenji. Čaj pijte v skladu z navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Grahovec

Grahovec je rastlina, ki spodbuja celice, da se bojujejo proti raku. Jemanje ekstrakta rastline je združljivo z običajnimi metodami zdravljenja raka.

Ingver

Ingver bo osebam, ki prestajajo obsevanje in kemoterapijo pomagal pri spopadanju s slabostjo. Večkrat dnevno si privoščite ingverjev čaj.

Kurkuma

Kurkuma se že dalj časa uporablja pri spopadanju z rakavimi obolenji, saj naj bi delovala proti raku. Skladna je tudi z običajnimi metodami zdravljenja raka.

Meta

Tudi meta, prav tako kot ingver bo osebam, ki prestajajo kemoterapijo in obsevanje pomagala pri spopadanju s slabostjo.

Navadni komarček

Čaj navadnega komarčka bo ublažil stranske učinke obsevanja ali kemoterapije.

Pisana ploskocevka

Ta rastlina vsebuje polisaharide, ki izboljšajo delovanje imunskega sistema. Najbolj priporočljivo je dodajanje tega zelišča v primeru raka na požiralniku, pljučih, želodcu ter debelem črevesju. Uporaba tega prehranskega dodatka je popolnoma združljiva s kemoterapijo, obsevanjem in kirurškimi posegi.

Ribje olje

Ribje olje podpira zdravo celično strukturo. Priporočljivo je kot preventiva pred rakavimi obolenji. Prav tako pomaga pri preprečevanju dodatnega odmiranja tkiva.

Velika zraščenka

Velika zraščenka je goba, ki spodbuja celice imunskega sistema k borbi z rakom. Najučinkovitejša naj bi bila pri raku na dojkah, raku na prostati, jetrih in pljučih. Prav tako je združljiva s konvencionalnimi oblikami zdravljenja raka.

Zeleni čaj

Spijte 3 skodelice zelenega čaja dnevno. Če ste preobčutljivi na kofein, si poiščite produkt, ki ne vsebuje kofeina. Poleg pitja čaja lahko posežete po ekstraktu v obliki kapsul ali tablet in jih jemljite v skladu z navodilom za uporabo na izbranem izdelku. Zeleni čaj je priporočljiv predvsem kot preventiva pred rakavimi obolenji.

Drugi dodatki

D – glukarat

D – glukarat je snov, ki aktivno sodeluje pri procesu razstrupljanja ter pomaga pri izločanju odvečnih in rakotvornih presnovkov v telesu. Priporoča se kot preventiva.

Indol – 3 –karbinol

Indol – 3 – karbinol je oblika žvepla, ki podpira zdravo tkivo dojk, prostate, spodbuja pravilno delovanje hormonov ter ima še nekatere druge pozitivne učinke na zdravje. Je tudi izjemna podpora pri razstrupljanju telesa.

Kvercetin

Kvercetin je oblika bioflavonoida, ki se je v testnih poskusih izkazal kot zaviralec tumorjev.

Probiotiki

Koristni mikroorganizmi, ki jih zaužijete s probiotičnimi dodatki izboljšajo delovanje imunskega sistema, prebavo in izboljšujejo razstrupljanje telesa. Probiotiki so izjemno pomemben dodatek za ohranjanje dobrega zdravja, prav tako pa bodo koristili tudi osebam, ki so že zboleli za rakom. Nujni so kadar je bila oseba obsevana na področju trebušne votline. Izberite probiotike, ki vsebujejo mnogoštevilne koristne mikroorganizme in jih jemljite v skladu z navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Proteolitični encimi

Vzemite kompleks proteolitičnih encimov in jih jemljite v skladu z navodilom za uporabo na izbranem proizvodu. Najobičajnejše se encime jemlje trikrat dnevno med obroki. Proteolitični encimi naj bi delovali proti raku. Združljivi so s konvencionalnimi metodami zdravljenja raka, jemanje je potrebno prekiniti le tri dni pred in tri dni po kemoterapiji, obsevanju ali kirurškem posegu.

Mešanica zelenih superživil

Zelena superživila so alge, kot sta klorela in spirulina, pšenična trava ter še nekatera druga živila. Na trgu obstaja več različnih mešanic. Vse vsebujejo veliko hranljivih snovi in antioksidantov, ki spodbujajo zdrave celice v telesu. Mešanico se priporoča kot prehransko dopolnilo, ki bo pomagalo pri ohranitvi zdravega načina življeja ter pri preprečevanju nastanka rakavih obolenj.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

D – glukarat: vzemite 400 mg odmerek dnevno

Grahovec: 1000 mg ekstrakta te rastline vzemite trikrat dnevno

Indol – 3 – karbinol: vzemite 400 mg prehranskega dodatka dnevno

Kurkuma: 400 mg kapsulo z ekstraktom kurkume užijte trikrat dnevno na prazen želodec

Kvercetin: vzemite 400 mg odmerek trikrat dnevno na prazen želodec

Pisana ploskocevka: trikrat dnevno na prazen želodec vzemite ekstrakt rastline v odmerku 1000 mg

Ribje olje: dnevno vzemite do 1000 mg ribjega olja

Velika zraščenka: vzemite od 0,5 – 1 mg dodatka v ekstraktu na kilogram telesne teže. Dodatek vzemite na prazen želodec.

Vitamin C: priporočljivi so ogromni dnevni odmerki vitamina C, od 5000 – 1000 mg. Strategija, ki jo lahko uberete je postopno zviševanje odmerka do količine, ki jo še dobro prenašate brez, da bi dobili diarejo. Tako velike odmerke lahko intravenozno aplicira zdravnik, pri čemer se izognete prebavnim motnjam.

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision