POVIŠAN HOLESTEROL

Holesterol je voskasta in maščobi podobna snov, ki se nahaja v vsaki telesni celici in je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga v živčnem tkivu in žolču ter je nujen za nastanek hormonov in vitamina D. Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji. Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni. Za prenos s krvjo se nahajajo v posebni obliki lipoproteinov. Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov:

▪ LDL, ki so lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola. Z njimi se prenašata dve tretjini holesterola ter

▪ HDL, ki so lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.

Glede na tip lipoproteinov se holesterol deli na dve vrsti, na ‘dober’ in ‘slab’ holesterol. Holesterol LDL je tako imenovan slabi oziroma škodljivi holesterol, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Vodi lahko do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvavitvi okončin in drugih organov. Holesterol HDL imenujemo tudi dobri, oziroma koristni in zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.

Visoka raven holesterola v krvi je eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za resne zdravstvene težave. Preveč holesterola poveča možnosti za bolezni srca (tudi za usodni srčni infarkt) ter za kap. Holesterol zavira krvni obtok, preveč holesterola pa povzroči tudi žolčne kamne, pri moških težave z doseganjem erekcije, visok krvni tlak ter zmanjšane miselne, kognitivne funkcije.

Kot smo omenili že zgoraj, holesterol ni samo slab. Naše telo ga v  zmernih količinah nujno potrebuje za pravilno delovanje celic, živcev in hormonov. Je bistvena sestavine vsake celice v našem telesu in brez holesterola življenje pravzaprav ni mogoče. Za porazdelitev holesterola po telesu so odgovorni lipoproteini v krvi. LDL lipoproteini nosijo holesterol iz jeter, kjer se tvori v celice, ki holesterol potrebujejo. HDL lipoproteini pa poberejo odvečni holesterol iz celic in ga popeljejo nazaj v jetra, kjer se razgradi in iz telesa bodisi izloči bodisi predela.

Kadar je naše telo v ravnovesju lipoproteini skrbijo, da so ravni holesterola uravnotežene. Ravnotežje pa se hitro podre, ko telo proizvede več holesterola kot ga HDL lahko odstrani. Celice vzamejo le toliko holesterola kot ga potrebujejo, HDL ga odstrani le toliko kot ga lahko, preostanek holesterola pa preprosto ostane v krvi. Holesterol, predvsem tip LDL lahko nato oksidira in se veže na arterijske stene, kar vodi v arterijsko vnetje. To kronično vnetje prispeva k nadaljnjemu nastajanju in odlaganju holesterola in drugih oblog na notranje stene arterij. Takšno nalaganje zoži arterije in omeji količino krvi, ki lahko prehaja skozi. To je bolezensko stanje, ki ga imenuje arterioskleroza ali poapnenje žil in je prva faza bolezni srca. Če arterioskleroza ostane nezdravljena, vodi v srčni napak ali srčno kap.

Znaki in Simptomi

Največkrat nas telo na povišane ravni holesterola ne opozori z nikakršnim znakom ali simptomom, zato je še toliko bolj pomembno, da osebni zdravnik redno pregleduje našo kri. Eden izmed mogočih znakov povišanega holesterola je nastanek tako imenovanih ‘holesterolnih obročev’ v očeh. Gre pravzaprav za depozite maščobe v del očesne roženice. Te maščobe tvorijo bel ali svetlo siv lok ali celoten krog tik pred obarvanim delom očesa. Glede na starost osebe s tem obročem in zdravstveno anamnezo je lahko holesterolni obroč znak povišane ravni holesterola. Če je v vaši družinski veji povišan holesterol pogosta težava, naj bo tudi vaš zdravnik bolj pozoren na morebiten povišan holesterol. K zdravniku se naročite tudi, če večkrat doživljate omotico, zmedenost ali otopelost, težave z ožiljem in prekrvavitvijo in težave z dihanjem po manjšem telesnem naporu.

Vzroki

Vzrok za povišane ravni holesterola se največkrat skriva v vsakodnevnem zahodnem načinu prehranjevanja, za katerega so značilni veliki vnosi živalskih beljakovin, nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov. Poleg tega poglavitnega dejavnika je vzrok za povišane ravni holesterola tudi dedna nagnjenost k obolenju ter določene druge primarne zdravstvene težave, na primer diabetes ali sindrom X (presnovni sindrom). Ne glede na dedne dejavnike ali druge zdravstvene težave, ki posameznika lahko podvržejo k povišanemu holesterolu, je prehrana tudi pri teh osebah izjemno velikega pomena.

Poglavitni vzroki povišanega holesterola so torej:

▪ slab način prehranjevanja, z veliko vsebnostjo nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov

▪ telesna nedejavnost

▪ dedna nagnjenost k povišanem holesterolu

▪ diabetes, inzulinska rezistenca

▪ hipotiroidizem

▪ stres

Prehrana in življenjski slog

V primeru povišanega holesterola je nujna sprememba v prehrani ter fizična vadba. K uravnavi holesterola pa vam lahko pomaga tudi več prehranskih dodatkov, ki so opisani dalje v članku in znižanje ravni stresa. Zelo priporočljivo je, da skušate povišan holesterol sprva znižati s spremenjenim načinom življenja, če pa vam to zares ne pomaga, poskusite z zdravili, ki vam jih lahko predpiše zdravnik. Farmacevtska sredstva so za zniževanje holesterola resda učinkovita, vendar obenem zastrupljajo jetra in lahko povzročijo prehranske pomanjkljivosti. V nekaterih primerih povišanega holesterola so morda res neizogibna, vse prevečkrat pa jih zdravniki povsem rutinsko predpišejo, osebe s povišanim holesterolom pa ne spremenijo svojega nezdravega načina življenja. Če se odločite, da ne boste jemali zdravil za povišane ravni stresa, o tem obvestite zdravnika, ki bo analiziral vašo individualno situacijo in precenil ali bo pri vas zadostovala sprememba življenjskega sloga ali pa je jemanje tablet (vsaj za določen čas) neizogibno.

Prav tako kot so slabe prehranjevalne navade glaven razlog za povišan holesterol, so tudi eden izmed najboljših načinov zdravljenja. Glavno priporočilo, ki ga morate upoštevati, da se vam bo zmanjšal holesterol je uživanje velikih količin vlaknin. To pomeni, da mora biti na vašem jedilniku veliko zelenjave, sadja, oreščkov, semen ter polnozrnatih žitaric. Odlična izbira so topne vlaknine, ki se ne raztopijo v vodi, temveč vežejo holesterol, ki prehaja skozi prebavni trakt. Ovseni otrobi so eno izmed živil, ki vsebuje topne vlaknine. Obstaja tudi več vrst študij, ki so dokazale, da se holesterol ob rednem uživanju ovsenih otrobov bistveno zniža. Skodelica ovsenih otrobov na dan naj bi po nekaterih študijah v 3 tednih zmanjšala ravni holesterola za kar od 8 – 23 %. Zelo priporočljiva vlaknina je tudi pektin, ki jo najdemo v lupinah jabolk ter mleta lanena semena. Zelo pomembno je, da ob povečanem vnosu vlaknin zmanjšate vnos maščob, posebno tistih nezdravih. Margarine, rafinirana olja in ocvrta hrana nima kaj iskati na vašem jedilniku. Prav tako veliko k zmanjšanju holesterola pripomore prenehanje uživanja sladkorja in zmanjšan vnos prečiščenih ogljikovih hidratov. Ljudem z diabetesom ali inzulinsko rezistenco običajno precej pomaga prenehanje uživanja preprostih ogljikovih hidratov, ki naj se v prehrani zamenjajo s tistimi bolj sestavljenimi, obenem pa naj te osebe povečajo vnos beljakovin v prehrani.

Topne vlaknine, ki bodo učinkovito nižale vaše ravni holesterola najdete v ovsu, rjavem rižu, stročnicah in sadju. Naj vsak vaš obrok vsebuje nekaj od naštetih sestavin. Priporočljiv zajtrk je na primer skodelica ovsenih kosmičev pripravljenih na sojinem mleku, v kombinaciji z bananami in nekoliko melase. Poleg lahko pojeste polovico pomaranče ali grenivke. Zelo je priporočljivo tudi uživanje močno obarvane zelenjave in sadja, saj je ta izjemno bogato z antioksidanti. Jejte raznoliko sadje in zelenjavo, vsak dan poskušajte pojesti 5 obrokov s sadjem in zelenjavo, ki pa naj bo surova ali le delno pokuhana. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da vse maščobe niso prepovedane pri povišanem holesterolu. Esencialne maščobne kisline imajo pravzaprav ravno nasprotni učinek – varujejo nas pred boleznimi srca in ožilja. V svoje telo jih lahko vnesete z uživanjem rib. Dobra izbira je losos, skuša. Privoščite si ribe približno dva do trikrat tedensko. Dober vir esencialnih maščobnih kislin so tudi lanena semena, ki jih lahko posujete na solato. Izjemno priporočljivo je tudi olivno olje, ki ga uporabljajte vsakodnevno. Obogatil bo testenine, solate ter vsakršno zelenjavno jed. Pri povišanem holesterolu sta izjemno priporočljiva tudi česen in čebula, ki pomagata nižati škodljivi tip holesterola in višati dober tip holesterola. Privoščite si veliko začimb. Začimbe so antioksidanti, kar pomaga pri preprečevanju oksidacije holesterola. Kajenski poper, bazilika, rožmarin in origano so izjemno dobra izbira. K znižanju holesterola prispevajo tudi oreščki, posebno orehi. Vsak dan lahko pojeste pest oreščkov.

Nasičene, hidrogenirane ali delno hidrogenirane maščobe zvišujejo raven holesterola. Z izogibanjem hrani, ki vsebuje takšne maščobe lahko veliko prispevate k svojem zdravju. Sladka peciva, krekerji, ocvrta hrana, pripravljeni solatni prelivi in margarina so živila, ki se jim morate odpovedati.

Večina ljudi s povišanim holesterolom je prej zelo nezdravo jedla. Tridnevni post z zelenjavno – sadnimi sokovi bo pomagal pri razstrupljanju telesa, posebno jeter, ki so najbolj obremenjena. Post pomaga tudi pri prekinitvi slabih prehranskih navad, zato je izjemno priporočljiv za ljudi s povišanim holesterolom.

Poleg prehrane je izjemno pomembno, da pazite na stres. Ta se je v raziskavah dokazal kot pomemben povzročitelj holesterola. Če je vaš vsakdan zelo stresen, bi vam koristila meditacija, vsakodnevni sprehod pred spanjem ali razne vadbe, ki umirijo telo in duha. Priporočljiv je tai qi, qi gong ali joga. Če imate povišan holesterol, poleg tega pa še kadite takoj prenehajte. Kajenje je velik povzročitelj srčno žilnih bolezni in v kombinaciji s povišanim holesterolom lahko vodi do srčnega napada. Tudi, če ne kadite bodite pazljivi, da ste čim manj izpostavljeni sekundarnemu kajenju. Redno telovadite. Fizična vadba krepi telo in zmanjšuje tveganje za povišan holesterol. V primeru, da imate prekomerno telesno težo morate shujšati. Ob zgornjih nasvetih kako se zdravo prehranjevati in ob rednem gibanju to ne bo prevelik izziv.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo v primeru povišanega holesterola:

Vitamini in minerali in antioksidanti

Antioksidanti in multivitaminski dodatek

Uživanje antioksidantov preprečuje, da bi holesterol oksidiral. Izberite si prehranski dodatek z veliko vsebnostjo antioksidantov ali multivitaminski dodatek in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin C

Vitamin C znižuje holesterol ter preprečuje oksidacijo holesterola.

Zelišča

Česen

Česen je zelo učinkovita rastlina, ki naravno pomaga nižati holesterol. Poleg uživanja česna v prehrani posezite tudi po kapsulah z česnovim ekstraktom.

Guggul

Guggul je zdravilna rastlina, ki jo v namene zdravljenja že vrsto let uporablja ajurveda. Učinkovito znižuje ravni holesterola.

Monascus purpureus

Ekstrakt te gobe prav tako učinkovito niža ravni holesterola.

Drugi dodatki

Niacin

Niacin ali nikotinska kislina je eden izmed najpomembnejših vitaminov B kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Je učinkovit pri zniževanju holesterola.

Polisokanol

Polisokanol je snov za katero je več študij dokazalo, da znižuje holesterol. Znižuje škodljivi holesterol in lipoproteine, obenem pa poveča raven dobrega holesterola.

Ribje olje

Ribje olje znižuje vnetne procesne v telesu ter znižuje raven holesterola in trigliceridov. Vsakodnevno užijte 1 – 2 žlici ribjega olja zjutraj, na tešče.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Česen: vzemite 300 – 500 mg kapsulo dvakrat dnevno

Guggul: vzemite 1500 mg kapsulo ekstrakta te rastline na dan

Monascus purpureus: vzemite 1200 mg ektrakta te rastline dvakrat dnevno. Ob uživanju tega prehranskega dodatka dnevno jemljite tudi Koencim Q10 v odmerku 100 mg.

Niacin: vzemite 1500 – 3000 mg dodatka dnevno

Polisokanol: vzemite 10 – 20 mg prehranskega dopolnila vsak večer

Vitamin C: vzemite do 1000 mg vitamina C na dan

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.lek.si/sl/skrb-za-zdravje/zvisan-holesterol/

PRESNOVNI SINDROM

Presnovni sindrom poznamo tudi pod imenom ‘sindrom x’. Nanaša se na skupek zdravstvenih težav, ki vključujejo visok krvni tlak, prekomerno telesno težo in nenormalne vrednosti krvnih maščob (povišan holesterol in trigliceridi v krvi). Presnovni sindrom vedno zajema tudi metabolično motnjo inzulinske rezistence. Inzulinska rezistenca pomeni odpornost celic na krvni sladkor, kar privede do slabe presnove glukoze. Prekomerna proizvodnja inzulina vodi do debelosti, povišanega krvnega tlaka in previsoke vrednosti krvnih maščob. Presnovni sindrom z drugimi izrazi imenujemo tudi metabolni sindrom, glukozna intoleranca, inzulinska rezistenca, prediabetes ali sindrom x. Črka x se je v imenu bolezenske motnje v preteklosti pojavila zato, ker raziskovalci presnovnega sindroma sprva niso dobro razumeli. Danes je presnovni sindrom zelo dobro prepoznan in razumljen kot motnja v metabolizmu. Ljudje z nezdravljenim presnovnim sindromom so bolj nagnjeni k vnetjem v telesu, še posebno so bolj dovzetni za srčno žilne bolezni, rakava obolenja, diabetes in druge kronične zdravstvene težave.

Sodoben nezdrav način prehranjevanja, ki vključuje uživanje velikih količin prečiščenih ogljikovih hidratov, malo vlaknin in esencialnih maščobnih kislin prispeva k razvoju presnovnega sindroma. Bolezen spodbudi še pomanjkanje telesne vadbe in prehranske pomanjkljivosti. Ko se pri posamezniku pojavi inzulinska rezistenca, se presnovnem sindromu hitro pridružijo še drugi simptomi bolezni – težave s prekomerno telesno težo oziroma debelost, visok krvni pritisk, povišan holesterol in trigliceridi v krvi. Če imate dva od teh naštetih simptomov, imate veliko verjetnost, da imate presnovni sindrom. Značilna za osebe s presnovnim sindromom je postava v obliki jabolka, saj inzulin prispeva h kopičenju maščobe okoli trebuha.

Pojav presnovnega sindroma se da dobro preprečiti z zdravim in pravilnim življenjskim slogom, precej učinkovito pa ga lahko zdravimo s pravilnim načinom prehranjevanja, prehranskimi dopolnili, s telesno vadbo in nekaterimi drugimi naravnimi metodami zdravljenja. Običajno osebe, ki so pripravljene v svoje življenje vpeljati potrebne spremembe doživijo velik uspeh pri zmanjšanju telesne teže, krvnih lipidov in krvnega tlaka. Izboljša se tudi raven energije.

Znaki in Simptomi

Značilni simptomi presnovnega sindroma so:

▪ inzulinska rezistenca oziroma glukozna intoleranca, ki se jo diagnosticira z laboratorijskimi testi krvi

▪ visok krvni tlak

▪ nenormalne vrednosti lipidov v krvi (holesterol, trigliceridi)

▪ maščobne obloge okoli trebuha ali prsi

Vzroki

Poglavitni vzroki za presnovni sindrom se skrivajo v:

▪ dedni obremenjenosti

▪ nezdravem načinu prehranjevanja

▪ kroničnem stresu, ki vpliva na hormonsko neravnovesje

▪ prehranskih pomanjkljivostih (še posebno je izrazito pomanjkanje kroma, B vitaminov, cinka in vanadija)

▪ debelosti

▪ pomanjkanju telesne vadbe

Prehrana in življenjski slog

Najpomembnejša terapija za presnovni sindrom in inzulinsko rezistenco je zdrav način prehranjevanja. Pravilno prehranjevanje pomaga uravnati nivo krvnega sladkorja, zmanjša pa tudi možnost zapletov z zdravjem srca in ožilja.

Če imate presnovni sindrom, naj vaš jedilnik vsebuje veliko vlaknin, ki jih najdete v zelenjavi, oreščkih, semenih in polnozrnatih žitaricah. Posebno priporočljive so vlaknine, ki so topne v vodi. Takšne vlaknine najdemo v ovsenih otrobih, fižolu, oreščkih in jabolkih. Te vlaknine pomagajo uravnati tudi nivo krvnega sladkorja. Zelo priporočljivo je, da dnevno uživate mleta lanena semena. Najboljše je, da vsak dan pri zajtrku pojeste ¼ skodelice mletih lanenih semen, ki jih lahko umešate v navaden jogurt ali pa spijete s kozarcem mlačne vode. Ob uživanju lanenih semen morate spiti dovolj tekočine – minimalno 2 litra dnevno. Svojemu telesu morate zagotoviti tudi dovolj beljakovin. Priporočljive so beljakovine rastlinskega izvora (stročnice, posebno grah ter oreščki in semena) ter puste živalske beljakovine, ki jih dobite v piščančjem in puranjem mesu ter v ribah. Vsak obrok v dnevu mora vsebovati beljakovine. Pri tem si lahko pomagate tudi z raznimi zdravimi oblikami proteinskih napitkov. Pri izbiri morate biti pazljivi le na to, da ne vsebujejo sladkorja oziroma, da je delež ogljikovih hidratov čim manjši. Veliko ljudi z diabetesom ugotovi, da jim povečan vnos beljakovin zelo pomaga pri uravnavi krvnega sladkorja. Enako velja za osebe s presnovnim sindromom. V jedilniku ne smete zanemariti niti maščob. Kvalitetne maščobe so pomembne za zdravje. V telo jih boste najlažje vnesli z uživanjem rib (dobra izbira je losos), oreščkov in semen ter z uporabo olivnega in lanenega olja. Ta olja vsakodnevno uporabljajte na solatah. Namesto treh dnevnih obrokov jejte večkrat, a količine hrane naj bodo manjše. To vam bo pomagalo uravnati nivo krvnega sladkorja ter inzulina. Lahko tudi obdržite tri večje obroke dnevno, vendar si med obroki privoščite vsaj dva zdrava prigrizka. Nikoli ne bodite brez hrane manj kot 3 ure. K težavam z nivojem krvnega sladkorja prispeva tudi pomanjkanje kroma. Zagotovite si ga z uživanjem kvasa, pšeničnih kalčkov, polnozrnatih žitaric, sirov, sojinih izdelkov, čebule in česna. Česen in čebula sta priporočljiva tudi zato, ker pomagata zniževati nivo krvnega sladkorja in ker ščitita pred boleznimi srca in ožilja. Jejte tudi veliko jagodičevja, sliv in grozdja. To sadje vsebuje fitokemikalije, ki ščitijo zdrav vid. Pri oblikovanju jedilnika se osredotočite na živila z nizkim glikemičnim indeksom. Odrecite se uživanju enostavnih ogljikovih hidratov. Sladkarije in sladkane pijače so seveda prepovedane v jedilniku osebe s presnovnih sindromom, poleg tega pa je odsvetovano tudi uživanje izdelkov iz prečiščene bele moke in riža. Pri izbiri kosmičev, testenin in kruha izbirajte polnozrnate izdelke, z manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov. Žita, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate in so bolj bogata z beljakovinami so kamut, pira, rjavi riž ter ječmen. So zelo okusna in zdrava izbira. Prenehajte z uživanjem kofeina in alkohola, saj hitro zvišata raven krvnega sladkorja in s tem vplivata na inzulin. Iz prehrane izločite tudi nasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v rdečem mesu in mlečnih izdelkih, saj naj bi povečale možnost za razvoj diabetesa in srčno žilnih bolezni. Ne uživajte umetnih sladil. Namesto tega raje posezite po bolj zdravih nadomestkih sladkorja, na primer po ksilitolu, steviji ali yaconu. Izognite se uživanju rafiniranih olj ter hrane, ki vsebuje trans maščobne kisline. Margarina, ocvrta hrana in ostala pakirana hrana ter prigrizki iz supermarketov niso primerna izbira za nikogar, sploh pa ne za osebe s presnovnim sindromom. Uživanje trans maščobnih kislin prispeva k razvoju inzulinske rezistence, takšna hrana pa ima tudi visok glikemični indeks.

Priporočljivo je uživanje super zelene hrane, na primer alg klorele ali spiruline, pšenične in ječmenove trave. Na voljo je več že vnaprej pripravljenih zelenih mešanic, ki pomagajo uravnavati nivo krvnega sladkorja.

Za osebe s presnovnim sindromom svetujemo še upoštevanje nekaterih drugih priporočil:

▪ Ne kadite in izogibajte se izpostavljenosti cigaretnemu dimu ob kajenju drugih ljudi. Osebe z inzulinsko rezistenco so bolj podvržene srčnim in ledvičnim obolenjem, k čimer cigaretni dim le pripomore. Pogoste pri osebah s presnovnim sindromom so tudi težave s cirkulacijo, ki jo kajenje le še poslabša.

▪ Če imate previsoko telesno težo, shujšajte. To ob upoštevanju zdravega načina prehranjevanja ne bi smel biti prevelik izziv.

▪ Redno telovadite. Telesna vadba vam bo pomagala shujšati ter bo pripomogla k optimalnim ravnem krvnega sladkorja. Nekaterim izjemno pomaga hoja po obrokih.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri presnovnem sindromu:

Vitamini in minerali

Biotin

Biotin je pomemben za pravilen metabolizem glukoze.

Cink

Cink je mineral, ki ga telo potrebuje za proizvodnjo ter za pravilno delovanje inzulina.

Krom

Krom izboljšuje glukozno toleranco ter uravnava nivo krvnega sladkorja.

Magnezij

Sodeluje pri nastajanju in pri porabi inzulina, zaradi česar je priporočljiv za osebe s presnovnim sindromom.

Močan multivitaminski dodatek

Močan multivitaminski dodatek bo popravil morebitne prehranske pomanjkljivosti v telesu ter zagotovil vsa potrebna hranila, ki so potrebna za pravilen metabolizem krvnega sladkorja. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vanadijev sulfat

Vanadijev sulfat pri ljudeh z inzulinsko rezistenco izboljšuje glukozno toleranco.

Vitamini B kompleksa

Vitamini B kompleksa so izjemno pomembni za pravilen metabolizem krvnega sladkorja.

Vitamin C

Vitamin C pomaga preprečiti poškodbe v telesu, ki nastanejo zaradi oksidativnega stresa in so pri posameznikih s presnovnim sindromom pogostejše kot pri drugih ljudeh.

Zelišča

Gurmar

Gurmar je rastlina, ki pomaga zniževati previsok krvni sladkor.

Drugi dodatki

Alfa lipoična kislina

Alfa lipoična kislina je maščobna kislina, ki vsebuje žveplo. Spada med vitaminoide in je močan antioksidant. Zelo pomembna je za uravnavanje ravni sladkorja v krvi, saj ob uporabi alfa lipoične kisline glukoza iz krvi hitreje pride v celice in je izkoristek zato veliko večji. Izboljšuje občutljivost na inzulin.

Esencialne maščobne kisline

Ko izbirate dodatek esencialnih maščobnih kisline bodite pozorni, da proizvod vsebuje mešanico omega – 3, omega – 6 in omega – 9 maščobnih kislin. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku. Esencialne maščobne kisline so nujno potrebne za pravilno delovanje inzulina. Veliko jih najdete tudi v svetlinovem olju in olju lanenih semen, ki ga le uporabljajte na solatah.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Alfa lipoična kislina: vzemite od 300 do 1200 mg dodatka dnevno

Biotin: vzemite 0d 9 do 16 mg biotina dnevno

Cink: vzemite 30 mg cinka dnevno

Gurmar: vzemite 400 mg kapsulo z ekstraktom rastline enkrat na dan

Krom: dnevno vzemite do 1000 mcg kroma

Magnezij: vzemite 500 – 750 magnezija dnevno

Vanadijev sulfat: vzemite od 100 do 300 mg dodatka dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite 50 mg dodatka dnevno

Vitamin C: vzemite do 1000 mg vitamina C dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA

Sindrom razdražljivega črevesja  je funkcionalna motnja debela črevesja brez spremljajočih organskih strukturnih pomanjkljivosti. Gre za zelo pogosto motnjo pri kateri nepravilno delovanje črevesja povzroči, da odpadne snovi v črevesju ne potujejo tako učinkovito kot bi morale. Zaradi tega se v črevesju kopičijo različni toksini kar povzroča napenjanje, pline, bolečine v trebuhu in izmenično drisko in zaprtje.

Znaki in Simptomi

Sindrom razdražljivega črevesja označuje kombinacijo različnih simptomov povezanih s prebavo. Značilni simptomi sindroma so bolečine v trebuhu in napihnjenost, spremenjene črevesne funkcije, zaprtje, driska ali menjavanje zaprtja in driske. Znaki sindroma razdražljivega črevesja so še izločanje sluzi ter napenjanje in slabost. Lahko se pojavi hujšanje, utrujenost ter različna stopnja tesnobe ali depresije. Pri ženskah se simptomi pogosto poslabšajo v obdobju pred menstruacijo. V primeru, da imate te simptome se posvetujte z zdravnikom, saj lahko ti znaki kažejo tudi na kakšno drugo bolezensko stanje.

Sindrom razdražljivega črevesja pogosto kaže na alergije ali intolerance na hrano ter na fruktozno in laktozno intoleranco. Prav tako sindrom lahko hitro pripišemo osebi, ki je okužena s črevesnim parazitom ali bakterijo ter osebi, ki ima kronično vnetno bolezen črevesja (Chronova bolezen ali ulcerozni kolitis). Iz tega razloga je pomembno, da odkrijete vzroke vaših težav.

Vzroki

Vzroki za pojav sindroma razdražljivega črevesja so različni, največkrat pa je za težave kriv skupek več dejavnikov. Pogosto se vzrok za sindrom razdražljivega črevesja skriva v slabem prehranjevanju. Najpogosteje gre za nezadostno uživanje prehranskih vlaknin, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi ter za previsok vnos enostavnih ogljikovih hidratov. Neuravnotežena in nezdrava prehrana vodi v disbiozo. Črevesna disbioza pomeni neravnovesje mikroorganizmov, ki poseljujejo prebavni trakt. Disbioza je pogost vzrok prebavnih težav in motenega vsrkavanja hranil.

 Prav tako lahko k sindromu razdražljivega črevesja pripomorejo preveliki obroki in nepravilno pitje ter nepravilno kombiniranje prehrane.

Pogost vzrok za razdraženo črevesje so  alergije in intolerance na hrano. V primeru, da ne veste na katero vrsto hrane ste preobčutljivi in to hrano uživate še naprej vodi to v neželene reakcije, ki so največkrat driska, napihnjenost, prekomerni vetrovi, bolečine v trebuhu, slabost ter splošno nelagodje v črevesju.  Včasih se za sindromom razdražljivega črevesja skriva fruktozna in laktozna intoleranca. Prva pomeni, da črevesje ni sposobno dovolj dobro razgraditi sadnih sladkorjev; druga pa, da črevesje ne more razgraditi mlečnega sladkorja laktaze. V tem primeru nam lahko težave, ki so tipične za sindrom razdražljivega črevesja povzročajo vsi mlečni izdelki in sadje. Ker je vsaka vrsta sadja drugačna, nekatere vrste sadja posamezniki prenašajo boljše kot druge.

Eden izmed dejavnikov, ki povzroča sindrom razdražljivega črevesja je tudi stres. Ta poveča črevesno gibljivost (ritmično krčenje črevesja, ki poganja hrano skozi prebavni trakt) ter povzroča bolečine v trebuhu in nepravilno delovanje črevesja.

Dieta življenjski slog

Prehranske vlaknine spodbujajo pravilno delovanje debelega črevesja. Tistim osebam, ki imajo pri sindromu razdražljivega črevesja težave predvsem z zaprtjem, bo povečan vnos vlaknin gotovo pomagal. Priporočljivo je, da namesto žitnih vlaknin uživate predvsem vlaknine, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi.

 Alergije na hrano so kot vzrok za sindrom razdražljivega črevesja prepoznali že v letu 1900. Novejše študije kažejo, da ima kar 2/3 oseb s sindromom razdražljivega črevesja alergijo na najmanj eno živilo. Najpogosteje je to mleko oziroma mlečni izdelki in pšenica. Pomembno je, da ugotovite katera hrana vam povzroča težave in sledite izločitveni dieti. Ko osebe z alergijami in intolerancami na hrano  iz jedilnika umaknejo problematična živila, se črevesje običajno umiri.

Prehrana z veliko enostavnih in predelanih ogljikovih hidratov pripomore k disbiozi, poleg tega pa zmanjša še črevesno gibljivost. Namesto bele moke in testenin ter belega riža posegajte po polnozrnatih žitaricah, ki so bolj zdrave in obenem povečajte vnos zelenjave in sadja. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi začinjeno in ocvrto hrano, predelano hrano, kavo, alkohol in sladkane pijače.

V primeru, da imate laktozno intoleranco izločite vse mlečne izdelke ali pa uživajte mlečne izdelke brez laktoze. V primeru glukozne intolerance zmanjšajte vnos sadja in s poskušanjem postopno ugotovite katero sadje vam bolj ustreza in katero manj ter se slednjega izogibajte.

Vaši obroki naj bodo manjši, jejte pa večkrat na dan. Pri tem pazite, da bodo kombinacije obrokov primerne. Ena izmed pogostejših napak, ki jih počnejo ljudje je, da jedo sadje po obroku in da so obroki preveč sestavljeni. V kolikor imate sindrom razdražljivega črevesja naj bodo obroki enostavni, sestavljeni iz manj različnih vrst hrane. Prav tako poskrbite, da bo hrana pripravljena tako, da bo lažje prebavljiva. Surova hrana se težje prebavi, zato naj pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja prevladuje kuhana hrana, izjemno priporočljive so juhe.

Naučite se tudi boljšega spopadanja s stresom. Poskusite s sprehodi v naravi, meditacijo ali vadbami kot sta qigong, tai chi in joga.

Prehranski dodatki, ki pomagajo ublažiti sindrom razdražljivega črevesja:

Vitamini in minerali

B kompleks

Vitamini B kompleksa popravijo morebitne prehranske primanjkljaje in pomagajo obnoviti črevesne stene. Vzemite 1 kapsulo B vitaminov na dan.

Cink

Cink pomaga pri zdravljenju črevesnih sten, zaradi česar je pomemben dodatek pri sindromu razdražljivega črevesja.

Vitamin C in vitamin E

Vitamin C in vitamin E sta antioksidanta, ki preprečujeta poškodbe črevesne stene in pripomoreta k zdravljenju tkiva črevesja.

Zelišča

Kamilice

Kamilice pomirjajo prebavni trak. Posebno priporočljive so, če imate težave z izmenično drisko in zaprtjem. Kamilični čaj pijte trikrat na dan, najboljše med obroki.

Metin čaj

Metin čaj se že več stoletij uporablja za pomiritev trebušnih krčev in nelagodja v črevesju. Poleg metinega čaja je priporočljivo tudi metino olje v kapsulah. To potuje do tankega in debelega črevesja, kjer sprosti črevesne mišice in pripomore k lažjemu izločanju prekomernih črevesnih plinov.

Drugi dodatki

Omega – 3 maščobne kisline

Omega – 3 maščobne kisline pomagajo pomiriti vnetja in so priporočljive pri kakršnih koli vnetnih boleznih. Poleg dodajanja omega – 3 maščobnih kislin v kapsulah lahko te telesu potrebne maščobne kisline dobimo tudi s hrano. Priporočljive so predvsem ribe, laneno seme ter olje oljne repice.

Prebavni encimi

Prebavni encimi vam bodo pomagali učinkoviteje prebaviti hrano. Vzemite eno ali dve tableti pred obrokom.

Probiotiki

Probiotičme kulture pomagajo pri prebavi in vzdržujejo pravilno ravnovesje med mikroorganizmi v prebavnem traktu. Pomagajo pri disbiozi in lajšajo simptome sindroma razdražljivega črevesja. Verjetno so najpomembnejši izmed vseh priporočljivih dodatkov. Na tržišču obstaja mnogo probiotikov, posezite po tistih, ki vsebujejo največ aktivnih mikroorganizmov in sledite navodilom za uporabo na kupljenem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 25 – 50 mg na dan

Vitamin C: 1500 mg na dan

Vitamin E: 200 – 400 IU na dan

Viri:

Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

POTOVALNA SLABOST

Potovalna slabost je slabost, ki se lahko pri posamezniku pojavi ob potovanju po zraku, na kopnem ali po vodi. Nekateri ljudje je ne poznajo in jih praktično nikoli ne doleti, spet drugi slabost začutijo le po nekaj minutni in bolj ovinkasti vožnji z avtomobilom, ob pozibavanju ladje ali čolna ali ob letenju z letalom, kjer je najbolj neprijeten vzlet in pristanek. Potovalna slabost ni nevarna, lahko pa precej zagreni potovanje – namesto, da bi uživali v počitnicah in uživali v prelepih razgledih, je ves trud preusmerjen v zadrževanje slabosti, kar je izjemno izčrpavajoče. Pri bolj občutljivih posameznikih potovalna slabost lahko traja še nekaj dni po tem, ko se je potovanje že zaključilo. Če spadate med tiste, pri katerih je potovalna slabost izjemno huda pred sprejemom odločitve, da ne boste več potovali, poskusite z nasveti, ki jih bomo podali v članku. Morda vaše slabosti ne bodo popolnoma preprečili, gotovo pa jo bodo nekoliko omilili.

Potovalna slabost se pojavi kadar je mehanizem, ki nadzira notranje ravnovesje zaradi določenih dejavnikov moten. Eden izmed najpomembnejših telesnih struktur, ki so odgovorne za ohranjanje ravnotežja je vestabularni aparat (ravnotežni organ), ki se nahaja v notranjem ušesu. Valovanje, guganje, pozibavanje ali nestanovitna vožnja lahko povzročijo, da se tekočina v ušesu začne pretakati, tok pa jo potisne proti vestabularnem aparatu, ki kot odgovor na to dogajanje po živčnih poteh pošilja alarmantna sporočila v možgane. Ta sporočila naši možgani prevedejo kot znane občutke slabosti, vrtoglavice, mrzlega potenja ter pospešenega dihanja. Opisan mehanizem je sicer povsem naraven, njegov namen pa se najverjetneje skriva v sporočilu posamezniku, da se nahaja v negotovih pogojih, kar lahko pomeni resno grožnjo za življenje. Ta mehanizem naj bi človeka opozoril na nevarnost, ki se ji mora izogniti. Problem tega mehanizma v današnjem času je seveda to, da naše telo ne loči kdaj smo zares izpostavljeni nevarnosti ter kdaj se le vozimo po cesti, ki je bolj hribovita in bolj polna ostrih ovinkov.

Za mehanizem ravnovesja oziroma njegovo pomanjkanje so prav tako zelo pomembne naše oči oziroma vid. Ko na primer sedimo v vlaku in se vozimo čez ravno pokrajino, ušesna tekočina ostane stabilna. To možganom pove, da je telo v mirovanju in da se ne premika. Naše oči pa v istem trenutku možganom pošiljajo popolnoma drugačno sporočilo, saj pokrajina pred očmi kar beži z veliko hitrostjo. Prav takšna nasprotujoča sporočila vznemirijo naše ravnotežje in pojasnjujejo nekoliko redkejši pojav ‘potovalne slabosti’, ki ga posameznik lahko doživi le ob gledanju filma s prizori o vratolomni vožnji z balonom, vožnji na vrtiljaku in v avtomobilu.

Nobeden od zgoraj navedenih mehanizmov ne more pojasniti zakaj nekateri ljudje doživljajo potovalno slabost in drugi ne ter zakaj nekateri posamezniki prav posebno uživajo ob divji vožnji in močnih valovih. Vemo pa, da k nastanku potovalne slabosti pripomorejo tudi tesnoba, stres, slabe prehranjevalne navade, slab zrak in dehidracija. Ko si torej hočemo pomagati lažje preživeti potovanje, so to dejavniki pri katerih lahko začnemo. Če ste nagnjeni k potovalni slabosti, potovanja dobro načrtujte vnaprej. To vam bo pomagalo, da boste vplivali na dejavnike, ki jih je možno obvladovati in si s tem zmanjšali neprijetne občutke. Obstaja več različnih tehnik, metod in dodatkov kako si ublažiti slabost, vendar se jih morate poslužiti še pred samim potovanjem. Če vas bo hujša slabost doletela nepripravljene, si boste v tistem trenutku zelo težko pomagali.

Znaki in Simptomi

Znaki potovalne slabosti so:

▪ izjemna občutljivost na vse dejavnike

▪ slabost

▪ hladno znojenje

▪ omotica

▪ hitro dihanje

▪ utrujenost

▪ bruhanje

▪ izguba koordinacije

Vzroki

Glavni vzrok za potovalno slabost so motnje v notranjem ušesu, ki je odgovorno za občutek ravnotežja. K temu pripomorejo nasprotujoča si sporočila, ki jih sprejemajo možgani preko vidnih dražljajev in preko notranjega ušesa. Ostali dejavniki, ki pripomorejo k potovalni slabosti so:

▪ tesnoba in stres

▪ prenajedanje

▪ uživanje (pre)težke hrane pred ali med potovanjem

▪ dehidracija

▪ slab zrak

Prehrana in življenjski slog

Pri ljudeh, ki jih hitro doleti potovalna slabost je pomembno predvsem, da pred in med potovanjem jejo le lahko hrano. Juhe in zelenjava, kuhana na sopari spadajo med priporočljive vrste hrane, saj pomagajo pomiriti vaš želodec. Če dalj časa potujete z letalom, vlakom ali ladjo, se poskusite vnaprej dogovoriti, da vam postrežejo prilagojene obroke hrane. V vaše obroke vključite pšenične kalčke in rjavi riž. Ta hrana je bogata z vitamini B kompleksa, ki pomagajo preprečiti pojav vznemirjenega želodca ter lajšati stres. Zelo dobra izbira so tudi polnozrnati krekerji. Tudi ti so namreč bogati z B vitamini, ljudje pa jih običajno dobro prenašajo tudi med rahlo slabostjo. Zato so tudi ena izmed priporočljivih vrst hrane, kadar ste se zastrupili ali kadar vas je premagal rotavirus. Mnogim ljudem pomaga, če ob slabosti nekaj malega žvečijo. Priporočljiva izbira je pastinak, ki ga počasi surovega grizljajte ali pa naj bo sestavina obroka pred ali med potovanjem. Pastinak lajša slabost. Pomembnejše navodilo, če vas hitro popade potovalna slabost je tudi redno pitje vode. Na vsaki dve uri spijte kozarec vode. Če potujete z letalom, kjer je zrak običajno bolj suh, pijte še pogosteje. Bodite previdni, da ne pijete mrzle vode. Voda naj bo sobne temperature ali celo nekoliko pogreta, saj ima to na telo bolj pomirjujoč učinek. Kadar čutite, da vas je začela popadati slabost, pričnite žvečiti rezino limone ali limete. Svežina tega sadja vam bo pomagala.

Dobro priporočilo za preprečevanje potovalne slabosti je, da se že dan ali dva pred potovanjem izogibate težki hrani. Ne jejte nič ocvrte in mastne hrane, ki je polna maščob. Uživanje maščobe le pripomore k slabosti in vznemirjenemu želodcu. Kadar se odpravljate na počitnice,  bi morda najraje proslavili s kozarcem alkohola. Temu se raje izognite, že izjemno majhna količina popitega alkohola prispeva k dehidraciji, ta pa slabo vpliva na notranje uho. Veliko ljudi med potovanjem izjemno spremeni način prehranjevanja. Temu se izognite. Ljudje, ki so nagnjeni k potovalni slabosti naj jedo podobno kot doma. Eksperimentiranje s eksotičnimi jedmi ali neprestani posladki vam bodo samo škodili.

Dober napotek za čim manjšo potovalno slabost je globoko dihanje, ki sprošča napetost in s tem pomaga preprečiti nastanek slabosti. Pred začetkom potovanje si vzemite zase nekaj mirnih in tihih minut, v katerih se skušajte sprostiti z globokim in osredotočenim dihanjem. Tudi med samim potovanjem si vsako uro vzemite nekaj minut in pozornost namenite dihanju.  S to preprosto vajo lahko pričnete že nekaj dni pred samim potovanjem. Pomagala vam bo preprečiti živčnost pred potovanjem in strah pred potovalno slabostjo, kar bo potem prispevalo k manjši potovalni slabosti. V svoje dihalne vaje vključite tudi vizualizacijo – predstavljajte si kako mirno in zadovoljno potujete ter se osredotočite na pokrajino, preko katere v vizualizaciji potujete.

Poleg prehrane in dihalnih vaj vam lahko pomagajo tudi naslednji nasveti:

▪ zatohle sobe in slab zrak v avtomobilu hitro poslabšajo slabost. Kadar je le mogoče odprite okno in nekoliko prezračite. Če potujete z ladjo, večkrat stopite na krov in se nadihajte svežega zraka.

▪ Kadarkoli je le mogoče med premikanjem svoj pogled osredotočite na stacionarni objekt. To bo pomagalo zmanjšati nasprotujoča sporočila oči in notranjega ušesa možganom.

▪ Če potujete z avtobusom ali avtomobilom, sedite spredaj. Zadnji deli vozil so običajno nekoliko manj stabilni, zaradi česar je vožnja zadaj bolj neprijetna kot spredaj.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo za lajšanje potovalne slabosti:

Vitamini in minerali

Magnezij

Magnezij bo pomagal preprečiti pretirano kislost želodca ter blažiti krče, ki se pojavijo ob potovalni slabosti.

Vitamin B6

Vitamin B6 bo pomagal blažiti slabost.

Zelišča

Ballota nigra

Ballota nigra spada med zdravilne rastline. Priporoča se ljudem s prebavnimi težavami. Lajša slabost. Priporočljivo je pitje čaja te zdravilna rastline, za večji učinek pa izberite tinkturo z ekstraktom.

Cimet

Tudi cimet pomaga pri spopadanju s slabostjo. Privoščite si cimetov čaj ali si pomagajte s cimetovo tinkturo.

Ingver

Ingver je znan kot rastlina, ki izjemno pomaga pri blaženju slabosti. Priporoča se nosečnicam, ki se spopadajo z jutranjo slabostjo; osebam, ki so se zastrupile s hrano ter osebam, ki jim je slabo zaradi kemoterapije. Počasi srkajte ingverjev čaj, ob hujši potovalni slabosti pa si pomagajte tudi s kapsulami oziroma tableti z ekstraktom ingverja.

Poprova meta

Tudi poprova meta je rastlina, ki pomaga blažiti slabost. Učinkovita je pri lajšanju vseh prebavnih težav in se priporoča osebam s sindromom razdražljivega črevesja ter drugim, ki imajo iz kakršnega koli razloga vzdražen prebavni trakt. Počasi pred in med potovanjem pijte čaj iz poprove mete, za močnejši učinek pa si pomagajte s kapsulami z ekstraktom rastline.

Drugi dodatki

Če je za vas značilna izjemno huda potovalna slabost, ki vam preprečuje potovanja ali pa močno greni počitnice, si lahko pomagate tudi s farmacevtskimi sredstvi, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Do telesa so nekoliko manj prijazna kot prehranska dopolnila, ki smo jih našteli v tem članku, vendar tudi nekoliko bolj učinkovita. Pogost stranski učinek tablet proti potovalni slabosti je zaspanost in žeja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Ballota nigra: 2 ml tinkture vzemite trikrat do štirikrat dnevno

Cimer: 1 ml tinkture vzemite trikrat do štirikrat dnevno

Ingver: vzemite 500 mg kapsulo trikrat do štirikrat dnevno

Magnezij: vzemite 250 mg odmerek dvakrat dnevno

Poporova meta: vzemite 500 mg kapsulo trikrat do štirikrat dnevno

Vitamn B6: vzemite 50 mg vitamina B6 na dan

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

OPEKLINE

Malokatera poškodba je tako resna in boleča kot izjemno huda opeklina. Kožo lahko opečemo na različne načine. Poškoduje jo lahko toplota, para, kemikalija, sonce in elektrika. Kakšno bo zdravljenje kože je odvisno od stopnje opekline, ki jo je posameznik utrpel, od mesta poškodbe kože ter od dejavnika, ki je povzročil opeklino. Najhujše opekline poškodujejo vse plasti kože ter podkožno maščevje in mišice.

Opeklinske poškodbe najpogosteje nastanejo v domačem okolju. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni otroci zaradi neprevidnosti ter starejši ljudje, ki so izgubili okretnost in gibljivost. Hitro se zgodi, da opeklino povzroči polit čaj ali juha. Prav vsakdo pa je v življenju vsaj enkrat izkusil kako je, kadar nas opeče sonce. Sončnim opeklinam so bolj izpostavljeni tisti s svetlo poltjo.

Vrste opeklin

Poznamo več vrst opeklin. Toplotne opekline lahko povzroči moker vir toplote (na primer zelo vroča voda) ali pa suha vročina, ki jo običajno povzroči plamen. Opeklina lahko nastane tudi ob stiku z vročim predmetom. Takšne vrste opeklin so razvrščene v stopnje. Opekline 1. stopnje prizadenejo le vrhnjo plast kože in veljajo za najmanjše in najmanj nevarne izmed vseh opeklin. Opekline 2. stopnje prizadenejo povrhnjico kože ter še eno plast tik pod površino kože. Lahko se pojavijo otekline in mehurji na koži. Opekline 3. stopnje so najbolj resne opekline. Prizadenejo vse plasti kože, koža pa tudi počrni ali pa so določeni deli kože postanejo beli. Takšne opekline so izjemno in skoraj nepredstavljivo boleče.

Kemične opekline povzročajo jedke snovi, ki so lahko kisle ali alkalne. Če je vzrok za opekline kislina, je prvo kar moramo storiti, da s svežo vodo odstranimo kemikalijo iz rane. Če je vzrok za opekline alkalni pa je pomembno, da rane ne zmočimo, sicer lahko to povzroči nadaljnje opekline. Značilni simptomi kemičnih opeklin so rdečina kože, mehurji, otekanje in lupljenje kože.

Električne opekline povzroči električni udar. Zavedati se moramo, da je telo prevodno in tudi električno nabito. Delovanje srca je na primer odvisno od drobnih električnih impulzov. Električne opekline lahko zmotijo srčni utrip in povzročijo srčni ali dihalni zastoj. Pomembno je vedeti, da tudi hude električne opekline na zunaj sploh ne delujejo resno, saj je koža lahko komajda ali pa sploh ne vidno opečena. Prave poškodbe električnih opeklin se nahajajo v bolj globokih plasteh kože in telesa.

Znaki in Simptomi

Znaki in simptomi opeklin se razlikujejo glede na vrsto opekline, vsem opeklinam pa je skupen pekoč občutek ter poškodba kože. Manj hude opekline pordečijo, koža je na dotik občutljiva ter žari. Hujše opekline lahko spremljajo mehurji. Pri najhujših opeklinah je rana na koži zelo očitna, poleg velikih mehurjev koža lahko tudi počrni ali postane belkaste in rumenkaste barve.

Povrhnje opekline prizadenejo ali uničijo samo vrhnje plasti kože (povrhnjico in del usnjice). Nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži. Take opekline se ob ustreznem zdravljenju zacelijo same. Značilnost takšnih opeklin je rdečina kože, po nekaj dneh od poškodbe kože se ta pogosto tudi olušči.

Globoke opekline pa prizadenejo in uničijo celotno debelino kože (povrhnjico in usnjico), včasih še podkožje, izjemno redko pa celo mišice in kosti. Takšne opekline se ne morejo pozdraviti same, temveč je potrebna presaditev kože.

Kadar so opekline hujše lahko na koži ostanejo vidne sledi – brazgotine. Ob hujših opeklinah je spremljajoča bolečina izjemno huda.

Nujno se je pri opeklinah posvetovati z zdravnikom kadar:

▪ gre za električne opekline

▪ so opekline na obrazu, ustih, rokah in genitalijah

▪ opekline prekrivajo več kot 10% površine telesa ali zajemajo celo roko ali nogo

▪ se pojavijo na koži mehurji ali koža postane belkaste barve

▪ rdečina kar ne izgine, koža pa na otip žari več kot 12 ur, pri čemer se bolečina stopnjuje

Vzroki

Opeklina je rana, ki nastane ob opeklinski poškodbi zaradi delovanja toplotne, kemične ali električne energije na tkiva. Opekline lahko nastanejo tudi zaradi sevanja oziroma radiacije. Opeklinske rane so najpogosteje posledica dotika kože ali sluznice z vročimi tekočinami, na primer s paro, vrelo vodo in oljem. Takšne opekline imenujemo oparine. Poleg oparin so najpogostejše še opekline, ki nastanejo zaradi delovanja toplotne energije v obliki suhe vročine, na primer zaradi plamena, razbeljene kovine ali vročega zraka. Manj pogoste so opekline, ki jih povzročijo kemikalije ali električni udar.

Prehrana in druge oblike pomoči

Naravni načini zdravljenja so lahko zelo učinkoviti pri blaženju manjših opeklin in bolečin, pri večjih opeklinah pa se dobro izkažejo kot dodatna pomoč pri celjenju kože in blaženju bolečin. Najbolj učinkovite so naravne metode pri spodbujanju hitrejšega celjenja kože ter pri preprečevanju, da se prizadeti del kože ne okuži. Pri večjih in hujših opeklinah je nujna zdravniška pomoč in oskrba, naravno zdravljenje pa je le dodatna spodbuda in pomoč. Pomembno je, da vemo, da se na hujše opekline pred zdravniškim pregledom in brez zdravnikovega dovoljenja nikoli ne nanaša krem, gelom ali drugih mazil. Pri blažjih oblikah opeklin pa vam bodo mazila pomagala hladiti kožo ter pospešiti njeno  celjenje. Kadar si opečemo kožo je prvo priporočilo hlajenje. Opeklino si spirajte z mrzlo vodo. Če opekline zajamejo celo telo mora biti hlajenje časovno omejeno, da ne izgubimo preveč telesne temperature. Na to moramo biti toliko bolj pozorni pri dojenčkih in malčkih, ki težje nadomestijo toploto.

Kadar je človek bolj opečen je priporočljivo pijte elektrolitskih oziroma izotoničnih napitkov ter pitje večjih količin vode, saj je telesu potrebno nadomestiti izgubljene tekočine. Hrana, ki doprinese k celjenju kože je tista, ki vsebuje veliko bioflavonoidov. Te najdemo v agrumih, paprikah in drugi zelenjavi in sadju, ki je izjemno močnih barv. Za celjenje tkiva so potrebne tudi esencialne maščobne kisline. Najdete jih v lososu, orehih, drugih oreščkih ter lanenih semenih. Priporočljivo je tudi uživanje hrane, ki vsebuje veliko vitamina C, saj ta vitamin pomaga pri celjenju kože. Jejte brstični ohrovt, brokoli, krompir ter agrume. Iz prehrane izločite sladkor, saj zmoti proces celjenja tkiva.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri zdravljenju opeklin:

Vitamini in minerali

Cink

Cink spodbuja celjenje kože, zaradi česar je izjemno priporočljiv dodatek pri opeklinah.

Vitamin C

Ob opeklinah je priporočljivo dodajanje vitamina C, ki pospešuje celjenje kože.

Vitamin E

Vitamin E je dober antioksidant, ki pospešuje celjenje kože. Poleg dodajanja vitamina E v obliki prehranskega dodatka posezite po kremah, gelih ali oljih, ki vsebujejo vitamin E. Kremo dvakrat dnevno namažite na prizadete dele kože.

Zelišča

Aloe vera

Verjetno je prav vsak že slišal za aloe vero, ki je odlična pomoč pri zdravljenju opeklin. Aloe vera ima pomirjujoč učinek na kožo, kožo hladi ter pospeši  celjenje. Izberite gel z najmanj 80 % vsebnostjo aloe vere in si ga dvakrat dnevno nanesite na prizadete dele kože.

Ognjič

Ognjič so uporabljali že stari Egipčani in Rimljani. Pripravki iz ognjiča pomagajo pri celjenju manjših ran in odrgnin na koži, manjšajo otekline, blažijo opekline, krčne žile, akne in druge izpuščaje. Spodbuja celjenje kože. Ognjič v obliki gela dvakrat dnevno nanesite na prizadete dele kože.

Drugi dodatki

Antioksidanti

Najbolj priporočljiv je kompleks antioksidantov, ki vsebuje vitamine E, C, selen ter druge antioksidante. Antioksidanti bodo pomagali nevtralizirati škodo, ki jo povzročijo prosti radikali ob opeklinah. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

 L – glutamin

L – glutamin spodbuja celjenje vseh tkiv, prav tako pomaga pri preprečevanju dodatnih okužb kože, ki se lahko pojavijo ob opeklinah.

Karotenoidi

Karotenoidi so močno obarvani (zeleno, rumeno, oranžno, rdeče) rastlinski pigmenti, ki se topijo v maščobah. Eden izmed njihovih najbolj znanih predstavnikov je beta karoten. Vsi karotenoidi so močni antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema in ščitijo pred sončnimi opeklinami, saj pomagajo absorbirati UV sončne žarke.

Propolis

Propolis je produkt čebel, ki ga lahko nanesemo na opekline. Pomagal bo pri celjenju kože ter preprečeval dodatne okužbe kože. Na voljo je v obliki spreja ali tinkture.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Cink: dvakrat dnevno vzemite 30 mg cinka. Priporočljivo je, da ga jemljete skupaj z bakrom v odmerku 2 mg.

Karotenoidi: kot zaščito pred sončnimi opeklinami dnevno vzemite 25000 IU odmerek

L – glutamin: vzemite 500 – 1000 mg odmerek trikrat dnevno

Vitamin C: vzemite 1000 mg odmerek trikrat dnevno. V primeru driske zmanjšajte odmerek.

Vitamin E: vzemite 400 IU vitamina dnevno 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.urosahcan.com/index.php/rekonstrukcijska-kirurgija/opekline

NIZEK KRVNI TLAK ALI HIPOTENZIJA

Hipotenzija je medicinski izraz, ki označuje nizek krvni tlak. Optimalen krvni tlak zdravega človeka naj bi se gibal približno okoli 120/80. Prva vrednost krvnega tlaka označuje sistolični krvni tlak, to je tlak, ko srce potisne kri po žili. Druga vrednost označuje diastolični krvni tlak, ko srce počiva in nastopi tišina.

Kadar ljudje govorijo o krvnem tlaku se običajno pritožujejo nad visokim krvnim tlakom, ki je lahko precej nevaren. Manj posameznikov pa se pritožuje nad tem, da ima nizek krvni tlak. Tako previsoke kot prenizke vrednosti krvnega tlaka vplivajo na zdravje in počutje človeka ter lahko prispevajo k dobri kakovosti življenja ali pa kakovost življenja znižajo.

Pri zdravih ljudeh nizek krvni tlak brez simptomov največkrat ni nevaren in tudi ne potrebuje zdravljenja. Vendar pa nizek krvni tlak, predvsem pri starejših osebah, lahko nakazuje tudi katero drugo resnejšo zdravstveno težavo. Posledica prenizkega krvnega tlaka je lahko nezadostna oskrba srca, možganov in drugih vitalnih organov s krvjo, kisikom in drugimi hranilnimi snovmi.

Kronično nizek krvni tlak brez simptomov skoraj nikoli ne pomeni nič resnega. Glavni krivec za kronično nizek krvni tlak leži v konstituciji človeka, ki je gensko pogojena. Nizek krvni tlak imajo predvsem mladi ljudje in ženske (največkrat tiste z drobno postavo).

Zdravstvene težave zaradi nizkega krvnega tlaku se večkrat pojavijo zaradi nenadnega večjega padca krvnega tlaka, kar možgane prikrajša za primerno oskrbo s krvjo. To lahko vodi v vrtoglavico in omotico. Tako nenaden spust krvnega tlaka se največkrat zgodi pri osebi, ki je iz sedečega ali ležečega položaja hitro vstala. Ta vrsta nizkega krvnega tlaka je znana kot posturalna ali ortostatska hipotenzija. Druga vrsta nizkega krvnega tlaka se pojavi kadar oseba dalj časa stoji. Tak nizek krvni tlak imenujemo vazovagalna sinkopa. Najlažje ga je prepoznati kadar oseba zaradi dalj časa trajajočega stanja izgubi zavest.

Do posturalne hipotenzije pride, kadar se srčno – žilni ali živčni sistem na nenadne spremembe ne odzove pravilno. Ko vstanemo, nekaj krvi ostane v naših okončinah. Če telo ne bi uravnavalo mehanizma krvnega tlaka, bi ob vstajanju krvni tlak padel. Namesto tega naše telo preko živčnih poti sporoči srcu, da mora biti hitreje, krvnim žilam pa, da se morajo krčiti. Takšen odziv telesa izravna padec krvnega tlaka. V primerih, da se telo ne odzove z opisanim postopkom ali pa da je odziv telesa pri vstajanju prepočasen, to pripelje do nenadnega padca krvnega tlaka, lahko tudi do omedlevice.

Tveganje za visok ali nizek pritisk narašča s starostjo in je del normalnega procesa staranje. Poleg tega s starostjo upada krvni tok v možganih in srcu, kar je pogosto posledica arterioskleroze. Približno 10 – 20 % ljudi, ki so starejši nad 65 let imajo posturalno hipotenzijo.

Znaki in Simptom

Znaki kronično nizkega krvnega tlaku so vrtoglavica, kolobarji pod očmi, utrujenost, slabša zmožnost koncentracije, omotica, motnje vida, tesnoba, znojenje, včasih pa lahko pride tudi do omedlevice. Ti simptomi so neprijetni in precej vplivajo na posameznikovo kvaliteto življenja.

Pri posturalni hipotenziji ali vazovagalni sinkopi pa so znaki nizkega krvnega tlaka nekoliko drugačni. Pojavijo se nenadno in nas ne spremljajo neprestano kot pri kronično nizkem krvnem tlaku ter so močnejši in bolj nevarni. Zatemni se nam pred očmi, zavrti in lahko izgubimo zavest.

Vzroki

Vzroki za nizek krvni tlak niso vedno jasni. Med vzroke za pojav nizkega krvnega tlaka ali hipotenzijo uvrščamo:

▪ nosečnost

▪ hormonsko neravnovesje (največkrat gre za težave s ščitnico – hipotiroidizem)

▪ diabetes

▪ nizek krvni sladkor (hipoglikemija)

▪ določena zdravila, ki jih lahko dobimo brez recepta

▪ določena zdravila, ki jih predpiše zdravnik (zdravila za visok krvni tlak, depresijo ali Parkinsonovo bolezen)

▪ odpoved srca

▪ srčna aritmija (nepravilno oziroma neredno bitje srca)

▪ širitev krvnih žil

▪ izčrpanost zaradi vročine ali vročinska kap

▪ bolezni ledvic

Nenaden izjemen spust krvnega tlaka je lahko življenjsko ogrožajoč in redkejši od sicer kroničnega ali posturalnega krvnega tlaka. Vzroki za takšen spust krvnega tlaka so najpogosteje:

▪ izguba krvi zaradi krvavitve

▪ nizka telesna temperatura

 ▪ visoka telesna temperatura

 ▪ resnejše srčno – žilne bolezni, ki vodijo v odpoved srca

▪ sepsa

▪ huda dehidracija, ki je posledica bruhanja, diareje ali hude vročine in mrzlice

▪ stranski neželeni učinek določenih zdravil

▪ uživanje alkohola

▪ anafilaktični šok (najhujša oblika alergijske reakcije)

Posturalna hipotenzija se lahko pripeti vsakomur zaradi najrazličnejših razlogov. Najpogosteje se vzroki skrivajo v dehidraciji, preutrujenosti ali predolgem presledku med obroki. Nekateri posamezniki so že dedno bolj nagnjeni k posturalni hipotenziji, k tej vrsti nizkega pritiska pa prispevajo še staranje, zdravila, močne čustvene reakcije, prehranski in psihološki faktorji.

Zelo pogost je tudi nizek krvni tlak po obrokih, ko oseba nenadno postane omotična ali pade, ko skuša vstati. Najpogosteje se to zgodi po obrokih, ki so zelo bogati z ogljikovimi hidrati. Največ teorij vzrok za tak tip nizkega krvnega tlaka pojasnjuje s tem, da je večina krvi takrat usmerjena v žile želodca in črevesja, ki prebavljata hrano.

Prehrana in življenjski slog

Prehrana:

Čeprav je pretirano slana hrana škodljiva, več soli v prehrani nekoliko zviša nizek krvni tlak, saj sol poveča volumen krvi. Med kuhanjem si zato lahko privoščite nekoliko obilnejše soljenje. Kadar nenadno začutite povečano utrujenost in padec energije, ki je posledica nizkega krvnega tlaka, spijte kozarec vode in skušajte narediti nekaj vaj za razgibavanje. Voda nekoliko ublaži simptome nizkega krvnega tlaka. Mnogi ljudje se ob nizkem krvnem tlaku ali hipotenziji zatečejo k pitju večjih količin kave. Kava ni najbolj priporočljiva, saj lahko povzroča več drugih zdravstvenih težav. Namesto tega si pomagajte s pitjem zelenega čaja. Spijte 2 – 3 skodelice dnevno. Nizek krvni tlak preprečujejo rožmarin, korenčkov sok, pelod, morske alge, matični mleček, olje pšeničnih kalčkov ter ostrige. Poskrbite, da boste pri kuhanju uporabljali rožmarin, si pripravili sveže stisnjen korenčkov sok, večkrat pa si privoščite tudi ostrige. Za osebe z nizkim krvnim tlakom je priporočljivo uživanje večjih količin svežega sadja ter zelenjave, ki naj bo prisotno ob vsakem obroku. Priporočljivo je tisto sadje, ki je bolj sočno: pomaranča, jabolko, grenivka, ananas, hruška, nektarina in papaja so zelo dobra izbira. Pomembno je, da je jedilnik osebe z nizkim krvnim tlakom uravnotežen. Priporočljivo je uživanje semen, oreščkov in polnozrnatih žitaric. Kot pomoč pri nizkem krvnem tlaku se je dobro izkazal sok rdeče pese, ki si ga redno pripravljajte, najboljše zjutraj, na tešče. Ne pozabite niti na dovoljšen vnos beljakovin: pusto mesto, na primer puran in piščanec ter jajca so priporočljiva ob spopadanju z nizkim krvnim tlakom.

Drugi napotki:

Kronično nizek krvni tlak ne spada med bolezni, kljub temu da gre za neprijetno stanje telesa, ki nas omejuje v življenju. Ker se ga ne smatra kot bolezen, zahodna medicina ne nudi veliko odgovorov kako si lahko pomagamo. Velja, da stanje nizkega krvnega tlaku lahko izboljšamo z zdravim življenjskih slogom, s poudarkom na redni športni aktivnosti. Telo pri vadbi deluje do petkrat hitreje, zaradi česar se krvni tlak hitro dvigne. Priporočljivo je, da ste športno aktivni vsak dan, najbolje zjutraj, da boste telo spravili v pogon. Izogibajte se tudi dolgotrajnemu ležanju, iz sedečih ali stoječih položajev vstanite počasi. Med spanjem si lahko nekoliko dvignete vzglavnik.

 Če ste ob človeku, ki je zaradi nenadno nizkega krvnega tlaka izgubil zavest, je pomembno predvsem to, da ne dovolite, da vstane tisti trenutek, ko je prišel k sebi. Najbolj primeren za takšno osebo je vodoraven položaj z dvignjenim vznožjem.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri nizkem krvnem tlaku ali hipotenziji:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo vaše telo preskrbel z vsemi vitamini, minerali in antioksidanti, ki so potrebni za dober nivo energije, dobro počutje in splošno zdravje. Pomanjkanje hranil lahko prispeva k nizkemu krvnemu tlaku in z njim povezanimi simptomi. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamini B kompleksa

Po nekaterih raziskavah pomanjkanje vitaminov B kompleksa lahko privede do anemije, kar doprinese k nizkem krvnem tlaku.

Vitamin C

Vitamin C pomaga, kadar se počutimo utrujene, brez energije, zaspane in omotične – torej kadar se soočamo s tipičnimi znaki nizkega krvnega tlaka. Pomaga tudi krepiti krvne žile.

Vitamin E

Vitamin E prispeva k temu, da so celice telesa dobro preskrbljene s kisikom in je eden izmed vitaminov, katerih pomanjkanje lahko privede do nizkega pritiska.

Zelišča

Bazilika

Bazilika blagodejno vpliva na uravnavo krvnega tlaka, saj je bogata z vitaminom C, magnezijem, kalijem in pantotensko kislino. Najbolj priporočljivo je, da s terilcem česna iz 10 do 15 listov sveže bazilike iztisnete sok. Ta sok zmešajte z vodo, v katero lahko za izboljšanje okusa dodate nekoliko medu. Napitek spijte zjutraj, na tešče. Poleg tega lahko zjutraj, pred zajtrkom prežvečite štiri ali pet bazilikinih listov.

Golostebelni sladki koren

Korenina te rastline naj bi uravnavala nizek krvni tlak. Najbolj učinkovita naj bi bila, kadar je krvni tlak posledica prenizke ravni hormona kortizola.

Rozine

Rozine so zdravilo za nizek krvni tlak po ajurvedski medicini. Tradicionalen recept narekuje, da čez noč namočite od 30 do 40 rozin. Pojejte jih zjutraj, na tešče, eno po eno. Priporočljivo je tudi, da spijete vodo v kateri so bile rozine namočene. To priporočilo naj bi upoštevali nekaj tednov.

Rožmarin

Rožmarin naj bi prispeval k uravnavi krvnega tlaka, ker stimulira centralni živčni sistem in izboljšuje cirkulacijo.

Drugi dodatki

Spirulina

Spirulina je alga, ki naše telo napolni z energijo. Po nekaterih raziskavah naj bi uravnavala krvni tlak in precej pomagala osebam s prenizkim krvnim tlakom. Spirulino uživajte vsakodnevno. Kupite jo lahko v prahu, najlažje pa jo boste zaužili v sadno – zelenjavnih smoothijih.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Golosetebelni sladki koren: vzemite 400 – 500 mg kapsulo z ekstraktom rastline dnevno

Rožmarin: vzemite do 10 ml rožmarinove tinkture dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite 50 mg odmerek dnevno

Vitamin C: vzemite do 200 mg prehranskega dodatka dnevno

Vitamin E: vzemite do 800 mg vitamina E dnevni

MOŽGANSKA KAP

Kot vsi drugi deli telesa tudi možgani za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok kisika. Kadar je ta dotok prekinjen, začne možgansko tkivo hitro odmirati ter se nikoli več ne regenerira. V primeru možganske kapi dobesedno šteje vsaka sekunda. Kar se zgodi med samo kapjo je pravzaprav odmiranje možganskega tkiva. Do kapi pride kadar je dotok krvi, ki nosi možganom kisik in druga hranila prekinjen ali oviran. Obseg poškodbe možganov, ki nastane med kapjo pa je odvisen od dolžine trajanja prekinitve dotoka krvi v možgane ter od hitrosti pomoči. Večina izmed nas ve, da je možganska kap zelo resna in mnogokrat tudi usodna. V zahodnem svetu je na tretjem mestu povzročitelja smrti, za boleznimi srca in rakom.

Možganska kap je običajno posledica arterioskleroze, ki je bolezensko stanje pri katerem se maščobne obloge nalagajo znotraj arterijskih sten ter ovirajo pretok krvi. Arterija, ki vodi v možgane se lahko tako zadebeli z oblogami, da je pretok krvi izjemno oviran. Oskrba s krvjo pa je lahko ovirana tudi zaradi krvnega strdka, ki se pojavi v arteriji, ki je že tako ali tako poškodovana oziroma zožena. V redkih primerih se zgodi, da možganska krvna žila poči. Nagnjenost k možganski kapi povečuje visok krvni tlak, ki poškoduje krvne žile in posledično vodi v to, da se žila raztrga oziroma poči. Pri visokem krvnem tlaku mora prizadeta oseba vedno ukrepati in si s spremembo življenjskega sloga, ki zajema pravilno prehranjevanje, telesno vadbo, uvedbo prehranskih dodatkov ter obvladovanje stresa prizadevati, da se krvni tlak uravna na čim bolj normalne ravni.

Na možgansko kap večina gleda kot na tragičen dogodek, ki se ga ne da preprečiti in se običajno zgodi v pozni starosti, v resnici pa je možgansko kap najverjetneje povzročila arterioskleroza, na razvoj katere lahko vplivamo preko življenjskega sloga, ki ga živimo. Kljub temu res ne moremo spregledati dejstva, da s starostjo žile slabijo, ostalo pa doprinese slab način prehranjevanja, pomanjkanje telesne vadbe ter prekomeren stres. To so namreč glavni razlogi, da se na stenah žil sploh delajo obloge. Pri nekaterih osebah tveganje predstavlja tudi dedna obremenjenost za bolezni srca in ožilja. Tveganje za možgansko kap povečajo še nekateri drugi dejavniki. Posebno pozorne na svoje zdravje morajo biti osebe z nerednim srčnim utripom, poškodovanimi srčnih zaklopk ter osebe, ki so nedavno doživele srčni napad. Takšne posameznike mora redno spremljati zdravnik. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke in ki kadijo imajo večjo možnost, da se jim naredi krvni strdek. Enako velja za ženske, ki jemljejo nadomestno hormonsko terapijo, kar je pogosto v menopavzi.

Zelo pomembno si je zapomniti, da je možnost preživetja možganske kapi oziroma dobrega okrevanja po možganski kapi odvisna od tega kako hitro je prizadeta oseba prišla do zdravniške pomoči. Ta bi osebi morala pomagati v roku treh ur po tem, ko so se pričeli kazati znaki možganske kapi. Kadar pri sebi ali pri drugi osebi zaznate šibkost ali otopelost v eni strani telesa, težave pri govorjenju oziroma nerazumljivo govorico, zamegljen vid, zmedenost, nenaden intenziven glavobol, nerazložljivo vrtoglavico ali izgubo ravnotežja ter izgubo zavesti morate takoj poklicati zdravniško pomoč. Ti simptomi se lahko pojavijo nenadoma, v sekundah ali minutah, lahko pa se razvijajo postopoma tekom enega ali dveh dni. Na takšne znake morajo biti še posebno pozorne osebe, stare nad 50 let ter osebe, ki vedo, da imajo arteriosklerozo.

Izjemno težko je napovedati kakšne bodo posledice možganske kapi. Poškodbe so namreč odvisne od tega kateri del možganskega tkiva je bil prikrajšan za dotok krvi, kisika in hranil in od časa prikrajšanja. Če je krvni pretok prekinjen le za nekaj sekund, se to običajno pokaže v obliki motenj vida ali govora, šibkosti, tresenju in zmedenosti, prizadeta oseba pa se kmalu povsem normalno počuti. Osebe, pri katerih je bila oskrba s kisikom prekinjena za dalj časa, pa imajo navadno trajne posledice vida, govora, koordinacije in gibanja, tudi če so uspeli s terapijo nekoliko izboljšati delovanje telesa.

Znaki in Simptomi

Tipični znaki možganske kapi so:

▪ ohromelost oziroma odrevenelost, ki se pojavi le na eni strani obraza ali telesa

▪ omotica

▪ nenaden in hud glavobol

▪ zamegljen vid ali slepota

▪ zmedenost

▪ oslabljen govor

▪ nezmožnost razumeti govorjenja drugih oseb

▪ izguba ravnotežja

▪ izguba zavesti

Vzroki

Glavni vzroki možganske kapi so:

▪ slaba prehrana

▪ dedno pogojeno tveganje za srčno – žilne bolezni

▪ visok krvni pritisk

▪ kajenje

▪ diabetes

▪ debelost

▪ kri, ki je nagnjena k pretiranemu strjevanju

▪ nepravilen srčni utrip

▪ poškodovane srčne zaklopke

▪ jemanje kontracepcijskih tabletk, posebno če jih ženska jemlje po 35. letu starosti

▪ jemanje sintetičnih hormonskih nadomestkov

Prehrana in življenjski slog

Možganska kap je stanje, ki seveda zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. S spodaj opisanimi strategijami pa si osebe, ki so že doživele možgansko kap lahko pomagajo pri okrevanju in zmanjšajo možnost, da bi možgansko kap ponovno doživeli.

Prehrana

Vaš način prehranjevanja naj temelji na uživanju polnovredne in naravne hrane, z veliko svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih žitaric, stročnic, rib, oreščkov ter semen. To bo vašemu telesu zadostilo potrebo po vseh hranilih in vlakninah ter zmanjšalo tveganje za tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti, ki jih boste s takšno hrano vnesli v svoje telo bodo tudi nevtralizirali škodo, ki jo telesu povzročijo prosti radikali, kar pa posledično zmanjša tveganje za razvoj arterioskleroze. Ribe so hrana, ki vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin in zmanjšuje tveganje za pojav možganske kapi. Vsebujejo dobre maščobe, ki so zdrave za telo ter izboljšujejo cirkulacijo. Redčijo tudi kri.  Raziskave so pokazale, da uživanje rib vsaj dvakrat tedensko močno zmanjša možnost kapi, ki so posledica krvnih strdkov. Pri sestavljanju jedilnika pazite, da bo hrana raznovrstna, vseeno pa poskusite vsak dan pojesti sadje ali zelenjavo, ki je modro – rdeče ali vijoličaste barve. Grozdje, jagodičevje, rdeče zelje in jajčevci so zelo bogati s snovjo, ki se imenuje antocianidin in dokazano zmanjšuje tveganje za možgansko kap in srčno – žilne bolezni. Kalij je mineral, ki pomaga zniževati previsok krvni tlak in posledično zmanjša tveganje za pojav možganske kapi. Dobre vire kalija predstavljajo zelenolistna zelenjava, paradižniki, krompir ter agrumi. Poleg naštete hrane se za dovoljšen vnos tekočine priporoča pitje zelenega in belega čaja, ki vsebujeta močne antioksidante.

Največje tveganje za možgansko kap predstavlja način prehranjevanja, ki vsebuje veliko nasičenih in trans maščob, saj oboje vodi v nastanek arterioskleroze in visokega krvnega tlaka. Ne uživajte rdečega mesa, masla, ocvrte in mastne hrane ter ostalih hitro pripravljenih obrokov. Izločite tudi margarino in pripravljene solatne prelive. Čeprav naj uživanje sladkorja ne bi bilo povezano z možgansko kapjo, sladkor pospešuje vnetne procese v telesu, kar bo le doprineslo k vnetju v krvnih žilah. Zmanjšajte količine zaužitih preprostih ogljikovih hidratov, kar se nanaša predvsem na kruh, testenine, sladkarije in sladkane pijače. Verjetno veste, da natrij dviguje krvni tlak. Ko kuhate, omejite porabo soli ter pripravljene hrane nikoli dodatno ne solite. To bi moralo precej zmanjšati vnos dnevno zaužite soli.

Življenjski slog

▪ Pri okrevanju po možganski kapi je zelo priporočljiva terapija v hiperbarični komori, saj spodbuja tok kisika v možgane. Če se odločite za to terapijo, izberite tudi izkušenega terapevta, ki je terapije že izvajal na osebah, ki so preživele možgansko kap.

▪ Za preprečevanje ter tudi za okrevanje po možganski kapi je telesna vadba izjemno pomembna. Izboljšuje cirkulacijo in deluje kot preventiva za srčno – žilne bolezni. Izberite si obliko gibanja v kateri uživate. Dovolj je že vsakodnevni sprehod.

▪ V primeru, da kadite takoj prenehajte, saj kajenje spodbuja nastanek arterioskleroze in dviguje nivo krvnega tlaka.

▪ Če imate diabetes, morate na svoje zdravje še toliko bolj paziti, saj sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek možganske kapi. Jejte zdravo, telovadite, naučite se sproščati ter redno obiskujte zdravnika.

▪ V primeru, da imate previsoko telesno težo shujšajte. Debelost predstavlja veliko tveganje za možgansko kap ter tudi druge resne zdravstvene težave.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri okrevanju po možganski kapi in za zmanjšanje tveganja pojava možganske kapi:

Vitamini in minerali

 Močan multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo vašemu telesu zadostil potrebe po antioksidantih, vitaminih, mineralih ter drugih hranilih, ki varujejo pred možgansko kapjo. Na trgu je mnogo različnih proizvodov multivitaminskih dodatkov. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin E

Vitamin E pomaga redčiti pregosto kri ter preprečuje oksidacijo holesterola.

Zelišča

Česen

Česen pomaga zniževati previsok holesterol, zaradi česar posredno tudi zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Poleg rednega uživanja česna v obrokih, je priporočljiv še česnov ekstrakt v kapsulah.

Ginko biloba

Ta zdravilna rastlina je močan antioksidant, obenem pa pomaga tudi preprečevati, da bi se kri pretirano gostila in bi nastali krvni strdki.

Zeleni čaj

Ekstrakt zelenega čaja je izjemen vir antioksidantov, poleg tega pa prispeva k razstrupljanju telesa.

Drugi dodatki

Polikosanol

Polisokanol je snov za katero je več študij dokazalo, da znižuje holesterol. Znižuje škodljivi holesterol in lipoproteine, obenem pa poveča raven dobrega holesterola.

Ribje olje

Ribje olje je priporočljivo, ker zmanjšuje vnetje v krvnih žilah ter znižuje povišane ravni holesterola. Vsak dan zjutraj, na tešče vzemite 1 do 2 žlici ribjega olja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Česen: vzemite 300 – 500 mg odmerek dvakrat dnevno

Ginko biloba: vzemite 180 – 240 mg odmerek dnevno

Polikosanol: vsak večer vzemite od 10 – 20 mg odmerek dodatka

Vitamin E: vzemite 400 IU vitamina E dnevno

Zeleni čaj: vzemite 500 – 1500 mg odmerek dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

MOTNJE HRANJENJA – anoreksija nervoza in bulimija

Za motnje hranjenja je značilna izkrivljena podoba o samem sebi oziroma o svojem izgledu ter izjemno močan strah pred tem, da bi oseba postala debela. Motnje hranjenja so izjemno pogoste v sodobnem času, najpogosteje se pojavijo pri najstniških dekletih, pri katerih se motnje lahko zavlečejo do zgodnje odraslosti, niso pa redke niti v kasnejših obdobjih življenja. Oseba z motnjami hranjenja ima pravzaprav težave v duševnem zdravju, ki lahko privedejo do skrajnosti ter včasih tudi do smrtno nevarnega obnašanja in telesnega stanja.

Poznamo več vrst motenj hranjenja, od tega sta morda najbolj znani anoreksija nervoza in bulimija, pa tudi debelost in kompulzivno prenajedanje. V zadnjem času so do izraza prišle tudi nekatere druge motnje hranjenja, na primer bigoreksija, ki je značilnejša za moške in označuje obsedenost z mišičastim telesom in izgrajevanjem mišične mase ter ortoreksija, kjer gre za obsedenost s pravilno prehrano, s katero naj bi si izboljšali splošno zdravje.

Oseba z motnjo hranjenja se lahko prenajeda z nenormalno velikimi količinami hrane in potem bruha ali poseže po odvajalih, s čimer doseže, da hrana še neprebavljena zapusti telo. Mogoče je, da oseba povsem zavrača hrano in komaj kaj poje ali pa oseba pretirano skrbi za prav vsak grižljaj hrane, ki mora biti izjemno zdrav. Motnje hranjenja se odvisno od vrste motnje kažejo na različne načine, skupen pa jim je nezdrav in obsesiven odnos do hrane in prehranjevanja. Najbolj poznani in raziskani motnji sta anoreksija nervoza in bulimija, ki sta zaradi specifičnih značilnosti tudi najbolj uničujoči za zdravje in telo.

Anoreksija in bulimija se najznačilneje pojavita pri najstniških dekletih, v poznejših razredih osnovne šole, v srednji šoli ter tudi na fakultetah. Ocenjuje se, da ima minimalno 1% deklet v tej starostni skupini motnjo hranjenja, najverjetneje anoreksijo ali bulimijo.

Anoreksija označuje eno izmed najbolj resnih oblik motenj hranjenja, saj gre pri bolezni za namensko in načrtno počasno stradanje. Kljub očitno shujšanem in iztrošenem telesu ter organom, osebe z anoreksijo menijo, da so pretežke in da izgledajo predebele. Hrano vztrajno zavračajo oziroma pojejo ravno toliko, da njihovo telo še vedno deluje. Občasno morda pojejo nekoliko več hrane, da bi ustregle svoji družini ali prijateljem, vendar večjemu obroku pogosto sledi zloraba odvajal ali pa siljenje k bruhanju. Anoreksija vodi v resne zdravstvene težave. Izguba teže, šibkost in utrujenost so prvi in najočitnejši znaki bolezni, z napredovanjem bolezenskega stanja pa so vedno šibkejši tudi vitalni znaki trpeče osebe, menstruacije postanejo neredne, okončine so mrzle in omrtvičene. Če osebe ne prenehajo s hujšanjem, lahko anoreksija privede do srčnega zastoja.

Bulimija naj bi bila po nekaterih raziskavah malo bolj pogosta kot anoreksija, pa tudi pojavljala naj bi se pri nekoliko starejši populaciji, največkrat pri ženskah v dvajsetih letih. Tudi za osebe z bulimijo je značilna izkrivljena samopodoba telesa, od anoreksije pa se razlikuje po tem, da bulimična dekleta ne hujšajo do kosti in kože, temveč bolezen zaznamuje krog kompulzivnega prenajedanja, ki mu sledi prisilno bruhanje. Zaradi takšnega cikla ohranijo relativno normalno telesno težo. Bulimične osebe lahko ob enkratni priložnosti pojejo tisoč kalorij, vendar po jedi izzovejo bruhanje, tako da takšno prenajedanje ne vodi v pridobivanje teže. Poleg bruhanja pogosto zlorabljajo odvajala, ki preprečijo prebavljanje hrane. Osebe z bulimijo bolezen običajno zelo dobro skrivajo, zaradi česar bulimija pogosto ostane neodkrita več let. Največkrat se jo diagnosticira šele zaradi zdravstvenih težav, ki se pojavijo kot posledica bolezni in ob katerih zdravnik pomisli na bulimijo. Želodčna kislina ob rednem bruhanju pusti posledice na zobeh, ki začnejo propadati, pogosto je kronično vneto grlo. Bruhanje, ki ga oseba izzove sama lahko vodi v razjede na členkih in prstih. Pri osebah z bulimijo so seveda pogoste prehranske pomanjkljivosti in prebavne motnje – zaprtje ali diareja. V zelo hudih in dolgotrajnih primerih so bolezenski zapleti lahko usodni. Želodec ali požiralnik lahko poči, pomanjkanje kalija pa lahko pripelje do odpovedi ledvic ali srčne kapi.

Znaki in Simptomi

Glavni simptomi anoreksije so nepojasnjena in nepotrebna izguba telesne teže, neracionalen in pretiran strah pred debelostjo, obsesija s pripravljanjem in serviranjem hrane, pretirani rituali ob hranjenju, utrujenost, šibkost in motnje razpoloženja. Ob večji izgubi teže postane neredna tudi menstruacija, ki velikokrat zamuja, prične se povečano izpadanje las, okončine prizadete osebe so pogosto mrzle in mravljinčaste, srčni utrip je nereden, šibki so tudi drugi vitalni znaki osebe.

Za bulimijo značilni simptomi pa so razjede na členkih prstov, kronično vnetje in pekoča bolečina v grlu, erozija zobne sklenine (posebno na zadnjih zobeh), otekle žleze slinavke, težave s prebavo, nihanje teže, neredne menstruacije ter nenadzorovan srčni utrip.

Vzroki

Motnje hranjenja so predvsem sodobni pojav, značilen za zahodni svet. Pred drugo polovico 20. stoletja so bile motnje hranjenja izjemno redek pojav, prav tako pa se sploh ne pojavljajo pri družbah v razvoju. Velik poudarek v naši kulturi je na dietah in vitkosti, kar gotovo predstavlja enega izmed poglavitnih vzrokov za pojav motenj hranjenja. Veliko mladih deklet in vedno več fantov zaradi modnih smernic, poudarjanja vitkosti in diet misli, da ne bodo (pri)ljubljeni, če ne bodo svojega telesa in prehrane prilagodili železnim standardom naše kulture. Tudi, če mlada dekleta in fantje še nimajo anoreksije ali bulimije je njihova prehrana pogosto nezdrava in pomanjkljiva, tako da ne zadosti potrebam telesa po hranljivosti. To pogosto vodi v motnje metabolizma in biokemije ter ob dalj časa trajajočem hujšanju tudi v resnejše zdravstvene težave.

Poleg družbenih zapovedi k razvoju motenj hranjenja doprinese tudi specifična družinska dinamika. Veliko oseb z boleznijo prihaja iz družin, kjer otroci doživljajo velik pritisk v zvezi s tem kakšne uspehe bi morali dosegati. Čeprav so zdravniki vrsto let menili, da na pojav motenj hranjenja vplivajo le psihološki dejavniki, so novejše raziskave pokazale, da ima velik vpliv tudi biokemično neravnovesje telesa in pridružene prehranske pomanjkljivosti. V tem pogledu lahko motnje hranjenja primerjamo z depresijo, kjer se prav tako prepletajo biološki in psihološki dejavniki.

Vzroki za pojav motenj hranjenja so kompleksni in se med seboj prepletajo. Kot najbolj bistvene lahko izpostavimo:

▪ kulturno obsedenost z vitkostjo, prehrano in dietami

▪ diete

▪ najrazličnejše težave v družini

▪ določene psihološke značilnosti posameznika (perfekcionizem, zahtevnost do samega sebe, nizka samopodoba…)

▪ biokemijsko neravnovesje v telesu

▪ nizke ravni serotonina

▪ prehranske pomanjkljivosti (posebno cinka)

Pomoč pri soočanju z boleznijo

Motnje hranjenja je vedno potrebno jemati resno. Tudi, če oseba še ni diagnosticirana, ker so bili do sedaj znaki bolezni spregledani ali če še ne izpolnjuje pogojev za diagnozo, vendar se pri njej kaže obsedenost s prehrano in dietami, to lahko vodi v resnejše zdravstvene težave. Če sami pri sebi sumite, da imate motnje hranjenja poiščite svetovalca, ki vam bo pomagal ali se zaupajte prijatelju. Govorjenje o težavi je prvi in eden izmed najpomembnejših korakov, ki vodi k ozdravitvi. Naslednji pomemben korak, ki ga mora obolela oseba storiti je, da poišče zdravniško pomoč, saj bo v sodelovanju z zdravniki morala poskrbeti za zdravstvene težave, ki so se pojavile kot posledica motenj hranjenja. Kadar je bolezen izjemno huda je lahko potrebna hospitalizacija, z namenom, da telo ponovno pridobiti svojo moč in ravnovesje. Pri osebah z bulimijo je pomemben del celostnega zdravljenja tudi obisk pri zobozdravniku, ki bo poskrbel za poškodovane zobe.  Po tem, ko se je oseba vključila v zdravljenje pri zdravniku je potrebno narediti načrt prehranjevanja, ki bo telesu vrnil manjkajoče hranilne snovi, zagotovil telesu dovolj energije za delovanje ter pomagal pri ponovni vzpostavitvi zdravih vzorcev hranjenja. Svetovalna pomoč psihologa je običajno nujno del zdravljenja, saj osebi pomaga ponovno prevzeti zdrave navade prehranjevanja in vzorce mišljenja v zvezi s hrano in prehranjevanjem.

Če ste družinski član ali prijatelj osebe z motnjo hranjenja, ste verjetno že opazili, da konfrontacija osebe z njeno težavo pripelje le do zanikanja težave in odpora. Včasih je edini način pomoči osebi, da se takoj obrnemo na strokovnjaka. Za nasvet prosite zdravnika ali psihologa, morda se lahko obrnete na šolsko svetovalno službo. V ekstremnih primerih bo morda takoj potrebna hospitalizacija osebe.

Splošni napotki

Osebe z motnjami hranjenja so pogosto obsedene s porabo kalorij preko fizične aktivnosti. Fizična aktivnost je vsekakor pomembna, vendar je za iztrošen organizem najbolj primeren 30 minutni dnevni sprehod, ob zmernem tempu. Takšna oblika gibanja bo izboljšala razpoloženje, pri čemer bo pomagal tudi svež zrak in sončna svetloba.

Posebno dovzetne za razvoj motenj hranjenja so dekleta, ki vstopajo v puberteto. To obdobje prinese veliko telesnih sprememb in pridobivanje telesne mase, kar je popolnoma običajno. Razvoju bolezni so bolj izpostavljena dekleta, ki imajo nizko samopodobo. Kot starš ali druga odrasla oseba lahko dekletu pomagate s spodbudami v izvajanje aktivnosti, kjer bo dekle lahko razvilo svoj talent. To bo dvignilo samozavest, kar je varovalni dejavnik.

Prehrana

Zelo priporočljivo za osebe z motnjami hranjenja je, da pomoč poiščejo pri prehranskem strokovnjaku. Ta bo pomagal nasloviti določene prehranske pomanjkljivosti, ki jih je prinesla bolezen in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Prav tako vas bo prehranski strokovnjak znal usmeriti pri razvoju novih in zdravih prehranjevalnih navad. Kljub temu priporočilu, vam v nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov za prehranjevanje:

▪ Namesto treh velikih obrokov na dan, raje jejte manjše in hranljive obroke večkrat dnevno. To bo zmanjšalo nihanje krvnega sladkorja in predvsem osebam z bulimijo pomagalo pri preprečevanju prenajedanja.

▪ Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin bo pomagala pri obnavljanju vašega poškodovanega prebavnega traka. Priporočljive so polnozrnate žitarice, na primer oves ter veliko zelenjave. Zelenolistna zelenjava je dober vir kalija, ki ga pogosto manjka osebam z bulimijo.

▪ Osebam z motnjami hranjenja največkrat primanjkujejo beljakovine. Nekajkrat tedensko si privoščite ribe, sojine izdelke ter jejte veliko stročnic.

▪ Anoreksija je povezana s pomanjkanjem cinka. Bučna semena so odličen vir tega minerala. Vsak dan si jih lahko privoščite četrtino skodelice.

▪ Veliko oseb z motnjami hranjenja ima nizko raven nevrotransmiterja serotonina. Pri vzdrževanju pravilne ravni serotonina pomagajo sestavljeni ogljikovi hidrati.

▪ Nekatera hrana povzroči občutek sitosti, čeprav ima majhno hranilno vrednost. Eden izmed ciljev zdravljenja motenj hranjenja je, da se oseba ponovno nauči zaznati in upoštevati potrebe svojega telesa. To bo lažje uspelo, če se oseba odpove nezdravi hrani, ki nas navda z občutkom polnosti, v resnici pa je osiromašena s hranilno vrednostjo. Ne jejte procesirane, hitre hrane, gaziranih pijač ter izdelkov, ki so označeni kot ”lahki” in manj kalorični.

▪ Poskrbite, da bo krvni sladkor obolele osebe čim manj nihal. V ta namen se izognite uživanju sladkorja, sladkarij, tortam, sladoledu in drugim sladkarijam. Vaše telo le še bolj oropajo hranilnih snovi, ki jih že tako manjka.

▪ Ne zauživajte kofeina in alkohola. Ti dve substanci le motijo delovanje prebavnega sistema ter povzročajo tesnobnost.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri motnjah hranjenja:

Vitamini in minerali

B kompleks

Vitamini B kompleksa so zaradi stresa, ki spremlja motnje hranjenja pogosto izčrpani. Sodelujejo pri formaciji nevrotransmitorjev, ki uravnajo razpoloženje. Iz tega razloga so izjemno pomemben dodatek pri osebah z anoreksijo in bulimijo.

Cink

Študije so pokazale povezavo med pomanjkanjem cinka in motnjami hranjenja, zaradi česar je cink pomemben in priporočljiv prehranski dodatek. Prav tako je cink pomemben za dober okus, vonj ter apetit.

Krom

Krom bo pomagal pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo pomagal pri odpravljanju prehranskih pomanjkljivosti, ki so nastale kot posledica motnje hranjenja. Pri odmerjanju sledite navodilu za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin B6

Vitamin B6 je pomemben za sintezo nevrotransmitorjev, ki izboljšajo razpoloženje in dobro počutje.

Zelišča

Svišč

Svišč je rastlina, ki izboljša apetit ter prebavo.

Šentjanževka

Ta rastlina pomaga pri soočanju s tesnobo in depresijo, ki sta običajni spremljevalki motenj hranjenja. Rastline ne uživajte, če jemljete predpisana zdravila za depresijo ali tesnobo.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Osebe z motnjami prehranjevanja imajo pogosto pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, ki izjemno prispevajo k normalnem psihičnem počutju. Vsak dan zaužijte žlico olja lanenih semenih ali 3 g ribjega olja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

B kompleks: vzemite 50 mg odmerek dvakrat dnevno

Cink: priporočljiv dnevni odmerek je od 45 – 90 mg. Za boljši izkoristek ga užijte skupaj z bakrom v odmerku 3 mg.

Krom: vzemite do 1000 mcg kroma na dan

Svišč: 10 kapljic tinkture rastline zmešajte s kozarcem vode in mešanico spijte 15 minut pred obrokom.

Šentjanževka: 300 mg kapsulo vzemite dva do trikrat na dan

Vitamin B6: vzemite 50 mg odmerek na dan

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

MIOMI MATERNICE (MATERNIČNI FIBROIDI)

Miomi maternice so pravzaprav izrastline, ki jih sestavljajo gladke mišice in vezivno tkivo ter se najpogosteje pojavljajo v mišični steni maternice. So najpogostejša tvorba v maternici, saj jih ima kar tretjina žensk. Nekatere raziskave pogostost miomov maternice ocenjujejo celo na 50 % ženske populacije. Miomi predstavljajo najpogostejši vzrok za kirurške posege na maternici. Miomi se začnejo najpogosteje pojavljati med 35. in 45. letom starosti, do menopavze pa se lahko njihovi število poveča, miomi pa lahko zrastejo.

Čeprav se miomi maternice morda slišijo kot grozljiva diagnoza, pa so v resnici dokaj neškodljivi in niso rakava tvorba. Pri večini žensk, ki jih bolezensko stanje doleti, je na maternici večje število miomov in ne le eden. Večina žensk z miomi tudi ne doživlja nobenih znakov in simptomov bolezni, temveč so miomi odkriti na rutinskem ginekološkem pregledu, kadar se opravi tudi ultrazvočna preiskava.

Kadar miomi povzročajo težave, se to pokaže v močnih in dolgih menstrualnih krvavitvah ter z bolečino in krvavitvijo med spolnimi odnosi. Če je izguba krvi ob menstruacijah velika, lahko miomi privedejo tudi do anemije, zaradi česar nanje pomislijo tudi splošni zdravniki ob pomanjkanju železa v krvi. Ali bodo miomi povzročali težave in kakšne težave se bodo pojavile je odvisno predvsem od velikosti in od lege miomov. Lahko so relativno majhni, v velikosti grahovega zrna ali pa gre za obsežne tvorbe s premerom nad sedem centimetrov. S časom se spreminjajo – lahko degenerirajo, kalcinirajo ali pa se v njih nabere voda. Lahko imajo obliko vozla, kepe, bule ali pa se pokažejo kot zadebeljena maternična stena. Če so miomi večji, lahko razširijo trebuh in pritiskajo na črevesje ali mehur. Pri ženskah z večjimi miomi so zato lahko prisotne bolečine v križu ali spodnjem delu trebuha, pojavijo se lahko težave s prebavo in pogostejšim uriniranjem. Zelo redko miomi ležijo pod maternično sluznico ali v njeni steni, kar je lahko vzrok za neplodnost, spontane splave in prezgodnje porode. V obdobju po menopavzi se največ težav pojavi s pogostim odvajanjem vode, saj miom zaradi ohlapnih medeničnih mišic vleče maternico navzdol, ta pa nato pritiska na mehur. Miom lahko vodi tudi v občutek teže in pritiska ali pa ne povzroči nobenega izmed naštetih simptomov, temveč da trebuhu nekoliko razširjen videz. Zelo redko miomi nekoliko stisnejo urinarni trakt med ledvicami in mehurjem, to pa potem vodi v zmanjšano ledvično funkcijo.

Vzroki za pojav miomov maternice niso povsem znani, vendar se jih povezuje z delovanjem hormonov, predvsem estrogena. Miomi v reproduktivni dobi in v obdobju nosečnosti rastejo, potem pa se z nastopom menopavze in upadom estrogena navadno skrčijo. Miomi najpogosteje in največ zrastejo v obdobju pred menopavzo, saj ovulacija pri ženskah takrat ni redna, raven estrogena pa je precej visoka. Hormonsko (ne)ravnovesje je zato eden izmed poglavitnih dejavnikov za nastanek miomov. Čeprav je estrogen očitno eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov za razvoj bolezni, zdravniki ne znajo pojasniti zakaj se miomi pri nekaterih ženskah pojavijo in pri nekaterih ne. Nagnjenost k nastajanju miomov je lahko družinsko pogojena, saj so miomi v nekaterih družinah pogostejši kot v drugih. Miomi so prav tako pogosteje prisotni pri prekomerno težkih ženskah ali pri ženskah, ki imajo težave z delovanjem ščitnice (hipotiroidizem), saj oba stanja prispevata k estrogenskem presežku.

Pri ženskah z miomi na maternici je izrednega pomena, da se čim bolj spodbuja delovanje jeter, saj so ta odgovorna za razgradnjo estrogena in drugih hormonov ter za izločanje morebitnih odvečnih presnovkov v debelo črevo, kjer se bodo izločili. Kadar jetra estrogena in njegovih presnovkov ne presnavljajo dobro, se estrogen v telesu reciklira in pride do presežka tega hormona. Zelo pomembna pri miomih maternice je tudi dobra in koristna črevesna flora v debelem črevesju, ki prav tako sodeluje pri razgradnji estrogena. Zdrava črevesna flora namreč preprečuje ponovno aktivacijo in recikliranje odvečnega estrogena. V nasprotju s tem pa patološka črevesna flora prispeva k izločanju encima, ki se imenuje beta – glukoronidaza, ki preko debelega črevesja povzroča ponovno zaokroženje presežka estrogena po telesu. K aktivnosti tega encima veliko prispeva prehrana, ki vsebuje malo vlaknin in veliko maščob.

Zahodna medicina se zdravljenja miomov loti s kirurškimi posegi. Maternico se lahko v celoti odstrani, če pa je ženska mlada ali si še želi otrok, se odstrani samo miom. Če ima ženska le en miom in je ta lahko dostopen, se ga odstrani z laparoskopijo. Novejša metoda zdravljenja je embolizacija arterije, ki je minimalno invazivna metoda in ki embolizira žile, ki oskrbujejo miom. Kadar imajo ženske relativno majhen miom, ki ne povzroča težav, se namesto operacije svetujejo vaje za krepitev mišic medeničnega dna, ki bi jih morale izvajati vse ženske, najkasneje od prvega poroda naprej.

Holistična medicina kirurške posege vidi kot pretirano invazivno metodo zdravljenja, ki bi se je morali posluževati le v najhujših primerih. Namesto tega naj bi se s celostno obravnavo telesa skušalo pojav miomov zaustaviti in jih skrčiti do menopavze, ko bodo najverjetneje sami od sebe izginili ali pa se občutno zmanjšali.

Znaki in Simptomi

Večina žensk ob pojavu miomov, sploh v začetku bolezni, ko so miomi majhni ne čuti nikakršnih težav. Kadar se simptomi pojavijo vključujejo:

▪ močne in dolge menstrualne krvavitve

▪ krvavenje ali neznačilen izcedek iz nožnice med menstruacijami

▪ bolečine in krvavenje med spolnimi odnosi

▪ anemija

▪ razširjenost spodnjega dela trebuha

▪ pogosta potreba po uriniranju

▪ težave s prebavo

▪ bolečine v hrbtu ali trebušni votlini

Vzroki

Glavni razlog za pojav miomov so visoke vrednosti hormona estrogena in nizke vrednosti hormona progesterona. To se lahko pojavi zaradi:

▪ hormonov, ki jih v telo vnašamo iz okolja

▪ debelosti

▪ težav s ščitnico

▪ nepravilne ovulacije

▪ obdobja pred menopavzo

▪ prehrane, ki vsebuje premalo vlaknin in preveč maščob

Dieta in življenjski slog

Pri ženskah, ki imajo miome na maternici je pomembno predvsem, da se prehranjujejo z organsko pridelano hrano, saj pesticidi, herbicidi ter drugi dodatki v prehrani rušijo hormonsko ravnovesje in prispevajo k preveliki količini estrogena v hrani. Način prehranjevanja izjemno vpliva na hormonsko ravnovesje, zato svoje telo podprite s polnovrednimi in svežimi pripravljenimi obroki. Vaš jedilnik bi moral temeljiti na polnovrednih žitaricah, zelenjavi, sadju, oreščkih, semenih ter stročnicah. Kadar je le mogoče, jejte organsko pridelano hrano in vsako živilo pred jedjo temeljito operite. Priporočljivo je zmerno uživanje sojinih izdelkov in lanenih semen, saj oba živila sodelujeta pri uravnavanju proizvodnje estrogena. Vitamin K spodbuja pravilno strjevanje krvi in zmanjšuje pretirano močne menstruacije. Zeleno obarvana zelenjava vsebuje veliko vitamina K, zaradi česar naj je bo v vašem jedilniku veliko. V prehrano vključite morske jedi (ribe in alge), saj so bogate z jodom, ki je pomemben za zdravje ščitnice. V primeru, da so vaše menstruacije zelo dolge in močne morate poskrbeti za dovoljšen vnos železa. Vsak dan lahko užijete žlico melase. Zelo priporočljiva so jabolka, češnje, brokoli, cvetača in ohrovt. Vsebujejo snov, ki se imenuje indol – 3 – karbinol, ki pomaga jetrom pri razstrupljanju odvečne količine estrogena. Redno uživajte tudi rdečo peso, korenje, artičoke, čebulo in česen. Vsa ta hrana namreč krepi jetra in jim pomaga pri razstrupljanju. Za vzdrževanje zdrave črevesne flore uživajte kefir, navadni probiotični jogurt in druga fermentirana živila (kislo zelje, kisla repa). Enkrat dnevno si privoščite sveže stisnjeni zeleni sadno – zelenjavni sok. Spodbujal bo razstrupljanje telesa. Ne pozabite na redno pitje vode: kozarec na vsaki dve uri je nujen za dobro delovanje telesa, za izločanje odvečnih snovi iz telesa in za blažitev bolečin. Izogibajte se uživanju rdečega mesa in mlečnih izdelkov, saj prispevajo k višku estrogena. Izogibajte se tudi kofeinu, sladkorju in alkoholu – vsa ta živila v telesu povzročajo vnetje. Ne jejte predelane hrane, cvrtja in pretirano mastne hrane. Sladkor, predelana hrana in nezdrava maščoba zavirata delovanje imunskega sistema.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo ženskam z miomi maternice:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo krepil vaš imunski sistem in zadostil potrebe vašega telesa po vseh vitaminih in mineralih, ki so potrebni za dobro hormonsko ravnovesje. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamini B kompleksa

Vitamini B kompleksa bodo pomagali pri presnavljanju odvečnega estrogena.

Vitamin E

Sodeluje pri metabolizmu estrogena in zmanjšuje vnetje v telesu.

Zelišča

Regratova korenina

Regratova korenina izjemno pomaga jetrom pri razstrupljanju telesa. Na ta način bodo vaša jetra lažje predelala presežek estrogena, ki se bo potem preko debelega črevesja izločil z blatom. Regratovo korenino lahko jemljete v obliki prehranskih dodatkov, lahko pa dva do trikrat dnevno spijete skodelico čaja iz regratove korenine.

Navadna konopljika

Ta rastlina pomaga uravnovesiti razmerje med hormonoma estrogenom in progesteronom. Zelišča ne smete jemati, če jemljete oralno kontracepcijo.

Drugi dodatki

Indol – 3 – karbinol

Ta snov pomaga jetrom pri presnavljanju odvečnega estrogena.

Esencialne maščobne kisline

Pomagale vam bodo pomiriti in blažiti vnetje, ki je prisotno v telesu. Zjutraj, na tešče zaužijte 1 do 2 žlici ribjega olja. Poleg tega lahko v navadni jogurt vmešate žlico mletih lanenih semen. Tako ribje olje kot lanena semena so bogata z esencialnimi maščobnimi kislinami.

Naravni progesteron

Naravni progesteron lahko v telo vnesete preko naravnih progesteronskih krem. Progesteron vam bo pomagal pri uravnavi previsokih ravni estrogena, pri uravnavi menstrualnega ciklusa ter pri blažitvi bolečin. Naravno progesteronsko kremo se običajno nanaša od 6. do 26. dneva menstrualnega ciklusa dvakrat dnevno. Vtre se jo na področja, kjer je koža najtanjša (vrat, prsi, notranja stran zapestja). Dnevni odmerek je 20 mg kreme.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Indol – 3 – karbinol: vzemite 300 mg odmerek dnevno

Naravni progesteron: 20 mg dnevno, od 6. do 26. dneva menstrualnega ciklusa

Navadna konopljika: vzemite 160 – 240 mg odmerek ekstrakta rastline dnevno

Regratova korenina: vzemite 300 – 500 mg kapsulo dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite 50 mg odmerek dvakrat dnevno

Vitamin E: vzemite 400 IU vitamina E dvakrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.viva.si/Ginekologija-in-porodni%C5%A1tvo/2486/Nenevarni-a-nadle%C5%BEni-miomi-v-maternici