MAKULARNA DEGENERACIJA ALI DEGENERACIJA RUMENE PEGE

Makula ali rumena pega je del očesa, ki nam omogoča, da vidimo podrobnosti v središču našega vidnega polja. Rumena pega omogoča branje, ločevanje vzorcev blaga ter občutek za barve. V makuli oziroma rumeni pegi je največja koncentracija fotoreceptorjev.

 Kadar se makula poškoduje ali zaradi kakšnega drugega razloga ne deluje kot bi morala, so natančnejša opravila (na primer branje, šivanje, slikanje) zelo otežena ali celo nemogoča. Majhni objekti kot na primer šiv na tkanini ali črka na listu papirja, bodo lahko izgledali valoviti, ukrivljeni ali pa bodo čez objekt, ki ga želite natančno videti posejane temne pike. Ta napaka vida se začne v centru vida in če se ne ustavi, se prične počasi širiti tudi na periferni vid. To napako imenujemo makularna degeneracija oziroma degeneracija rumene pege. Pri ljudeh, ki so stari nad 55 let je degeneracija rumene pege eden izmed glavnih razlogov za resne okvare vida. Pri ljudeh, starih nad 65 let pa je degeneracija rumene pege drugi najpogostejši razlog za slepoto (prvi razlog je katarakta). Večjemu tveganju za razvoj bolezni so izpostavljene ženske, saj je makularna degeneracija bolj pogosta pri ženskah kot pri moških.

Poznamo dve različni vrsti makularne degeneracije oziroma degeneracije rumene pege. Ena je tako imenovana ‘suha starostna degeneracija’, druga pa je ‘vlažna starostna degeneracija’. Suha starostna degeneracija rumene pege je mnogo bolj pogosta kot vlažna starostna degeneracija. Predstavlja od 80 – 95 % primerov pojava bolezni. Posledice degeneracije rumene pege se največkrat pokažejo šele v zrelih letih, kljub temu pa sama bolezen nastaja postopoma tekom več let preden se pojavijo očitnejše težave. Suha starostna degeneracija rumene pege nastane, ker se je stanjšalo ali obrabilo tkivo rumene pege. Lahko pa nastajajo tudi nenormalni rumeni depoziti, ki jih imenujemo drusen. Napredek suhe degeneracije rumene pege je počasen in ne prizadene vedno obeh očes enako. Vlažna starostna degeneracija rumene pege nastane kadar nenormalne žilice ali žilice, ki prepuščajo kri, rastejo pod mrežnico v predelu rumene pege. Te spremembe vodijo v zamegljen in nenatančen vid, v nekaterih primerih pa celo v hitro in hudo izgubo centralnega vida.

Vzroki nastanka degeneracije rumene pege so še vedno neznani, obstaja pa veliko zagovornikov teorije, da degeneracija rumene pege nastane zaradi poškodb, ki so posledica prostih radikalov. K razvoju bolezni naj bi prispevala tudi nezadostna oskrba makule s krvjo in kisikom. Zahodna medicina ne pozna zelo učinkovitega načina zdravljenja degeneracije rumene pege. V zgodnjih fazah bolezni so priporočeni redni pregledi oči, primerna prehrana, domače preverjanje vida in prehranski dodatki. Zdravljenje suhe oblike degeneracije rumene pege poteka z zdravili, ki jih pacienti redno jemljejo enkrat dnevno, do konca življenja. Napredovanje bolezni se pri osebah z vlažno obliko degeneracijo rumene pege skuša zaustaviti z biološkimi zdravili, ki se v oko aplicirajo z injekcijo na približno vsake štiri tedne. Naraven pristop zdravljenja degeneracije rumene pege prav tako ne dela čudežev, osredotočeno pa je na podporo očesom v boju s prostimi radikali in na izboljšanje cirkulacije.

Običajni dejavniki tveganja za degeneracijo rumene pege vključujejo kajenje, arteriosklerozo, staranje, dednost, dolgotrajno izpostavljenost soncu, visok krvni tlak, povišan holesterol, pomanjkanje hranilnih snovi, sladkorno bolezen, poškodbo glave in razne infekcije. Raziskave, ki so bile izvedene v zadnjih letih so dokazale, da je način prehranjevanje zelo pomemben pri preprečevanju bolezni. Prehrana, ki vsebuje veliko holesterola in nasičenih maščob poveča tveganje za nastanek bolezni. Prehrana z veliko zelenjave, sadja in ribami pa deluje kot zaščita pred boleznijo. Karotenoidi, ki jih najdemo v močno obarvanem sadju in zelenjavi delujejo kot močni antioksidanti, ki makulo varujejo pred poškodbami, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti soncu. Celostni pristop zdravljenja degeneracije rumene pege se osredotoči tudi na pogosto neučinkovito prebavo ter slabo absorpcijo oseb z degeneracijo rumene pege. Pozornost se posveti tudi težkim kovinam, ki so pogosto nakopičene v telesu prizadetih oseb in ki povečujejo škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Velik poudarek pa holistična medicina polaga tudi na prehranska dopolnila, predvsem na minerale in karotenoide, ki so izkazali določeno stopnjo učinkovitosti pri preprečevanju in zdravljenju makularne degeneracije.

Če pri sebi opazite simptome, ki vas spominjajo na degeneracijo rumene pege vam svetujemo, da se ne poskusite diagnosticirati sami, temveč poiščite zdravniško pomoč. Lahko imate kakšno drugo bolezen oči, v primeru degeneracije rumene pege pa mora zdravnik ugotoviti za katero vrsto degeneracije gre. Degeneracija rumene pege je na očesu vidna mnogo preden se pojavijo prvi simptomi okvare, zato so redni okulistični pregledi zelo pomembni. Pregledi so toliko bolj obvezni za osebe, stare nad 55 let.

Znaki in Simptomi

Na začetku degeneracija rumene pege ne povzroča nobenih težav. S časom postane otežkočeno branje brez dodatne luči. Predmeti, ki jih posameznik gleda so zamegljeni, nepravilnih oblik, velikosti in barv. Pojavi se tudi občutek, da predmeti poskočijo, ko vid osredotočite direktno vanje. Pojavijo se težave z branjem in vožnjo avtomobila, nespodobnost videnja podrobnosti ter temna ali slepeča pika v centralnem vidu. Težave so toliko večje, ko se oseba skuša osredotočiti na določen predmet.

Vzroki

Glavni vzroki degeneracije rumene pege so:

▪ staranje

▪ kajenje

▪ prehrana, ki ne vsebuje dovolj antioksidantov

▪ arterioskleroza

▪ visok krvni tlak

▪ izpostavljenost ultravijolični svetlobi

▪ strupi iz okolja, predvsem težke kovine

▪ slaba prebava in okrnjen proces razstrupljanja

▪ prehranske pomanjkljivosti

Prehrana in življenjski slog

V primeru, da imate  arteriosklerozo ali visok krvni tlak se držite prehranskih priporočil, ki vam jih je za ti zdravstveni težavi posredoval osebni zdravnik. Sprostitev blokade pri cirkulaciji krvi ali zmanjšanje pritiska v arterijah bo pripomoglo k dobrem oskrbovanju oči s krvjo in kisikom.

Osebam z degeneracijo rumene pege se pri prehranjevanju priporoča predvsem uživaje vlaknin, ki bodo telesu pomagale pri izločanju toksinov. Priporočljive so polnozrnate žitarice ter stročnice. Pri izločanju toksinov bo pomagalo tudi pitje dovoljšne količine vode, ki bo poskrbela tudi za to, da bodo tkiva v očeh ostala prožna. Na vsaki dve uri spijte kozarec vode. Za zdravje vaših oči so pomembni karotenoidi, ki pomagajo nevtralizirati negativne učinke prostih radikalov. Veliko karotenoidov vsebuje sadje in zelenjava, predvsem zelenolistna zelenjava, špinača, navadni in brstični ohrovt, paprika, buča, korenje, paradižnik, zelena, pomaranče, rdeče grozdje, mango ter melone. Vitamin C in bioflavonoidi so zelo močni v skupni borbi s prostimi radikali. Krepijo tudi kapilare (drobne žilice v očesu) ter druga očesna tkiva. Z bioflavonoidi so bogate jagode, češnje, paradižnik ter slive; za vnos vitamina C pa poskrbite z uživanjem agrumov.

Zelo pomembno je, da se izogibate uživanju živil, ki vsebujejo veliko prostih radikalov. To so maščobe, ki so nasičene, hidrogenirane ali delno hidrogenirane. Poleg maščob se izogibajte tudi sladkorju, kofeinu, alkoholu ter mesu z žara in dimljenim mesninam.

Pomagati si lahko poskušate tudi s tridnevnim postom, pri katerem pijete sveže stisnjene sokove iz sadja in zelenjave. Takšen post lahko izvedete približno enkrat na vsakih 6 tednov. Post bo spodbudil izločanje toksinov, izboljšala pa se bo tudi cirkulacija krvi po celem telesu, vključno z očmi. Na ta način boste oči preskrbeli s hranilnimi snovmi. Sokove lahko pripravljate iz poljubne vrste sadja in zelenjave, poudarek pa naj bo na zgoraj izpostavljenih živilih.

Ostali napotki za osebe z degeneracijo rumene pege so:

▪ V primeru, da kadite prenehajte, saj kajenje vaše oči izpostavljava škodljivim prostim radikalom. Izogibajte se tudi stikom z ljudmi, ki kadijo.

▪ Redna in zmerna vadba bo poskrbela za boljšo cirkulacijo, kar bo vaše oči preskrbelo s krvjo in hranilnimi snovmi.

▪ Svoje oči zaščitite pred močno sončno svetlobo z nošenjem sončnih očal.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri degeneraciji rumene pege:

Vitamini in minerali

Cink

Cink je antioksidant ter mineral, ki je izjemno pomemben za zdravje oči. V več raziskavah se je izkazal kot dodatek, ki pomaga blažiti degeneracijo rumene pege.

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek vas bo oskrbel z antioksidanti in drugimi hranili, ki so pomembna za zdrave oči. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamin E

Vitamin E je močan antioksidant. Pripomore k zdravju oči, nekoliko pa naj bi izboljšal tudi vid oseb z degeneracijo rumene pege.

Zelišča

Borovnice

Borovnice so izjemno bogate z bioflavonoidi – antioksidanti, ki ščitijo oko pred poškodbami oksidativnega stresa. Krepijo tudi kapilare ter vezivno tkivo očesa. Poleg rednega uživanja borovnic si pomagajte z uživanjem kapsul z ekstraktom borovnic.

Ginko biloba

Ginko biloba je zdravilna rastlina, ki izboljšuje cirkulacijo, obenem pa je tudi močan antioksidant. Priporočljivo je uživanje ekstrakta te rastline predvsem v začetni fazi degeneracije rumene pege.

Drugi dodatki

Lutein spada v skupino karotenoidov in je antioksidant. Zmanjševal naj bi tveganje za pojav očesnih bolezni, na primer sive mrene in degeneracije rumene pege.

Ribje olje

Ribje olje se je v več študijah izkazalo kot varovalni dejavnik pred razvojem degeneracije rumene pege. Vsak dan zjutraj, na tešče zaužijte dve žlici ribjega olja.

Zeaksantin

Tudi zeaksantin je antioksidant iz skupine karotenoidov. Zeaksantin najdemo v makuli in očesni leči. Skupaj z luteinom je ključnega pomena za vid. Preprečuje tudi poškodbe oči, ki nastanejo zaradi škodljivih učinkov prostih radikalov.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Borovničev ekstrakt: vzemite 240 – 600 mg odmerek

Cink:  vzemite 45 mg odmerek cinka dnevno v kombinaciji z 2 mg bakra

Ginko biloba: vzemite 120 mg odmerek dvakrat dnevno

Lutein: vzemite 15 mg odmerek dodatka z obrokom

Vitamin E: vzemite 400 IU dnevno

Zeaksantin: vzemite 3 mg odmerek dodatka z obrokom

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.oftamed.si/okulistika/bolezni-oci/okvara-rumene-pege

http://www.okc-pfeifer.si/ocesni-problemi/makula/degeneracija-makule/

IZPADANJE LAS

Večini izmed nas dnevno izpade od 50 – 100 las, kar predstavlja del postopka obnavljanja telesa. V povprečju na mesec las zraste od 1,2 do 1,5 cm. Lasje v poletnih mesecih zaradi toplejših temperatur in večjega trenja rastejo hitreje, v zimskih mesecih pa se zaradi mraza rast las upočasni.      Večje in hitrejše izpadanje las se pri obeh spolih začne po starosti 50 let. Odrasel človek ima v povprečju 5 milijonov dlak, pri čemer 100,000 – 150,000 izrastkov predstavljajo lasje, ki pokrivajo lasišče. Lasje se ves čas obnavljajo, zato ni nič zaskrbljujočega, če ob česanju ali umivanju las opazimo nekoliko več izpadlih las. Izpadanje las je lahko težava le, če vodi do opaznega redčenja las ali v plešavost, pa tudi v tem primeru gre pogosto le za normalen del procesa življenja.

Znaki in Simptomi

Ločimo moško in žensko plešavost. Značilnost moške plešavosti je, da se površina, ki je pokrita z lasmi manjša. Poviša se čelo, pa tudi pri straneh od ušes navzgor lasje pogosto prenehajo rasti. Do starosti štirideset let, je večina belih moških opazno plešasta. Za žensko izpadanje las je značilno splošno tanjšanje las po vsem lasišču ter zmerna izguba las na temenu. Pojavi se med tridesetim in štiridesetim letom starosti in postane bolj očitna med in po menopavzi.

Vzroki

Najpogostejše vzroke za izpadanje las predstavlja genetika, starost in hormoni ter hormonsko neravnovesje. Približno 50% otrok, ki ima enega starša s povečano izgubo las bo podedovalo dominanten gen, ki je vzrok za pojav plešavosti. Poleg starosti in genetike je glavni razlog za prekomerno izpadanje las čezmernost ali prekomerna aktivnost moškega spolnega hormona, ki se mu reče dihidrotestosteron in se nahaja v lasnem mešičku. Testosteron se pod vplivom encima, ki se nahaja na površino lasnih mešičkov pretvori v dihidrotestosteron. Ta se veže na lasni mešiček in povzroči tanjšanje las, manjšanje lasnega mešička, obenem pa tudi skrajša rastno fazo las. Nekateri mešički pod vplivom dihidrotestosterona propadejo, večina mešičkov pa se le skrči, to pa vodi v proizvodnjo šibkejših in tanjših las do takšne točke, da izjemno hitro izpadejo zaradi vsakodnevnih zunanjih dražljajev. Do razlik med moškimi in ženskami v izpadanju las prihaja, ker je količina hormona testosterona pri moških in ženskah zelo različna. Moški ga imajo napram ženskam zelo veliko. Razlike v izgubi las med moškimi in ženskami predstavlja tudi dovzetnost lasnih mešičkov za hormon dihidrotestosteron. Ženski spolni hormoni (estrogeni in progesteroni) na lasne mešičke delujejo zaščitno. Ščitijo jih pred propadom in pred nastankom moške plešavosti. Ker imajo ženske mnogo večjo količino estrogenov in progesteronov, je plešavosti pri ženskah manj.

Prekomerno izpadanje las povzroča še nekaj drugih fizioloških dejavnikov. Ena izmed raziskav je pokazala, da k izpadanju las vodi prekomerno izločanje loja na lasišču. Prekomerni loj in razširjene žleze lojnice povišajo raven encima, ki vodi k nastanku dihidrotestosterona. Poleg tega se zaradi povečane količine loja zamašijo pore, zaradi česar nastane podhranjenost korena las. Premajhna preskrba s krvjo v lasišču torej povzroča izpadanje las.

Poleg fizičnih razlogov za prekomerno izpadanje las je mogoče, da lasje izpadajo zaradi stresa. Značilno za to vrsto izpadanja je, da se lasje po koncu stresnih dejavnikov obnovijo.

 Lasje lahko prekomerno izpadajo tudi zaradi drugih, primarnih bolezenskih stanj. Najpogostejše bolezni, ki vodijo v plešavost so psoriaza, bolezni ščitnice ter rak in posledično kemoterapija. Izpadanje las lahko povzroči tudi podhranjenost, prekomerni nivo težkih kovin v telesu in pomanjkanje raznih vitaminov in mineralov. Pri ženskah je najpogostejši vzrok za pretirano izpadanje las pomanjkanje železa ali feritina (zalog železa). Krvne preiskave zato predstavljajo pomembno diagnostično orodje, ko gre za določitev vzroka prekomernega izpadanja las.

Dieta in življenjski slog

Nekakovostno prehranjevanje je lahko vzrok za izpadanje las ali pa za poslabšanje že tako prekomernega izpadanja las. Najboljši nasvet za osebe, ki jim prekomerno izpadajo lasje je, da se prehranjuje raznoliko in uravnoteženo. Obroki naj vključujejo veliko polnozrnatih živil, zelenjave in kakovostnih beljakovin, ki jih vsebujejo ribe, fižol, oreščki in pusta perutnina. Biotin je snov, ki spodbuja rast las, krepi lase ter v nekaterih primerih celo zaustavi prekomerno izpadanje las. Najboljši naravni vir biotina so oreščki, rjav riž, pivski kvas in oves. Poleg biotina so ta živila bogata tudi z vitamini B, ki spodbujajo rast las. Priporočljivo je, da vsak dan zaužijete žlico melase in veliko zelenolistne zelenjave ter por, indijske oreščke, jagode, suho sadje in fige. Človeško telo za dobro vsrkavanje železa potrebuje vitamin C, najbolj bogata živila z vitaminom C pa so citrusi, zaradi česar naj bodo pogosteje na vašem jedilniku. Vitamin E ohranja lasišče v dobrem stanju, v telo pa ga dobimo z oreščki, avokadom, semeni in z olivnim oljem. Prav tako so za zdrave lase odločilne esencialne maščobne kisline. Največ jih najdemo v lanenih semenih, ribah in orehih. Poskrbite, da se boste izogibali hrani, ki izčrpavajo zaloge hranil iz telesa. To so rafinirana olja in maščobe, izdelki iz prečiščene moke in sladkor ter ostala predelana živila.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri izpadanju las:

Ne glede na to ali imate začasne ali trajne težave z izpadanjem las obstaja veliko sredstev, ki pomagajo pri obnovi lasišča. Zdravilo za samo plešavost ne obstaja, z raznimi dodatki pa je mogoče doseči vidne spremembe.

Vitamini, minerali in antioksidanti

B kompleks

Vitamini B kompleksa nam pomagajo pri spopadanju s stresom in pripomorejo k zdravim lasem.

Biotin

Biotin je izjemno pomemben za zdravo lasišče in za rast las. Poleg biotina, ki ga dobite v različnih živilih posezite tudi po biotinu v obliki prehranskih dodatkov.

Cink

Cink je mineral, ki je potreben za rast las. Za boljšo učinkovitost ga jemljite skupaj z bakrom.

Drugi dodatki

MSM

MSM ali metil sulfonil metan je organska oblika žvepla, ki na naše zdravje vpliva na številne pozitivne načine. Spodbuja rast las ter krepi obstoječe lase.

Esencialne maščobne kisline

Najboljše je, da poiščete izdelek, ki vsebuje tako omega – 3 kot omega – 6 maščobne kisline. Dnevno zaužijte 400 mg ribjega olja ali olja lanenega semena.

Zelišča

Rožmarinovo olje

Rožmarinovo olje izboljšuje cirkulacijo lasišča. Vsakič, ko si umivate lase med šampon zamešajte 3 – 5 kapljic rožmarinovega olja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

B kompleks: dvakrat dnevno vzemite 50 mg kapsulo vitaminov B kompleksa

Biotin: 2000 – 3000 mcg / dan

Cink: vzemite 30 mg cinka na dan, skupaj z 3 mg bakra

MSM: vzemite 3000 mg MSM-ja v prahu na dan. Prah zmešajte z mlačno vodo, za boljši učinek pa vodi dodajte limonin sok in mešanico popijte na tešče.

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

IZGUBA SLUHA

Izguba sluha je izjemno moteča in je stanje, ki zahteva zdravniško obravnavo. Kljub temu dejstvu je izguba sluha eno izmed obolenj, ki mnogokrat ostane popolnoma nezdravljeno. Večina ljudi, ki pri sebi opazi postopno poslabšanje sluha namreč to jemlje kot žalosten, vendar samoumeven in neizogiben del življenja. Pri nekaterih posameznikih je izguba sluha res starostno pogojena in tudi neizogibna, vendar pa se s pravilnimi ukrepi napredovanje izgube sluha lahko pogosto ustavi ali vsaj močno upočasni. S pravilno diagnozo, ki razjasni zakaj je prišlo do izgubljanja sluha in z zdravljenjem se lahko stanje celo izboljša. Predvsem pa je pomembno, da se zavedamo, da se je s pravilnim načinom prehranjevanja in pravilno nego ušes mogoče izgubi sluha pozneje v starosti izogniti.

Znaki in Simptomi

Pri izgubi sluha gre lahko za delno ali popolno izgubo sluha, torej nezmožnost slišanja zvočnih dražljajev. Izgubo sluha ločimo na postopno ali nenadno.

Vzroki

Sluh je izjemno kompleksen pojav, ki nastane ob delovanju več zapletenih procesov v ušesu, v živcih in v možganih. Kadar je moten kateri koli od dejavnikov, ki so potrebni za delovanje sluha to vodi v delno ali v popolno gluhoto. Ne glede na to, težave s sluhom običajno lahko uvrstimo v eno izmed dveh kategorij. Motnja sluha je lahko prevodna ali konduktivna, lahko pa je zaznavna oziroma senzorinevralna. Pri prvi izgubi sluha gre za mehansko okvaro v strukturi ušesa, in sicer v zunanjem ali srednjem ušesu. Pri drugi izgubi sluha gre za mesto okvare v notranjem ušesu ali za okvaro slušnega živca. Takšne okvare navadno ne moremo pozdraviti.  

Mnogo bolj pogosta je prevodna ali konduktivna izguba sluha, ki običajno nastane precej nenadno. Takšna nenadnost prizadeto osebo običajno zelo prestraši, vendar pa je spodbudna novica, da je prevodno ali konduktivno izgubo sluha pogosto lahko razrešiti ali omiliti. Najpogostejši vzrok za prevodno ali konduktivno izgubo sluha je čep ušesnega masla, ki se je zataknil v ušesnem kanalu. Ušesno maslo deluje kot neke vrste lubrikant in ušesnemu kanalu služi kot mazivo. Kadar pa se nabere preveč ušesnega masla lahko ušesni kanal zapre. To pripelje do izgube sluha ter do bolečine in zvenenja v ušesih. Poleg čepa ušesnega masla lahko zaporo ušesnega kanala povzroči tudi vnetje srednjega ušesa, posebno če tekočina, ki nastane ob vnetju ušesa dolgo časa ostane v ušesu ter se nabira okoli majhnih koščic v ušesu, ki so odgovorne za prenos zvočnih valov. Vnetja ušes ter prekomerno nastajanje ušesnega masla, ki lahko tvori čep je lahko zdraviti ter vodi v izboljšan sluh. Potrebno je le nekaj več skrbne oskrbe ušes ter sprejetje določenih prehranskih strategij, ki preprečujejo, da bi se težava neprestano ponavljala.

V nekaterih primerih pa je tudi prevodna ali konduktivna izguba sluha bolj resna. Če so se težave s sluhom pojavile po padcu ali udarcu v glavo ali če vas nenadoma začne močno boleti v ušesu, je to znak, da se morate nemudoma odpraviti k zdravniku. Morda imate poškodovan bobenček v ušesu ali poškodbo ušesnega polža. Dobro je, da se zavedate, da uho, ki je izjemno občutljiv organ lahko poškoduje tudi bombažna palčka, ki jo potisnete pregloboko v ušesni kanal. Bombažne palčke so že povzročile izjemno hude poškodbe in raztrganine v ušesu. Poleg naštetih dejavnikov lahko na ušesni polžek vplivajo tudi določena zdravila. Če so se pri vas težave s sluhom pojavile v kratkem času po uvedbi novega zdravila, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Izmed vseh naštetih dejavnikov za težave s sluhom ima svoje mesto seveda tudi starost, ki botruje prevodni oziroma konduktivni izgubi sluha. S staranjem ušesni bobenček lahko zadebeli, druge strukture v ušesu pa oslabijo, kar lahko pripelje do delne izgube sluha. Več kot 40 % ljudi, ki so stari nad 75. let imajo običajno določeno stopnjo težav v sluhom.

Pri senzorinevralni ali zaznavni izgubi sluha pa gre za poškodbo živcev, ki so odgovorni za sprejem zvočnih valov in prenos njihovih impulzov skozi uho do možganov, kjer so ti impulzi prevedeni kot senzorno zaznanje zvokov. Za skoraj vsako zaznavno izgubo sluha je odgovorna previsoka raven hrupa. Glasni koncerti, slušalke ter zvočniki, ki razbijajo z vso močjo so najočitnejši povzročitelji težav. Poleg njih pa so krivci za težave s sluhom tudi sirene, letala, vlaki, kladiva ter drugi glasni zvoki značilni za proizvodnja in gradbena dela. Vsakokrat, ko smo izpostavljeni izjemni glasnosti, se nekoliko poškodujejo naši slušni živci. Če ste bili v življenju dolgotrajno in vsakodnevno izpostavljeni močnem hrupu, lahko to pripelje do trajne izgube sluha. Nedavne raziskave so pokazale, da pretirana glasnost vpliva na povečano tvorbo prostih radikalov, ki poškodujejo notranje uho. Antioksidanti, na primer vitamin E, cink, magnezij in vitamin A varujejo pred izgubo sluha zaradi prostih radikalov, čeprav nimajo moči, da bi povrnili dober sluh.

V nekaterih primerih so senzorinevralne ali zaznavne izgube sluha posledica neke druge, primarne zdravstvene težave. Vzrok za to je lahko na primer sladkorna bolezen, arterioskleroza, lupus in hipotiroidizem. Poleg tega pa je tudi pri tej vrsti izgube sluha vzrok izgube lahko starost – živci z leti preprosto oslabijo in izgubijo sposobnost za učinkovito upravljanje zvoka. V zelo redkih primerih je za izgubo sluha kriva rast tumorja na živcih, ki so bistveni za dobro zaznavo zvoka. Senzorinevralno oziroma zaznavno izgubo sluha pa lahko povzročijo še nekatere druge strukturne spremembe v telesu, na primer spremembe v vretencih, mehkih tkivih v vratu in čeljustih ter spremembe na lobanjskih kosteh.

Poglavitne razloge za izgubo sluha predstavljajo:

▪ pretirano nalaganje ušesnega masla, ki oblikuje čep

▪ vnetje srednjega ušesa

▪ slaba prehrana in prehranske pomanjkljivosti

▪ alergije na hrano

▪ poškodba ušesa

▪ zdravila

▪ izjemna glasnost

▪ s starostjo povezana oslabitev ušesnih struktur in živcev

▪ strukturne nepravilnosti v vratni hrbtenici in lobanjskih kosteh

▪ previsoka raven holesterola

▪ nekatera druga resnejša zdravstvena stanja

Ne glede na vaše mnenje o tem kaj pri vas povzroča težave s sluhom, se o nenadni ali postopni izgubi sluha, ki ne mine sama od sebe v nekaj tednih posvetujte s svojim zdravnikom. Vašo težavo lahko zdravnik morda odpravi s preprostimi ukrepi. Tudi, če ste starejši izgube sluha ne povezujte le s staranjem. Čep ušesnega masla, ki zamaši ušesni kanal je zelo pogost pri osebah nad 65. letom, zato se le odpravite k zdravniku. Morda pa vam bo pomagala preprosta menjava predpisanega zdravila. V primeru, da zdravnik ne bo našel očitnega vzroka za vaše težave bo vsaj izključil morebitne resnejše bolezni. Za konec je dobro priporočilo še to, da ne dovolite, da bi vas izguba sluha preveč potrla – s slušnimi aparati, ušesnimi vsadki ali z manjšo operacijo vam sodobna medicina lahko učinkovito pomaga.

Prehrana in življenjski slog

Čeprav nihče ni dokazal, da antioksidanti lahko ublažijo ali preprečijo izgubo sluha, je nesporno, da upočasnijo proces staranja. Povečan vnos antioksidantov, ki si ga zagotovite z uživanjem sadja in zelenjave, ki je močnih barv vam zagotovo ne bo škodil, temveč bo koristil vašemu splošnemu zdravju. V vsakem obroku zaužijte veliko vlaknin. Dobri viri vlaknin se nahajajo v polnozrnatih žitaricah, posebno v ovsu in rjavem rižu, v stročnicah, oreščkih in semenih ter v surovi ali le delno kuhani zelenjavi in sadju. Vlaknine izboljšajo cirkulacijo celotnega telesa, tudi ušes. Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin od nas zahteva tudi močnejše in intenzivnejše žvečenje, kar pa je dejavnost, ki preprečuje pretirano nalaganje voska v ušesnem kanalu. Zaradi vpliva hipotiroidizma na izgubo sluha je priporočljivo uživanje morskih alg, ki vsebujejo veliko joda. Morske alge na jedilnik lahko enostavno vključite pri kuhanju juh, še posebno dobre so v miso juhi ali pa jih dodajte rjavemu rižu in tofuju.

Če se pri vas pogosto ponavlja vnetje ušes ali se vam pretirano kopiči ušesno maslo, je mogoč vzrok alergija na hrano. Pozorno spremljajte svojo reakcijo na hrano. Zelo priporočljivo je, da se v času vnetja ušesa ali v času ušesnega čepa odrečete mleku in mlečnim izdelkom. Mleko namreč spodbuja nastajanje sluzi, kar lahko dodatno prispeva k okužbi ali ušesnem čepu. V primeru kroničnih težav s sluhom prenehajte uživati nasičene maščobe. Izogibajte se rdečemu mesu in ocvrti hrani. Nasičena maščoba spodbuja nastajanje ušesnega masla, obenem pa upočasni cirkulacijo v ušesnih strukturah. Izločitev takšne vrste hrane bo prispevala tudi k splošnemu izboljšanju zdravja in k ublažitvi arterioskleroze, ki prispeva k izgubi sluha. V primerih pogostega ponavljanja vnetja ušes iz prehrane izločite tudi sladkor, saj se bakterije z njim hranijo. Namesto rafiniranega sladkorja uživajte sadje ali pa pri pripravi sladic uporabljajte bolj zdrave nadomestke sladkorja.

Za varovanje dobrega sluha se držite nekaj splošnih napotkov: svoja ušesa zaščitite pred veliko glasnostjo. V primeru večje glasnosti uporabite čepke za ušesa. Kadar poslušate glasbo, naj bo glasnost zmerna. Nikar ne pretiravajte. Tisti, ki se zaradi svojega delovnega mesta ne morete izogniti glasnosti pa nosite kvalitetne slušalke, ki bodo pokrile vaša ušesa in jih zaščitila pred preveč intenzivnimi dražljaji. Dobra rešitev za  tiste, ki se jim rado nabere preveč ušesnega masla so sodobna pršila za ušesa, ki jih lahko kupite v lekarni. Delujejo tako, da raztopijo odvečno ušesno maslo, ki nato po ušesnem kanalu preprosto odteče, vi pa ga obrišete z bombažno krpo. Ta preprost ukrep ponavljajte na približno 10 dni. Kadar si čistite ušesa z bombažno palčko nikoli ne sezite dlje kot do začetka ušesnega kanala.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri težavah s sluhom:

Vitamini in minerali

Vitamin B12

Vitamin B12 je izjemno pomemben za delovanje živcev in je obvezen dodatek pri zaznavni izgubi sluha.

Vitamin E

Vitamin E je močan antioksidant, izboljšuje pa tudi cirkulacijo. Zaradi teh lastnosti predstavlja dober prehranski dodatek pri izgubi sluha.

Zelišča

Česen

Česen znižuje raven holesterola ter izboljšuje cirkulacijo.

Ginko biloba

To zelišče izboljšuje cirkulacijo, kar prispeva k boljši oskrbi ušesnih tkiv s kisikom in hranili. Posledično to zelišče krepi uho in skrbi za dober sluh.

Kajenski poper

Ta rastlina izredno izboljšuje cirkulacijo in s tem posredno izboljša sluh.

Drugi dodatki

Bromelain

Bromelain deluje protivnetno in je zaradi tega priporočljiv ob vnetju ušesa.

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek skrbi za splošno zdravje in dobro delovanje vsega telesa in organov. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Bromelain: vzemite 500 mg odmerek trikrat dnevno med obroki

Česen: vzemite 300 – 600 mg staranega česna dvakrat dnevno

Ginko biloba: dvakrat dnevno vzemite od 60 – 120 mg odmerek v kapsuli

Kajenski poper: vzemite 300 mg odmerek dvakrat dnevno

Vitamin B12: vzemite 200 – 400 mcg vitamina B12 na dan

Vitamin E: vzemite 400 – 800 IU dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.audiobm.si/Sluh.htm

EREKTILNA DISFUNKCIJA

Erektilna disfunkcija je težava, ki jo prej ali slej izkusi skoraj vsak moški, čeprav večina o tem noče govoriti. Pri erektilni disfunkciji moški ni sposoben doseči ali obdržati dovolj čvrste erekcije penisa za uspešen spolni odnos. Erektilno disfunkcijo pri moških pogosto spremlja sram, čeprav gre za pogost in normalen del procesa staranja. S staranjem se spolni odziv moškega upočasni, prav tako se zmanjša tudi intenzivnost orgazma. Do tega pride zaradi znižanja ravni hormona testosterona in zaradi slabe krvne cirkulacije. Hormonski padec lahko povzroči tudi manjšo željo in potrebo po spolnosti in orgazmu ter manjšo količino semenske tekočine med ejakulacijo. Na te spremembe ne bi smeli gledati kot na težavo, namesto tega je bolj smiselno, da to vzamete kot del normalnega procesa življenja in se zavedate, da ima enake težave tudi veliko drugih moških.

Težave z erekcijo ima vsak šesti moški med 20. in 75. letom starosti ter vsak drugi moški med 40. in 70. letom starosti. Običajno se večje težave z dosegom in vzdrževanjem erekcije pojavijo v poznejših štiridesetih letih.

Znaki in Simptomi

Erekcija moškega spolnega uda, penisa, je dosežena tako, da se najprej razširijo žile, ki dovajajo kri v penis. Na ta način se dodatno prekrvavi erektilno tkivo. V nadaljevanju se dovod krvi povečuje, vključijo pa se tudi druge mišice penisa, ki se skrčijo in preprečujejo odtok venozne krvi iz penisa. Tako se doseže čvrsta erekcija. Po izbrizganju semena (ejakulacija) se proces zaključi s postopnim plahnenjem spolnega uda.

Nezmožnost doseči erekcijo ali vzdržati dovolj močno erekcijo ves čas spolnega odnosa se vedno pojavi ob najmanj primerni priložnosti, obenem pa pred težavami ni nobenega opozorila. Enkratni dogodek še ni razlog za alarm, če pa se težave z erekcijo vrstijo je prav, da se o tem pogovorite z zdravnikov, da bo ta izključil morebitne druge, primarne zdravstvene težave. V primeru, da vam naravna zdravila ne pomagajo in tudi zdravnik za vaše težave ne najde fizičnega vzroka, ne odlašajte in poiščite pomoč pri psihologu ali psihoterapevtu. 

Vzroki

V preteklosti je prevladovalo stališče, da je vzrok za erektilno disfunkcijo skoraj vedno psihološke narave, danes pa je znanost dokazala, da je vzrok v ¾ primerov organski. Za dosego erekcije morajo sodelovati krvne žile, živci in druga tkiva. Erektilno disfunkcijo lahko povzroči več zdravstvenih težav, med pogostejšimi so diabetes ali sladkorna bolezen, srčna in kardiovaskularna obolenja, kap, epilepsija, Alzheimerjeva bolezen, nevrološke motnje, Parkinsova bolezen ter razne bolezni ledvic in jeter. Med povzročitelji erektilne disfunkcije so tudi zloraba alkohola in drog ter določena zdravila (pomirjevala, diuretiki, antipsihotiki, antidepresivi, zdravila za previsok krvni tlak, nekateri antihistaminiki).

Ostala četrtina vzrokov za erektilno disfunkcijo je lahko zelo različna. Erektilna disfunkcija lahko izvira iz psihološke narave. Med najpogostejše razloge za težave z dosego in vzdrževanjem erekcije spadajo težave v intimnem razmerju, stres, tesnoba, žalovanje, depresija, utrujenost, dolgočasje in občutek krivde. Spolna intimnost lahko pri določenih posameznikih povzroči močan občutek ranljivosti, kar povzroči več pritiska in nelagodnih občutkov, to pa nato povzroči težave z erekcijo.

Pomembno se je zavedati, da je s potrpežljivostjo in zdravljenjem erektilno disfunkcijo mogoče obvladati in premagati.

Dieta in življenjski slog

Dobra fizična kondicija pripomore k dobremu počutju, zdravju, obenem pa lahko izboljša čvrstost erekcije. Za moške z erektilno disfunkcijo je pomembno, da imajo uravnoteženo prehrano in da se redno ukvarjajo s telovadbo. Alkohol povzroči začasno šibko erekcijo, kajenje pa omeji krvni tok po celem telesu, zaradi česar se ju morajo moški s težavami z erekcijo izogibati. Enako pomembno je, da si za spolnost vzamejo čas, se sprostijo in uživajo v predigri. Priporočljivi so redni spolni odnosi, ki poskrbijo, da je nivo testosterona višji kot bi bil sicer.

Hrana naj bo bogata z vlakninami in hranili. Priporočljiva je sveža zelenjava in sadje ter polnozrnate žitarice. Vitamin E širi krvne žile in izboljšuje pretok krvi. Hrana, bogata z vitaminom E so kalčki, sojini izdelki, zelenolistna zelenjava ter polnozrnata žita. Privoščite si tudi bučna in sončnična semena, ki so bogat vir cinka, ki skrbi za dobro zdravje prostate in izboljša raven testosterona. Določena hrana zviša libido. Sem spadajo listi vodne kreše, sezamova semena in cvetni prah. Poskrbite, da bo nekaj izmed tega vsak dan na vašem jedilniku.

Izogibajte se hrani, ki vsebuje veliko nasičenih, delno nasičenih ali hidrogeniranih maščob. To pomeni, da ne uživajte veliko rdečega mesa, masla, margarine ter rafiniranih olj. Prehrana, ki vsebuje veliko maščob namreč povzroči težave s cirkulacijo in zavira krvni pretok do genitalij. Prav tako se izogibajte hitro pripravljeni hrani. Poleg tega, da vsebuje preveč nezdravih maščob in premalo hranil, vsebuje tudi kemikalije, ki lahko vplivajo na težave v spolnosti. Odsvetovani so tudi večji obroki pred spolno aktivnostjo, saj je telo potem bolj osredotočeno na prebavo kot na potrebo po spolnosti.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri premagovanju težav pri erektilni disfunkciji:

Vitamini, minerali in antioksidanti

Cink

Cink pripomore k delovanju žleze prostate, prav tako je pomemben za splošno reproduktivno zdravje.

Vitamin A

Vitamin A je nujno potreben, da človeško telo proizvaja spolne hormone, ki so bistveni za spolno dejavnost. Pri erektilni disfunkciji se priporoča multivitaminski in mineralni prehranski dodatek, ki bo zagotovil dovoljšen vnos vitamina A skupaj z drugimi mikroelementi, ki so pomembni za zdravje človeka.

Drugi dodatki

Johimbin

Johimbin je alkaloid, ki deluje stimulativno in tudi kot afrodiziak. Je glavna sestavina v zdravilih, ki jih predpiše zdravnik za zdravljenje erektilne disfunkcije. Deluje tako, da poveča krvni tok kar pomaga pri dosegu in vzdrževanju erekcije. Velikokrat je le ena izmed sestavin v formulah pripravljenih za večanje moči moških. Na voljo je tudi v komercialnih proizvodih. Pri uporabi sledite navodilu za uporabo pri izbranem izdelku.

L – arginin

Ta aminokislina širi krvne žile in izboljša krvni tok, kar je potrebno za močno erekcijo.

Zelišča

Ginko

Ginko je rastlina, ki izboljša oziroma poveča dotok krvi v penis, kar pomaga v boju z erektilno disfunkcijo. Običajno se ekstrakt te rastline dobi v raznih proizvodih, ki jih lahko kupite v lekarnah ali naravnih apotekah. Pri uporabi sledite navodilom na izbranem izdelku.

Ginseng

Ginseng ime že več stoletij sloves blagega afrodiziaka. Na voljo je veliko preparatov z izvlečkom ginsenga, ki so priporočljivi pri moških, ki imajo težavo z erekcijo.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 15 – 50 mg / dan

L – arginin:  1000 mg, trikrat na dan 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

 Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

CHRONOVA BOLEZEN

Chronova bolezen spada med kronične vnetne črevesne bolezni ter je avtoimunsko obolenje. Povzroča hude razjede prebavnega trakta. Bolezen se največkrat pokaže na zadnjem delu tankega črevesja, ki ga imenujemo ileum ali na začetku debelega črevesja, razjede pa se lahko pri bolniku pojavijo na katerem koli delu prebavnega trakta, od ust do danke.

Chronova bolezen lahko prizadene samo tanko črevo (to se pojavi pri približno 35 % bolnikov), samo debelo črevo (pri približno 20 % bolnikov), pogosteje pa je, da skupno zajame zadnji del tankega črevesja in debelo črevo (pojavi se pri približno 45 % bolnikov). Pri bolezni lahko nastane samo ena razjeda, lahko pa se jih pojavi več po različnih delih črevesja, vmes pa je črevo zdravo in nepoškodovano. Ko se razjede pozdravijo, pogosto za seboj pustijo brazgotine, ki zožijo del prehoda v prebavilih.

Chronova bolezen je kronična, zanjo pa so značilni bolezenski zagoni in remisije. Običajno se prvič pojavi v obdobju adolescence ali v zgodnji odraslosti. V največ primerih se bolezen prvič pokaže do 35. leta starosti, čeprav lahko prizadene tudi otroke in starejše osebe. Pri nekaterih posameznikih se bolezen pojavi le enkrat v življenju in nikoli več. Žal, večino ljudi obolenje spremlja skozi celotno življenje, zagoni pa se pojavljajo na vsakih nekaj mesecev ali na nekaj let.

Chronova bolezen je hudo obolenje, ki ga je treba obravnavati z resnostjo in pozornostjo. Tudi simptomi bolezni so takšni, da jih osebe, ki so zbolele ne morejo ignorirati in pomoč hitro poiščejo pri zdravniku. Osebe s Chronovo boleznijo obravnava zdravnik gastroenterolog. Če bolezni ne zdravimo, se lahko zgodi, da črevesje popolnoma preneha opravljati svoje naloge.

Znaki in Simptomi

Chronova bolezen spada med resnejša in hujša obolenja, saj vpliva na bolnikov celotni življenjski slog, simptomi bolezni pa so izjemno neprijetni in boleči. Najbolj pogosti simptomi obolenja so močna bolečina v trebušni votlini, kronična diareja, vročina, izguba apetita in izguba telesne teže. Tem znakom se pridružujejo tudi slabost, ranice v ustih in v danki, utrujenost ter splošni občutek šibkosti in slabosti. Kadar je zagon bolezni hud se pojavi tudi kri na blatu. Ta ni nujno vidna s prostim očesom, zato je blato potrebno laboratorijsko analizirati.

 Chronova bolezen zaradi svoje resnosti lahko vodi tudi do drugih zdravstvenih težav. Kronična driska preprečuje absorpcijo hranilnih snovi, zaradi česar so bolniki lahko vidno podhranjeni, manjka pa jim tudi osnovnih vitaminov in mineralov, ki so potrebni za dobro delovanje telesa. Krvavenje iz črevesja lahko vodi do anemije oziroma slabokrvnosti in je alarmni znak, o katerem je potrebno takoj obvestiti zdravnika. Te pridružene zdravstvene težave le še prispevajo k že obstoječi utrujenosti in prehranskim pomanjkljivostim bolnikov.

Pri osebah s Chronovo boleznijo lahko v prebavnem traktu nastanejo fistule, ki so pravzaprav nenormalni tuneli, ki povezujejo en del črevesja z drugim, lahko pa se spojijo tudi z drugimi organi izven črevesja. Zabrazgotinjeni deli črevesja so včasih lahko zelo zadebeljeni, da delno ali pa tudi povsem v celoti zamašijo črevesje. To je izjemno nevarno zdravstveno stanje, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.

Najpogostejši simptomi bolezni:

▪ bolečina v trebuhu

▪ kronična diareja

▪ obilica plinov v črevesju

▪ izguba apetita

▪ izguba telesne teže

▪ slabost

▪ utrujenost

▪ splošna oslabelost

▪ ranice v ustih ali na danki

▪ glavoboli

▪ nizka, a vseeno povišana telesna temperatura

▪ anemija

 Vzroki

Kot pri mnogih drugih črevesnih boleznih, tudi za Chronovo bolezen ni povsem jasno kaj jo povzroča. Znanstvene raziskave nam povejo, da je pojav Chronove bolezni izjemno redek oziroma skorajda neobstoječ v tako imenovanim ”primitivnih” družbah, katerih prehrana temelji na polnovrednih in nepredelanih živilih. Prav tako je bilo v preteklosti bolnike s Chronovo boleznijo redko najti  vse dokler se ni nenadno povečala proizvodnja rafiniranih in kemično obdelanih prehranskih izdelkov. Pomemben dejavnik pri Chronovi bolezni so alergije na hrano, ki največkrat prizadenejo družbe, katerih prehrana temelji na predelanih živilih. K bolezni verjetno prispevajo tudi prosti radikali, kajenje in stres.

Do Chronove bolezni pripelje skupek več vzrokov, najpogosteje:

▪ prehrana, ki vsebuje veliko nezdravih maščob ter predelanih živil z majhno vsebnostjo vlaknin

▪ alergije in preobčutljivosti na hrano

▪ prosti radikali

▪ prehranske pomanjkljivosti

▪ stres

▪ povečana prepustnost črevesja

▪ okužbe prebavnega trakta

▪ slab življenjski slog, ki zajema kajenje in uživanje alkohola

Prehrana in življenjski slog

Naravni pristopi zdravljenja Chronove bolezni lahko osebam s tem obolenjem pomagajo, da potek bolezni čim bolj nadzorujejo in da je bolezen čim dalj časa v remisiji. Pristopi naravnega zdravljenja bolezni so celostni in skušajo osebam, ki so zbolele pomagati na različne načine. Najpomembnejši ukrep, ki ga mora sprejeti posameznik, ki je zbolel je sprememba prehrane, vpeljati pa mora tudi drugačen, bolj zdrav življenjski slog.

Pravilen način prehranjevanja lahko ublaži simptome Chronove bolezni, prispeva k hitrejši vrnitvi bolnika v remisijo ter je pomembno tudi za to, ker preprečuje dodatne in sekundarne zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo pri bolniku. Pomaga preprečiti anemijo in podhranjenost ter lahko naslovi morebiten vzrok za pojav same bolezni. Čeprav pravega zdravila za to bolezen še ne poznamo, zaradi česar so bolniki v hujših primerih primorani jemati kortikosteroide in druga močna zdravila, ki zavirajo simptome bolezni, je marsikateri bolnik spoznal, da so spremembe v njegovi prehrani pripeljale do remisije. Klasična medicina pri Chronovi bolezni še vedno premalo pozna in poudarja pomen prehrane na razvoj obolenja. Ključnega pomena pri bolezni je, da kljub obolelemu črevesju čim bolj izboljšamo prebavno funkcijo. Povečano črevesno prepustnost, ki je spremljevalec bolezni, moramo nasloviti in jo čim bolj omiliti. Potrebno je uravnovesiti črevesno floro in odpraviti morebitne nediagnosticirane okužbe s paraziti, škodljivimi bakterijami ali pretirano razrast glivic.

Oseba z boleznijo mora poleg prehrane tudi sicer paziti, da vodi zdrav življenjski slog. Kadilci so bolj izpostavljeni tveganju za razvoj bolezni, prav tako je pomemben dejavnik pri razvoju ter pri preprečevanju zagona bolezni stres. Strategije soočanja s stresom so pomemben dejavnik pri spopadanju z boleznijo. V akutnem in hujšem zagonu bolezni morda res nimamo druge izbire kot jemanja farmacevtskih zdravil, dolgoročni namen naravnega zdravljenja bolezni pa je naslovitev več vzrokov, ki so pripeljali do bolezenskega stanja ter okrepitev prebavnega trakta, da bo manj dovzeten za ponovne zagone. Z pristopi opisanimi v tem članku, si lahko tudi ob tako hudem zagonu vsaj nekoliko olajšate prestajanje bolezni.

Zdrava prehrana je pomembna za vsakogar, ljudje s Chronovo boleznijo pa si morajo še toliko bolj prizadevati, da so njihovimi obroki hranljivi in polnovredni. Najbolj priporočljivo za bolnike je, da kupijo sveže organsko pridelane sestavine in obroke pripravijo sami. Zelo pogosto je, da osebam s Chronovo boleznijo manjka beljakovin, ki jih je telesu potrebno zagotoviti. Priporočljivo je uživanje organskega piščanca in purana, stročnic in rib dvakrat dnevno. Dobra izbira med beljakovinami je tudi soja, če nanjo niste preobčutljivi. Izjemno priporočljive so domače skuhane juhe in enolončnice. Takšna hrana je zaradi kuhanja in tekočine, ki jo vsebuje lahka za prebavo. Pri kuhanju juh in enolončnic uporabljajte veliko različne zelenjave ter zgoraj predlagane vire beljakovin. Takšna hrana je še posebno pomembna med zagonom bolezni. Za osebe s Chronovo boleznijo so izjemno priporočljivi tudi sokovi, saj ne obremenijo prebavnega trakta, obenem pa se hranila iz sokov hitro in dobro vsrkajo v telo. Vsak dan pijte zelenjavne sokove, posebno priporočljiv je sok zelja, saj pomaga pri zdravljenju delov črevesja, kjer so nastale razjede. Če niste alergični na mleko, vsak dan pojejte kefir ali navaden nesladkan jogurt, ki vsebuje probiotične mikroorganizme. Kefir in jogurt bosta spodbujala zdravo črevesno floro, ki je pri osebah s Chronovo boleznijo mnogokrat okrnjena. Bodite pozorni, da dovolj pijete. Vsaki dve uri spijte kozarec vode. Z vodo boste nadomestili pomanjkanje tekočin do katerega pride zaradi diareje ter pripomogli k boljšemu delovanju črevesja.

Prehranski izdelki iz predelanih ogljikovih hidratov so močno povezani s pojavom Chronove bolezni. Iz jedilnika izločite belo moko, bel riž ter sladkor. Skoraj vsi proizvodi, ki jih lahko kupite v trgovini vsebujejo ta živila, zato si pozorno preberite deklaracije živil. Hrana, ki vsebuje veliko hidrogeniranih in nezdravih maščob dodatno draži prebavila in lahko poslabša diarejo. Iz tega razloga se izogibajte rdečemu mesu ter ocvrti in mastni hrani. Ogromno oseb s Chronovo boleznijo ima nediagnosticirane alergije in preobčutljivosti na različna živila. Kadar se moteča hrana izloči iz jedilnika, pogosto nastopi remisija bolezni. Najpogosteje so ljudje preobčutljivi na pšenico in mleko, vendar se alergija lahko pojavi na katero koli živilo. Poskusite z izločitveno dieto: sprva jejte le nekaj vrst različnih živil za katere ste prepričani, da vam ne škodijo, potem pa postopoma uvajajte tudi druga živila. Na ta način boste lahko ocenili ali se je na določeno živilo pojavila neželena reakcija. Osebe s Chronovo boleznijo morajo paziti, da ne zaužijejo preveč vlaknin, saj te spodbujajo izločanje blata in zato lahko še poslabšajo diarejo. Za bolnike prav tako ni priporočljivo jesti veliko surove hrane – iz sadja si raje pripravite kompote, zelenjavo pa skuhajte, pripravite na sopari ali specite. Termična obdelava hrane zmanjša tudi možnost pojava alergijskih reakcij. Alkohol, kofein, pijače z mehurčki in začinjena hrana so seveda prepovedani, saj dodatno dražijo prebavila in prispevajo k poslabšanju simptomov. Odsvetovano je tudi uživanje večjih količin sadnih sokov, čeprav so domači, saj imajo lahko na črevesje prav tako dražeči učinek.

Nekaterim bolnikom pomaga, če opravijo tridnevni post s sokovi, saj v tem času prebavni trakt počiva. S postom se izločijo tudi različni toksini, ki so lahko doprinesli k nastanku bolezni. V primeru, da se odločite za post pijte veliko različnih sokov, tekočino iz juh brez zelenjavne pulpe, zeliščnih čajev ter zeljnega soka.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri soočanju s Chronovo boleznijo:

Vitamini in minerali

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek je za osebe s Chronovo boleznijo zelo pomemben, saj pomaga nadomestiti vitamine in minerale, ki jih bolnikom zaradi slabe absorpcije in diareje primanjkuje. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Zelišča

Aloe vera

Aloe vera pomirja in zdravi sluznico črevesja. Pomaga pri obnavljanju črevesnih celic. Pri izbiri aloe vere izberite 100 % sok rastline, ki ne vsebuje dodanih sladkorjev.

Antioksidanti

Osebe s Chronovo boleznijo imajo zaradi velike obremenitve telesa v organizmu več škodljivih prostih radikalov kot ostali. Antioksidanti bodo pomagali nevtralizirati negativen učinek prostih radikalov. Izberite izdelek, ki vsebuje čim več in čim bolj raznovrstne antioksidante in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na proizvodu.

Golostebelni sladki koren

Tudi ta rastlina zdravi sluznico prebavnega trakta, zaradi česar je zelo priporočljiva pri spopadanju z boleznijo.

Kamilice

Kamilice so zelišče, ki pomaga ublažiti vnetje v črevesju. Poleg pitja kamiličnega čaja je izjemno priporočljivo, da uživate kamilično tinkturo, ki je ekstrakt rastline in ima zato močnejše želene učinke.

Klorela in spirulina

Klorela in spirulina telesu priskrbita klorofil in druga hranila, ki so pomembna za zdrav prebavni trakt. Lahko ju kupite posamično ali pa izberete kakšno izmed različnih zelenih mešanic, ki vsebuje še druga zelena živila. Mešanico lahko potem užijete skupaj z zelenjavnim sokom. Pri odmerjanju bodite previdni, saj večji odmerek teh živil lahko na prebavni trakt deluje dražeče. Najprej poskusite v sok dodati le tretjino čajne žličke mešanice, postopoma pa lahko odmerek zvišate.

Metin čaj

Metin čaj je izjemno priporočljiv za osebe s Chronovo boleznijo. Blaži slabost ter trebušne bolečine in ima pomirjevalni učinek. Večkrat dnevno spijte skodelico metinega čaja, lahko ohlajenega. Pri pitju čaja bodite bolj pazljivi, če imate težave z refluksom.

Drugi dodatki

Glutamin

Glutamin je aminokislina, ki je pomembna za obnavljanje sluznice v prebavnem traktu in prispeva k celjenju poškodovanega tkiva. Glutamin bo prispeval tudi k manjši prepustnosti črevesja.

Prehranski encimi

Prehranski encimi bodo pomagali pri presnavljanju hrane in tako nekoliko razbremenili črevesje. Pomembni so tudi za vse metabolične procese v telesu. Vzemite eno ali dve kapsuli prehranskih encimov z vsakim obrokom hrane.

Probiotiki

Probiotični mikroorganizmi so izjemno pomembni za dober imunski sistem in za uravnovešeno črevesno floro, ki je pri osebah s Chronovo boleznijo v neravnovesju. Ustrezna črevesna flora je zelo pomembna za normalno delovanje črevesja, preprečuje pa tudi diarejo. Izberite probiotike s čim več raznovrstnimi koristnimi mikroorganizmi in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Ribje olje

Ribje olje deluje protivnetno, zato je izjemno priporočljivo za bolnike. Uživanje ribjega olja je posebno pomembno v času zagona bolezni, ko je vnetje v telesu hudo. Izberite kakovosten proizvod in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Aloe vera: zjutraj, na tešče spijte do 75 ml čistega soka aloe vere

Glutamin: vzemite 1000 – 3000 mg glutamina trikrat dnevno na prazen želodec

Golostebelni sladki koren: prežvečite 1 – 2 kapsuli ekstrakta rastline ali vzemite 300 mg rastline v prahu 30 minut pred vsakim obrokom            

Kamilice: priporočljiva je tinktura kamilic, ki jo odmerjajte v skladu z navodili za uporabo na izbranem izdelku                                                              

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

BOLEČINE V MIŠICAH IN MIŠIČNI KRČI

Bolečini  v mišicah se strokovno reče tudi mialgija. Mišična bolečina je precej splošen pojem, ki nastane kot posledica različnih zdravstvenih stanj. Mišične bolečine so lahko akutne ali kronične. Akutne mišične bolečine si običajno hitro pozdravimo in lajšamo sami. Kronične mišične bolečine pa so bolj zapletene, vzroki zanje lahko kažejo na kakšne resnejše zdravstvene težave. Običajno se ob kroničnih mišičnih bolečinah po pomoč zatečemo k zdravniku, vendar si tudi pri soočanju s stalnimi mišičnimi bolečinami lahko učinkovito in najbolje pomagamo prav sami.

Občasne bolečine v mišicah in mišični krči niso nič nenavadnega, temveč gre za normalen odziv telesa na povečane obremenitve. Povsem normalno je, da vas naslednji dan po aktivno in športno preživetem  dnevu bolijo stegenske, hrbtne ali ramenske mišice ter da vas ponoči zagrabi krč. Mišične bolečine in krči so le redko vzrok za skrb. Pojavijo se lahko tudi pri otroku, ki je veliko fizično dejaven ter tudi pri otroku, ki večino časa preživi pred televizijo, igra video igre ter z držo obremenjuje vedno ene in isti mišice. Bolečina v mišicah se pojavi, ko mišico pretirano obremenimo, preveč raztegnemo ali napnemo. Običajno to sledi intenzivnejši telovadbi, po kateri nismo opravili razteznih vaj.

Bolečina v mišicah je lahko bolj blaga, srednje močna ali pa precej huda in navadno izgine v nekaj dneh počitka. Bolečine v mišicah pa so lahko tudi drugačne od tistih običajnih, ki jih poznamo vsi. Dolgotrajna in ponavljajoča se bolečina v mišicah, zlasti takšna, ki jo spremlja vročina in zmanjšana mišična moč ter oteklina sklepa lahko nakazuje pretirano in prehudo obremenitev mišice, mogočo poškodbo ali kakšno resnejše zdravstveno stanje.     

Poleg  bolečine v mišicah poznamo tudi mišične krče, ki jih lahko opišemo z občutkom, da se je naša mišica spremenila v trd vozel. Mišični krči lahko prizadenejo odrasle ali otroke, ne glede na to kako so fizično vzdržljivi in kakšna je njihova prehrana. Poznamo na primer toplotne krče, ki se značilno pojavijo v mečih, stegnih in v trebušnih mišicah ter nas običajno prizadenejo med telovadbo v vročem vremenu ali v vroči telovadnici. Nakazujejo, da oseba potrebuje vodo. Poleg toplotnih krčev mišic so izjemno pogosti mišični krči, ki nas zagrabijo ponoči. Najbolj pogosto jih začutimo v mečih, stopalih in stegnih. Povzročijo močne in ostre bolečine ter kamnito napete mišice. Takšni krči nas hitro prebudijo iz popolnoma trdnega spanca.

Znaki in Simptomi

Znaki preobremenjenosti mišic po telesni aktivnosti zajemajo bolečine v mišicah, občutek, da so naše mišice zelo utrujene ter okornost mišic, ki običajno nekoliko popusti, ko se počasi in nekaj časa po počitku spet pričnemo gibati. Za mišične krče je značilen nenaden in izjemno močan stisk oziroma krčenje mišice. Velikokrat se krč pojavi med počivanjem telesa, na primer med spanjem in po tem, ko se v spanju pretegnemo in na ta način hitro zbudimo mišico, ki je prej počivala v popolni sproščenosti.

Vzroki

Najbolj pogosti vzroki za bolečine v mišicah in mišične krče so akutni vzroki. Pojavijo se nenadoma. Med akutne povzročitelje bolečine v mišicah in mišične krče spadajo:

▪ poškodbe mišice, ki so pogosto povezane z zvinom sklepa

▪ čezmerna uporaba mišice, posebno kadar pri vadbi spustimo ogrevanje

▪ večkratni nateg mišice zaradi preobremenjenosti sklepa

▪ napetost in stres, ki največkrat prizadeneta mišice vratu in ramenskega obroča

▪ dvigovanje (pre)težkega bremena, ki se največkrat pokaže v bolečini spodnjega dela hrbta

▪ virusna obolenja, na primer prehlad ali gripa.

Vzroki za pogostejše in kronične bolečine v mišicah se po navadi skrivajo v raznih manj znanih obolenjih. Ti vzroki lahko zajemajo fibromialgijo ter razna avtoimunska obolenja. Vzrok za velikokrat boleče mišice in mišične krče se pogosto skriva še v prehranskih pomanjkljivostih posameznika. Navadno gre za pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov, pogosto magnezija, kalcija, kalija in vitaminov B kompleksa. K poslabšanju težav z bolečinami v mišicah in mišičnimi krči doprinese tudi pomanjkanje spanca in počitka ter posebna zdravstvena stanja, kot je na primer nosečnost.

Prehrana in življenjski slog

Za lajšanje bolečin v mišicah in za preprečevanje mišičnih krčev je pomembna hrana, ki naj vsebuje veliko kalcija. Priporočljivo je uživanje alg, sira, brstičnega in listnatega ohrovta, repe, mandljev, jogurta, mleka, brokolija ter s kalcijem obogatenega riževega in sojinega mleka. Skrbeti morate tudi za dovoljšen vnos živil, ki vsebujejo veliko magnezija. Priporočljive so polnozrnate žitarice, oreščki, stročnice, soja in zelenolistna zelenjava. V pomoč vam je lahko tudi hrana, ki je bogata s kalijem. V svoj jedilnik vnesite več svežega sadja in zelenjave. Priporočljiva so jabolka, banane, korenčki, pomaranče, krompir, paradižniki, melone, breskve, slive in jagode. Priporočljivo je tudi zmerno uživanje mesa in rib. Velik vnos naštetih živil je še posebno pomemben za posameznike, ki so bolj fizično dejavni, koristil pa bo tudi ostalim, ki jih zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov pogosto bolijo mišice ali jih zagrabijo mišični krči.

V primeru bolj intenzivne mišične dejavnosti so priporočljivi elektrolitski (izotonični) napitki, ki vam pomagajo nadomestiti izgubljene minerale. Čeprav so dobri za takojšnjo osvežitev in telesu povrnejo minerale, priporočamo njihovo uživanje le za krajša časovna obdobja. Večina takšnih napitkov namreč vsebuje veliko umetnih barvil ter tudi ogromne količine sladkorja. Če se jim težko odrečete, poskusite najti bolj zdravo alternativo elektrolitskih napitkov, ki so prav tako dosegljivi. Preprost, a izjemno pomemben napotek za preprečevanje bolečin v mišicah in mišičnih krčev je tudi pitje vode. Še bolj pomembno je v vročih dneh ter ob aktivnem športnem udejstvovanju.

Poleg navedenih priporočil se izogibajte uživanju izdelkov, ki doprinesejo k izgubi mineralov v telesu posameznika. To so predvsem sladkane in gazirane pijače, prečiščena bela moka in iz nje narejen kruh, testenine ter sladkarije. Predelana živila in vnaprej pripravljeni obroki ne bodo prispevali k boljšemu počutju.

Zelo učinkovito si pri bolečih mišicah in mišičnih krčih lahko pomagate z masažo. Masaža izboljša cirkulacijo, kar je bistveno za blažitev bolečin. Koristila vam bo masaža z eteričnimi olji: kapljico sivkinega eteričnega olja in kapljico mete počasi in nežno vtrite na boleče področje. Kadar je mišična bolečina prisotna ponoči ali kadar vas ponoči večkrat zagrabi krč, si pred spanjem v prizadeto področje vtrite eterično olje črnega popra v kombinaciji z eteričnim oljem sivke.

Pred in po telovadbi nikoli ne pozabite na raztezanje. To pomaga sprostiti vaše mišice in preprečiti premočno krčenje mišic. Pri kroničnih mišičnih krčih in bolečinah v mišicah mnogim osebam koristi obisk kiropraktika, osteopata ali naturopata, ki zna pravilno naravnati hrbtenico.

Zdravljenje akutnih primerov bolečine si lahko olajšate na veliko različnih načinov. Če je bolečina posledice poškodbe ali preobremenitve mišice, je pomembno, da se telesu zagotovi počitek v mirovanju. Na boleče mesto si lahko pripravite mrzel obkladek. Kadar je bolečino zelo težko prenašati, si lahko pomagate s protibolečinskimi zdravili.

Zdravljenje kroničnih primerov bolečin v mišicah poteka s pomočjo masaže obolelega predela, z rednim in zmernim gibanjem in z dovoljšno mero počitka. Kadar je bolečina vztrajna, poiščite medicinsko pomoč, ki vam bo pomagala odkriti kaj je vzrok vaših težav.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo za lajšanje bolečin v mišicah ter za lajšanje mišičnih krčev:

Vitamini in minerali

Kalcij

Kalcij je nujno potreben za sprostitev mišic in živcev. Najboljše ga je jemati skupaj z magnezijem, saj najbolj učinkujeta v tandemu.

Kalij

Pomanjkanje kalija v telesu pogosto vodi do mišičnih krčev. V primeru, da jemljete zdravila za uravnavo krvnega tlaka, se o jemanju kalcija najprej posvetujte s svojim zdravnikom.

Magnezij

Magnezij je mineral, ki sprošča mišice. Pomanjkanje magnezija v telesu privede do krčev, bolečin in zateglih mišic.

Močan multivitaminski dodatek

Formula, ki vsebuje vse telesu potrebne vitamine in minerale vas bo ščitila predvsem pred mišičnimi krči. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Vitamini B kompleksa

Mnogo ljudi ima pomanjkanje vitaminov B kompleksa. Telesu jih hitro prične primanjkovati ob soočanju s stresom. To vodi v mišične krče in bolečine.

Zelišča

Arnika

Arnika že več stoletij slovi kot zdravilna rastlina, ki pomaga blažiti marsikatero zdravstveno težavo. Olje arnike si na prizadete dele telesa namažite dvakrat dnevno. Olje dobro vtrite. Pomagalo vam bo pri sproščanju mišic in pri blažitvi bolečine.

Grozdnata svetilka

To je rastlina, ki je učinkovita pri blaženju mišičnih spazmov. Poiščite ekstrakt rastline v obliki kapsule ali tinkture in pri odmerjanju sledite navodilu za uporabo na izbranem izdelku.

Mešanica super zelene hrane

Organsko pridelana mešanica super zelene hrane, na primer mešanica alg klorele, spiruline, ječmenove in limonine trave vsebuje več različnih mineralov, ki pripomorejo k sprostitvi mišic. V sodobnosti imamo na trgu mnogo različnih proizvodov takšnih mešanic. Izberite eno in jo uživajte vsak dan. Najlažje takšno mešanico, ki navadno ni najbolj okusna zaužijete s sadno – zelenjavnim jutranjim smoothijem.

Navadni divji kostanj

Ekstrakt te rastline je najbolj učinkovit kadar so pri posamezniku prisotni mišični spazmi v nogah, ki so posledica slabe cirkulacije. Na noge (posebno meča) si lahko dvakrat dnevno dobro vtrete kremo iz divjega kostanja, pomagale pa vam bodo tudi kapsule z ekstraktom rastline.

Drugi dodatki

MSM

MSM je organska oblika žvepla in močno učinkuje proti mišičnim krčem. MSM je posebno priporočljiv dodatek v primeru, da so mišične bolečine in krči povezani s poškodbo mišice. Prispeva k hitrejšem celjenju.

Proteolitični encimi (proteaze)

Proteolitični encimi pomagajo blažiti bolečine v mišicah in vnetje, ki je prisotno v telesu ob bolečih mišicah in mišičnih krčih.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Kalcij: vzemite 500 mg kalcija dvakrat dnevno

Kalij: vzemite do 300 mg kalija dnevno

Magnezij: vzemite 250 mg magnezija dvakrat dnevno

MSM: vzemite 500 mg dodatka trikrat dnevno. V primeru, da se z jemanjem pojavi diareja odmerek znižajte.

Navadni divji kostanj: vzemite 300 mg kapsulo dvakrat dnevno

Proteolitični encimi: eno kapsulo vzemite med obroki trikrat na dan

Vitamini B kompleksa: priporočljiv dnevni vnos je 50 mg dvakrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.avogel.si/indikacije/bolecine-v-misicah.php#headline2

BOLEČINE V HRBTU

Bolečine v hrbtu so izjemno pogost pojav. Če verjamete statistiki, ima odrasla oseba 80 % verjetnost, da bo v določenem obdobju trpela zaradi takšnih ali drugačnih bolečin v hrbtu. Bolečine v hrbtu so eden izmed najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku in po nekaterih lestvicah spadajo med četrto najpogostejšo zdravstveno težavo. So tudi eden izmed najpogostejših vzrokov, da ljudje izostanejo od dela. Večina ljudi se z bolečinami v hrbtu prvič sooči pri 30. letih, tveganje za bolečine pa se s staranjem veča. K bolečinam v hrbtu veliko pripomore sodoben življenjski slog, ki ga lahko imenujemo tudi ‘sedeči življenjski slog’. Premalo gibanja ter veliko sedenja v šolskih klopeh, v pisarnah ter za domačim računalnikom ali televizijskim ekranom, sta izjemno velika dejavnika za pričetek težav v predelu hrbta.

Znaki in Simptomi

Bolečine v hrbtu se razlikujejo. Lahko so ostre, zbadajoče, tope, pričnejo se lahko postopoma ali nas  nenadno zagrabijo, ko naredimo kakšen sunkovit in napačen gib. Najbolj pogoste so v spodnjem ali srednjem delu hrbta. Mogoče je, da bolečine iz hrbta sevajo še do kolkov ali vratu ter ramen.

Vzroki

Nekaj let nazaj je splošno zdravstveno mnenje bolečine v hrbtu povezovalo z degeneracijo medvretenčnih ploščic oziroma diskov, ki ležijo med dvema sosednjima vretencema in imajo nalogo, da delujejo kot nekakšen ”amortizer” med vretenci in jih držijo na določenem razmaku. Kadar so obrabljene medvretenčne ploščice to lahko vodi v zadevanje dveh sosednjih vretenc, mogoče pa so tudi poškodbe živcev, ki tečejo ob in po hrbtenici.                                  

Današnji znanstveni izsledki pa so razjasnili, da imajo skoraj vse odrasle osebe nad 40. letom določeno stopnjo degeneracije medvretenčnih ploščic, vendar to še ne vodi nujno v bolečine v hrbtu. Obrabljeni medvretenčni diski so torej le eden izmed vzrokov, ki lahko pripomorejo k bolečinam v hrbtu, ni pa to edini oziroma poglavitni vzrok za težave. Pogostejši vzrok za bolečine v hrbtu so prenapete mišice. Stres, slaba drža ter daljša obdobja neaktivnosti oslabijo hrbet in mišice, ki so prenapete na napačnih mestih. Iz teh razlogov pri telesni vadbi ali manjši poškodbi hitro pride do bolečin v različnih predelih hrbta. Ko je hrbet zelo šibek lahko tudi manjši premiki (na primer zasuk ali kašelj), povzročijo hudo bolečino v hrbtu.

Kronične bolečine v hrbtu so najpogosteje posledica mišičnega neravnovesja v hrbtu, slabe gibljivosti ter poškodb vezi, kit in tetiv. Poleg teh vzrokov so bolečine v hrbtu lahko še posledica nosečnosti in debelosti, ki obremenita mišice. Ostali vzroki za bolečino so tudi artritis, osteoporoza, motnje v delovanju ledvic, mehurja, prostate in medenice. Tudi zaprtje in druge prebavne težave lahko pripomorejo k bolečinam v hrbtu.

Strnjeno so bolečine v hrbtu lahko posledica:

▪ neaktivnosti, ki ji sledi nenadna telovadba

▪ slabe drže in zamika hrbtenice

▪ neravnovesja v mišični moči in gibljivosti

▪ spanja na slabi vzmetnici

▪ nošenja visokih pet

▪ debelosti

▪ nosečnosti

▪ motnje v delovanju ledvic, mehurja, prostate ali druge težave v področju medenice

▪ artritisa

▪ osteoporoze

▪ psihičnega in čustvenega stresa

▪ predmenstrualnega sindroma

▪ prehranskih pomanjkljivosti

▪ zaprtja

▪ kajenja

Dieta in življenjski slog

Eden izmed najpomembnejših ukrepov, ki jih morate sprejeti, da boste preprečili poškodbe in prevelike pritiske na hrbet so pravilne tehnike dvigovanja bremen. O pravilnem načinu dvigovanja povprašajte svojega zdravnika. Skoraj zagotovo ima na voljo zgibanko z navodili.

Bolečine v hrbtu ne pomenijo nujno operacije ali življenje polno agonije zaradi bolečine. Bolečine v hrbtu so v sodobnosti smatrane kot stanje, ki se ga da odpraviti in pozdraviti s pravilno vadbo, raztezanjem, prehranskimi dodatki ter s tehnikami za obvladovanje stresa. Kljub vsemu se posvetujte z zdravnikom, če so bolečine v hrbtu izjemno močne in akutne ali če trajajo več tednov. Zdravnik bo lahko potrdil ali izključil morebitne večje zdravstvene težave, ki botrujejo k bolečinam v hrbtu in potrebujejo zdravljenje, na primer osteoporozo, rakavo obolenje ali kap. Nemudoma pa pokličite zdravnika, če bolečina izžareva navzdol v nogo, če ji je pridružena otrplost ali izguba mišične moči ter nezmožnost nadzorovanja praznjenja mehurja in / ali črevesja.

Prehrana

Zaprtje, odvečna telesna teža in nakopičeni strupi v telesu lahko izzovejo ali pa poslabšajo že obstoječo bolečino v hrbtu. Pravilen način prehranjevanja ter razstrupitev bodo pomagali pri razbremenitvi telesa.

Priporočljivo je uživanje majhnih in lahkih obrokov. Če jeste težko prebavljivo hrano to obremeni vaš prebavni trakt in posledično oslabi hrbet. Še posebno zaprtje poslabšuje bolečine, zato uživajte veliko vlaknin. Najbolj priporočljive so tiste vlaknine, ki jih v telo vnesete z zelenjavo, sledi sadje ter nato polnozrnate žitarice. Bolečine v hrbtu poslabša tudi dehidracija telesa. Vsaki dve uri spijte kozarec vode. Na ta način boste poskrbeli za dovoljšen vnos tekočine. Če vas nenadno zagrabi bolečina v hrbtu, naj bo prvi ukrep pitje vode. Kozarec ali dva vam v takšnih primerih vsaj malo ublaži bolečino. Za preprečevanje bolečin v hrbtu je pomembno, da imate zdrave in močne kosti. Ena izmed najpomembnejših funkcij skeleta je, da poleg mišic, vezi in tkiv daje telesu oporo. Za zdrave in močne kosti so pomembne beljakovine. Dobri viri beljakovin so ribe, sojini izdelki ter stročnice. Za dovoljšen vnos kalcija, ki je eden izmed najpomembnejših mineralov za zdrave kosti, jejte zelenolistno zelenjavo, morske alge, oreščke in semena ter sojine izdelke. Poskrbite, da bo vaša hrana bogata z esencialnimi maščobnimi kislinami – skuša, losos, mandeljni, orehi ter lanena semena so odlična izbira. V primeru, da ste kronično zaprti vsak dan zaužijte 1 – 2 žlici mletih lanenih semen, ki jih lahko zjutraj na tešče  spijte s kozarcem mlačne vode ali jih vmešate v navadni, nesladkan jogurt.

Poleg zgornjih priporočil je še bolj pomembno, da je vaša hrana zdrava. Odrecite se prehranskim izdelkom, ki vsebujejo prečiščen sladkor in nezdrave maščobe. To je še posebno pomembno za tiste, ki imajo odvečno telesno težo, saj večja teža pomeni tudi večjo obremenitev za hrbet. Prenehajte tudi z uživanjem kofeina in alkohola, saj oba prispevata k poslabšanju vnetja v telesu.

Če imate dovolj volje, je priporočljiv tridnevni post s sadno – zelenjavnimi sokovi. To bo spodbudilo izločanje toksinov in drugih odvečnih snovi iz telesa. Pri osebah s prekomerno telesno težo je tridnevni post tudi dober začetek bolj zdravega načina prehranjevanja, saj pomaga pri prekinitvi začaranega kroga zasvojenosti s procesirano hrano.

Druge oblike pomoči

Ob kroničnih in hujših bolečinah v hrbtu je priporočljiv obisk kiropraktika ali osteopata. Ta bo s svojo terapijo znal odpraviti težave, ki so posledica nepravilne drže ter naravnati vašo hrbtenico tako, da bo vaše telo ponovno uravnovešeno in usklajeno.

Zelo pomembno je, da ste ves čas pozorni na svojo držo. Stojte vzravnano, medenico potegnite malenkost navznoter. Ko sedite, imejte vzravnan hrbet in stopala plosko na tleh. Sprva boste za pravilno držo potrebovali kar nekaj vztrajnosti in pozornosti, sčasoma pa vam bo to prešlo v navado in pri tem ne boste več čutili mišične napetosti, kot na začetku.

Ženske se morajo odreči visokim petam. Če je pri vas običajno, da se zbudite z otrplostjo in bolečinami v hrbtu, čez dan pa se počutite v redu, je vzrok za bolečino najverjetneje slaba vzmetnica. Vzmetnica ne sme biti premehka, temveč ravno prav trda, da podpira hrbtenico. Zelo zdrav položaj spanja za hrbtenico je lega na boku, z nekoliko pokrčenimi koleni. Da vam bo bolj udobno, si med kolena lahko položite manjšo blazino. Pretirano sedenje ali ležanje običajno le poslabša bolečine v hrbtu. Če vam zdravnik ni zaradi kakšne večje poškodbe odredil striktnega počitka, se zmerno gibajte – ležanje le podaljša čas okrevanja.

Izjemno priporočljiva oblika gibanja pri bolečinah v hrbtu je plavanje. Plavanje razbremeni mišice, ki so prenapete in obenem krepi mišice, ki so pomembne za zdravo držo. Poleg plavanja obstaja več različnih vaj in oblik raztezanja za hrbtenico. Zgibanko s priporočljivimi vajami zagotovo lahko dobite v svojem zdravstvenem domu ali pa vaje poiščite na spletu. Koristile vam bodo tudi vadbe, kot so qigong, tai qi in joga. Če sami nimate motivacije za redno izvajanje vaj, se vpišite na tečaj vodene vadbe.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri spopadanju z bolečinami v hrbtu:

Vitamini in minerali

Vitamini B kompleksa

Več študij je pokazalo, da vitamini B kompleksa zmanjšujejo potrebo po jemanju protibolečinskih zdravil, ki jih ljudje jemljejo za siceršnje lajšanje bolečin v hrbtu.

Kalcij in magnezij

Kalcij in magnezij sta minerala, ki zmanjšujeta mišične krče. Delujeta vzajemno, zato je najbolje jemati oba minerala v enem prehranskem dodatku.

Vitamin C

Vitamin C zmanjšuje vnetje v telesu ter okrepi vezivno tkivo. Zaradi teh lastnosti je pomemben v boju z bolečinami v hrbtu.

Zelišča

Bela vrba

Bela vrba je staro tradicionalno zelišče, ki blaži bolečine.

Drugi dodatki

Arnika

Arnika je zaščitena zdravilna rastlina. Olje arnike zmanjšuje bolečine in mišične spazme. Dvakrat dnevno si olje arnike vtrite na boleče predele hrbta.

Bromelain

Bromelain je encim, ki deluje protivnetno. Nekateri posamezniki z bolečinami v hrbtu so občutili omilitev bolečin, ko so začeli uživati ta prehranski dodatek.

Glukozamin

Glukozamin je aminosaharid, ki ga v telesu najdemo v hrustancu in nekaterih drugih organih. Ima zelo pomembno vlogo pri gradnji sklepov, sodeluje pri nastanku kit, vezi, kosti in sklepne tekočine. Glukozamin omili propadanje hrustanca ter deluje protivnetno, zaradi česar se ga pogosto uporablja pri lajšanju bolečin in pri raznih obolenjih (na primer pri revmi, pooperativni rehabilitaciji sklepov). Še posebno uporaben naj bi bil pri lajšanju bolečin v hrbtu, ki so posledica osteoartritisa.

Krema iz kajenskega popra

Kajenski poper vsebuje sestavino kapsaicin, ki deluje protivnetno in zmanjšuje bolečine. Kapsaicin posredno vpliva na nevrotransmitor, ki prenaša sporočilo o bolečini in na ta način lajša težave. Dva do štirikrat dnevno si boleč predel hrbta namažite s kremo, ki jo dobro vtrite.

MSM

MSM je organska oblika žvepla, ki ima na zdravje številne pozitivne učinke. Pri bolečinah v hrbtu se izkaže, ker zmanjšuje mišične krče ter ker zavira in lajša vnetja v telesu.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Bela vrba: vzemite 240 mg odmerek dnevno ali 5 ml tinkture bele vrbe trikrat na dan

Bromelain: trikrat dnevno med obroki vzemite dodatek v odmerku 500 mg

Glukozamin: vzemite 1500 mg dodatka dnevno

Kalcij in magnezij: dvakrat dnevno vzemite 500 mg kalcija in 250 mg magnezija.

MSM: vzemite od 3000 – 8000 mg MSM – ja dnevno. Odmerek si porazdelite tekom dneva. Če se pojavi driska, zmanjšajte odmerek.

Vitamin C: vzemite 1000 mg vitamina C dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite 50 mg odmerek dvakrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

ALERGIJE

Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na neko snov, ki jo večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni.

Alergija se lahko razvije, če je bila alergična oseba pred nastankom alergije izpostavljena tisti snovi, na katero je alergična. Če se oseba lahko torej povsem izogne alergenu, do bolezni dejansko sploh ne pride. Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Da nas imunski sistem lahko brani, mora znati ločiti lastne snovi od tujih in škodljive snovi od neškodljivih. Pomembna značilnost imunskega odziva je imunski spomin. Ko se imunski sistem prvič sreča z določeno vrsto tujka, rabi več časa, da vzpostavi odziv. Ob naslednjem srečanju je reakcija veliko hitrejša in bolj intenzivna.

Alergijska reakcija se pojavi, kadar imunski sistem snovi, ki so sicer neškodljive za telo, prepozna kot škodljivega napadalca. Snovi, ki so običajno problematične so trave, cvetni prah, razni praški oziroma detergenti ali določena vrsta hrane. Imunski sistem takšno snov, ki jo imenujemo alergen, prepozna kot grožnjo in se nanjo odzove s sproščanjem snovi, ki jo imenujemo histamin. Proizvodnja histamina in drugih podobnih substanc v telesu izzove raznorazne reakcije, ki se lahko kažejo v obliki težav z dihali, zamašenega nosu iz katerega teče izcedek, s povečano proizvodnjo sluzi, izpuščaji na koži ter glavobolom. Reakcija na hrano lahko sproži tudi raznorazne prebavne težave. Običajno je oseba z alergijo zaradi alergijske reakcije tudi precej izčrpana, saj simptomi alergije za telo predstavljajo napor.

V primeru, da bi telo zares napadli vsiljivci, na primer virus gripe, bi bila takšna reakcija pomembna obramba za telo. Na ta način skuša naše telo zajeziti morebitnega povzročitelja bolezni ter ga izgnati iz telesa. Takšen odziv telesa nas spodbudi k počitku, ki bo telesu zagotovil potrebno okrevanje po naporu. Kadar pa ima oseba alergije, je takšen odziv pravzaprav lažni alarm, telo pa se pretirano odzove na sicer popolnoma neškodljivo substanco.

Večino alergenov lahko najdemo v okolju ter v hrani. V tem prispevku se bomo poglobili predvsem v alergene iz okolja, saj so prehranske alergije bolezensko stanje, ki zahteva nekoliko drugačno obravnavo.

Alergeni iz okolja so največkrat cvetni prah (reakcije na cvetni prah imenujemo seneni nahod), plesen, živalska dlaka, prah, ptičje perje, določena vrsta kozmetike, čistila ter kovine. Ko alergene izločimo iz prostora alergika ali ko alergeni začasno prenehajo (rastline odcvetijo), telo začne spet normalno delovati. V primeru, da alergenov ne izločimo iz okolja ali pa to ni mogoče, bo imunski sistem ves čas v tem nenormalnem stanju povečane budnosti in pozornosti za vsiljivci. V takšnih primerih se alergijska reakcija lahko sprevrže v alergijski rinitis, ko je nosna votlina ves čas vneta. Presežek nakopičene sluzi v telesu alergijske reakcije še poveča, saj sluz privlači in shrani snov, ki nas draži.

Znaki in Simptomi

Najbolj tipično alergijsko reakcijo povzročajo protitelesa, ki jih imenujemo specifična protitelesa IgE. Specifična so zato, ker so usmerjena proti točno določeni snovi in prepoznajo njeno obliko. Po novejših raziskavah pri alergijah sodeluje več različnih protiteles, tudi IgG in IgA.

Alergijske reakcije lahko vodijo v enega ali več spodaj naštetih simptomov. Zajemajo:

▪ zamašenost nosu

▪ kihanje

▪ kašelj

▪ rdeče, boleče in solzne oči

▪ sopenje

▪ vneto grlo

▪ koprivnico, izpuščaje, ekcem in druge težave s kožo

▪ glavobol

▪ utrujenost

▪ zastajanje vode

▪ otekanje grla in jezika

▪ težje dihanje

Alergijske reakcije so lahko mile ali pa zelo hude. Življenje lahko zelo omejijo. V primeru, da se pri vas pojavijo težave z dihanjem, težko sopenje ali hujša koprivnica po telesu, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Močne alergijske reakcije nastopijo hitro po stiku z alergenom in lahko pripeljejo do anafilaktičnega šoka, ki je lahko ob prepoznem posredovanju zdravnikov usoden. V primeru, da imate takšno močno alergijo na kakšno snov morate imeti pri sebi injekcijo adrenalina, ki bi vam v primeru anafilaktične reakcije rešil življenje. Najpogosteje takšno reakcijo sprožijo osji ali čebelji piki.

Vzroki

Do alergije pride, ko imunski sistem našega telesa sicer neškodljivo snov prepozna kot vsiljivca in jo napade. Najbolj pogosti alergeni so plesen, prah, drevesa, trava ali cvetni prah, živalska dlaka, ptičje perje, strup žuželk (ose, čebele, komarji), kovine (predvsem nikelj), razna kemična čistila in kozmetika.

Razlogi, zaradi katerih nekateri posamezniki razvijejo alergijo v nasprotju z drugimi še niso popolnoma jasni. Nekatere raziskave so pokazale povezavo med dednostjo in senenim nahodom.  K stopnji resnosti alergijskih reakcij prispeva tudi stres ter splošno oslabljen imunski sistem.

Dejavnik, ki alergije še poslabšuje je presežek sluzi, ki ga povzroča slaba prehrana ter stres, ki oslabi imunski sistem. Slaba prehrana vodi v prehranske pomanjkljivosti, ki prav tako spodbujajo nastanek alergij. Za alergije so bolj dovzetne osebe s slabo prebavo ter slabim razstrupljanjem ter osebe, ki imajo omejeno prehrano. Pogosto je jedilnik preozek prav zaradi preobčutljivosti na hrano, zaradi česar ima posameznik premalo pester jedilnik. 

Dieta in življenjski slog

Če imate alergije, naj bo zdravljenje čim bolj celostno. Prehrana alergikov mora biti takšna, da ne bo zasluzila telesa; potrebno je izogibanje alergenom, da dodatno ne obremenjujete telesa; ves čas je potrebno krepiti odpornost organizma.

Prehrana alergikov mora snovati na hrani, ki ne prispeva k nastajanju sluzi. Posezite po polnozrnatih žitaricah (razen v primeru preobčutljivosti na gluten, ki je prav tako pogosta), sveži zelenjavi in sadju, hladno stiskanih oljih, semenih in oreščkih. Pri več ljudeh z alergijskimi reakcijami se pojavijo navzkrižne alergije s cvetnim prahom in drevesi, kar pomeni, da lahko utrpijo alergijo tudi na določeno sadje, zelenjavo, žita in oreščke. V takšnem primeru iz prehrane seveda izločite ta živila. Vaš imunski sistem morate ves čas krepiti, zato pa morate telesu zadostiti dovolj beljakovin. Morski sadeži in tofu so beljakovine, ki ne prispevajo k tvorbi sluzi. Če nimate alergije na morsko hrano in sojo, si privoščite veliko takšnih obrokov. Vsak dan spijte 2 litra vode. To bo prispevalo k redčenju sluzi. Priporočljiva so tudi lanena semena in laneno olje, saj pomagata pri zaviranju vnetja v telesu. Vsak dan si privoščite 2 žlici lanenega olja ali semen.

Iz jedilnika mora vsak alergik izločiti živila, ki prispevajo k tvorbi sluzi. To so predvsem mlečni izdelki, ocvrta in procesirana hrana, rafinirana moka, čokolada ter jajca. Vsakršna alergijska reakcija ali drug imunski odziv telesa obremeni prebavni sistem, zato ga čim manj obremenjujte. Izognite se uživanju nezdravim maščobam (nasičenim, hidrogeniranim oljem ter tistim proizvodom, ki so polni trans maščob). Pomembno je, da povečate vnos vlaknin, od tega je najbolj priporočljiva surova zelenjava. Prepričajte se, da ne jeste živil, na katere ste alergične. Pri tem si pomagajte z izločitveno dieto, ki je sestavljena iz le nekaj vrst hrane, na katero gotovo niste alergični. S časom postopoma dodajate živila. Na ta način boste lažje določili katera hrana vam ustreza in katera ne. Problematična živila izločite iz jedilnika, saj alergija na hrano poslabša tudi alergijo na alergene iz okolja. Pogosto je krivec za več alergijskih odzivov kriva pšenica. Izločite jo iz prehrane vsaj za tisto obdobje, ko imate največje težave z alergijami (na primer v obdobju cvetenja trav).

Alergikom se priporoča tudi tridnevni post, ki pripomore k izločanju odvečne sluzi. Že kmalu ob pričetku posta se vam bodo sprostile dihalne poti. Zelo priporočljivi so razni zeleni napitki, ki še posebno prispevajo k izločanju sluzi in raznih toksinov. Spijte enega dnevno, ne glede na to ali se postite ali ne.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri soočanju z alergijami:

Vitamini in minerali

Vitamin C

Vitamin C ima naravni antihistaminski učinek. Alergikom se priporoča jemanje vitamina C v precej velikih odmerkih.

Zelišča

Kopriva

Več študij je pokazalo, da kopriva pomaga pri soočanju s senenim nahodom. Redno pijte koprivin čaj, pripravite si koprivino špinačo, poleg tega pa koprivo lahko dodatno uživate tudi v obliki ekstrakta v obliki kapsule.

Probiotiki

Probiotiki oziroma zdrava črevesna flora h kateri prispeva jemanje probiotikov, zmanjšajo možnost na nastanek alergij. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem proizvodu.

Smetilka

Ta rastlina vam bo pomagala predvsem pri pomirjanju vnetih oči. Tekoči pripravek smetlike nakanite v oči v odmerku 5 kapljic. To ponovite dvakrat dnevno. Namesto tekočega pripravka lahko posežete tudi po kapsulah z ekstraktom te rastline.

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline pomagajo pri blaženju vnetij v telesu, ki so povezana z alergijskimi reakcijami. Vsak dan pojejte 1 – 2 žlici olja lanenih semen ali 3 g ribjega olja dnevno.

Kvercetin

Kvercetin je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna snov. Pomembna je za dobro delovanje imunskega sistema, za alergike pa je njena največja korist v tem, da zavira alergijske odzive, saj zavira sproščanje histamina iz celic. Raziskave so pokazale, da zavira tudi alergije, še posebno seneni nahod.

MSM

Msm je mineral, ki se nahaja v rastlinah in je naravna oblika žvepla. Zmanjšuje alergijske reakcije ter blaži vnetna stanja v telesu.

Prebavni encimi

Prebavni encimi prispevajo k učinkoviti prebavi hrane, zaradi česar zmanjšajo možnost za alergijsko reakcijo na hrano. Vzemite 1 ali 2 kapsuli prebavnih encimov z obroki.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Kopriva: vzemite kapsulo s 300 – 500 mg dnevno

Kvercetin: vzemite 1000 mg odmerek trikrat dnevno

MSM: vzemite 3000 – 5000 mg MSM – ja dnevno. Najboljše je, da ga kombinirate z vitaminom C. Poskusite ga vzeti zjutraj, na prazen želodec in prah zmešajte z iztisnjenim sokom limone.

Smetlika: 1 kapsulo rastline vzemite trikrat dnevno

Vitamin C: vzemite 1000 mg odmerek trikrat do petkrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/alergija.php

ALERGIJE IN PREOBČUTLJIVOSTI NA HRANO

Alergije in preobčutljivosti (intolerance) na hrano sta izraza, ki se ju pogosto izmenično uporablja za opis istih zdravstvenih težav. Simptomi alergije in intolerance na hrano so res lahko zelo podobni, vendar pa izraza ne označujeta povsem istega zdravstvena stanja. Pri alergiji na hrano gre za merljiv imunski odziv na živila, ki so sicer neškodljiva. Značilni simptomi alergije na hrano so koprivnica, izpuščaji in srbečica na koži, otekanje ustnic, slabost, bruhanje, diareja, otežkočeno dihanje in piskanje v pljučih. Mogoč znak alergije na hrano je tudi anafilaktični šok, ki je lahko smrtno nevaren. Najpogostejši prehranski alergeni so arašidi, pšenica, mleko, jajca ter mehkužci. Simptomi alergije na hrano se pojavijo zelo hitro po zaužitju hrane.

O preobčutljivosti ali intoleranci na hrano pa govorimo takrat, kadar se pojavi neželena reakcija na hrano, ki ni nujno merljiva z zdravniškimi testi, ki jih imamo na razpolago. Simptomi preobčutljivosti oziroma intolerance na hrano niso tako nevarni kot pri alergijah, so pa prav tako izjemno neprijetni in omejujoči. Največkrat zajemajo krče v trebuhu, pretirano napihnjenost v črevesju, glavobole, motnje razpoloženja, ponavljajoče okužbe v telesu, bolečine v sklepih, izcedek iz nosu, izpuščaje na koži, temne kolobarje pod očmi in utrujenost. Poleg teh znakov se lahko pojavijo še druge najrazličnejše zdravstvene težave. Simptomi intolerance na hrano se lahko pojavijo do 36 ur po zaužitju motečega živila. Najobičajnejše intolerance so preobčutljivost na kravje mleko, pšenico, koruzo, sojo, čokolado, agrume ter umetna sladila, barvila in konzervanse v hrani.

Ne glede na to katera živila smo izpostavili kot najpogostejše povzročitelje alergij in intoleranc je pomembno, da se zavedamo, da se alergija oziroma intoleranca lahko pojavi na katero koli živilo.  Alergije in preobčutljivosti na hrano je pogosto izjemno težko določiti. Neželen imunski odziv na hrano se namreč lahko pojavi več ur in tudi dni po zaužitju. Reakcijo na hrano se hitro lahko zamenja za simptome sezonskih alergij (seneni nahod) ali za prehlade, gripo, razne kožne težave, kronično utrujenostjo in druge zdravstvene težave. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, se neželena reakcija na hrano ne pojavi nujno le ob zaužitju večje količine določenega živila, temveč tudi po zaužitju minimalne količine. Mnogokrat je vzrok za težave le ena izmed neštetih sestavin v receptu določene jedi, kar oteži prepoznavanje problematičnega živila. Poleg tega do reakcije lahko pride tudi, če se določenega živila dotaknete ali če ste vdihovali alergen (najpogostejše in najbolj prepoznavno se to pokaže ob stiku z moko).

Pomembno je biti seznanjen z dejstvom, da alergije in preobčutljivosti na hrano vsaj deloma povzročijo ali poslabšajo mnoge zdravstvene težave. Najbolj pogosto alergije oziroma preobčutljivosti na hrano sovpadajo z artritisom, astmo, motnjami pozornosti, hiperaktivnostjo, močenjem postelje, aftami, kolikami, zaprtjem, depresijo, diarejo, vnetji ušes, ekcemi na koži, bolezni žolčnika, glavoboli, visokim krvnim pritiskom, koprivnico, hipoglikemijo, sindromom razdražljivega črevesja, s kroničnimi vnetnimi črevesnimi bolezni (Chronova bolezen in ulcerozni kolitis), preobčutljivostjo na kemične proizvode, preveliko telesno težo, luskavico, refluksom ter prebavnimi razjedami, sinusitisom ter splošno oslabljenostjo imunskega sistema. V primeru, da imate katero od naštetih zdravstvenih težav je priporočljivo, da ste pozorni na svoje reakcije ob zaužitju določene  vrste hrane. 

Znaki in Simptomi

Alergije na hrano lahko povzročijo več različnih simptomov. Med najpogostejše spadajo:

▪ zamašen nos

▪ kihanje

▪ kašljanje

▪ rdeče, srbeče in vodene oči

▪ temni kolobarji pod očmi in napihnjenost očesnih vek

▪ piskanje v pljučih

▪ boleče in srbeče grlo

▪ težave pri požiranju

▪ koprivnica, ekcem na koži, kožni izpuščaji in druge kožne težave, na primer srbečica

▪ slabost in bruhanje

▪ glavobol

▪ utrujenost

▪ zastajanje vode v telesu

▪ otekanje grla in jezika

Simptomi preobčutljivosti na hrano se najpogosteje kažejo kot:

▪ trebušni krči in huda napihnjenost

▪ glavoboli

▪ motnje razpoloženja

▪ pogoste in ponavljajoče okužbe

▪ bolečine v sklepih

▪ izcedek iz nosu

▪ izpuščaji na koži

▪ temni kolobarji pod očmi

▪ utrujenost

Vzroki

Znanstveniki niso povsem prepričani kaj povzroča alergije na hrano. Opaziti je mogoče, da so alergije pogoste pri več članih ene družinske veje, kar nakazuje, da ima veliko vlogo pri razvoju alergij dednost. Obstaja tudi več raziskav, ki povezujejo razvoj alergij s prehitrim uvajanjem določenega živila prezgodaj v otroštvu, preden je imunski sistem otroka razvit. Zelo veliko dojenčkov ali novorojenčkov, ki namesto dojenja prejemajo formulo iz kravjega mleka razvije alergijo na kravje mleko. Prav tako se pri otrocih hitro pojavijo alergije, če uvajamo hrano (posebno pšenico, jajca, arašidovo maslo in še nekatera druga živila) preden so nanjo pripravljeni. Alergije na hrano se pri osebah, nagnjenim k alergijam lahko pojavijo v kateri koli starosti, kadar pretirano uživajo eno vrsto hrane. Mleko in pšenico večina ljudi jé pri vsakem obroku ter tudi ob prigrizkih, zaradi česar predstavljata najpogostejša alergena v sodobnosti.

Večino prehranskih preobčutljivosti (intoleranc) ljudje pridobijo tekom življenja. Najverjetneje se vzroki za to skrivajo v nezadostni raznolikosti v vsakdanji prehrani posameznikov, v slabi prebavni funkciji in motnjah v sistemu razstrupljanja telesa ter v dedni nagnjenosti k prehranskim preobčutljivostim. Večina ljudi, ki je razvila več prehranskih preobčutljivosti oziroma intoleranc ima tako imenovan sindrom prepustnega črevesja, ki je poglavitni razlog za nastanek preobčutljivosti. Sindrom prepustnega črevesja pomeni, da se hrana pri presnavljanju ne prebavi dovolj dobro (običajno se slabše razgradijo proteini v hrani), zato po absorpciji hranil v telo sproži povečan in pretiran imunski odziv. Zdravljenje takšnih primerov najprej zahteva, da se pozdravi poškodovana črevesna sluznica in izboljša razgradnja zaužite hrane. Izboljšati se mora celotno prebavno delovanje.    

Tradicionalna (zahodna) medicina je pri alergijah, posebno pa pri preobčutljivostih na hrano izjemno neučinkovita, naravni pristopi zdravljenja pa ponujajo več nasvetov kako priti do izboljšanja zdravstvenega stanja. Številne primere prehranske preobčutljivosti lahko ob upoštevanju nasvetov izboljšamo ali odpravimo. 

Ob dedni podvrženosti k nastanku alergij in preobčutljivosti na hrano bistveno vplivajo:

▪ pretirano uživanje določenega živila

▪ uvajanje hrane prezgodaj v otroštvu

▪ stres, ki zavira dobro delovanje imunskega sistema

▪ slaba prebava in neučinkovito razstrupljanje

▪ črevesne okužbe 

Prehrana in življenjski slog

Prvi korak k blažitvi simptomov alergije ali preobčutljivosti na hrano in prvi korak pri zdravljenju je, da ugotovite katera hrana vam povzroča težave. To storite s pomočjo stroge izločitvene diete. Poleg diete vam pri določitvi problematičnih živil lahko pomagajo preiskave krvi na alergije in preobčutljivosti, vbodni testi na koži ter elektrodermalno testiranje in kineziologija, ki ju izvaja izkušen holistični terapevt. Motečim živilom se morate izogibati in sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili pojav reakcije na živila. Alergije na hrano so običajno fiksne, kar pomeni, da jih težje premagamo. Preobčutljivosti oziroma intolerance pa se običajno da izboljšati s sledenjem rotacijski dieti (raznovrsten način prehranjevanja, ki posamezno živilo vključi na jedilnik le vsak tretji ali četrti dan), izboljševanjem prebavne funkcije in razstrupljanja ter z raznimi tehnikami, ki telesu pomagajo, da se na hrano desenzibilizira (nanjo ponovno postane neobčutljivo).

Napotki za izvedbo izločitvene diete:

Izločitvena dieta sicer od posameznika zahteva veliko predanosti in časa, vendar je tudi najboljši način za prepoznavanje živil, ki povzročajo neželene reakcije. Najprej sestavine seznam živil, ki bi bila za vas lahko moteča. Seznam  sestavite na način, da sprva teden dni ali nekoliko več zapisujete kaj ste jedli za prav vsak obrok. Pri oblikovanju jedilnika bodite pozorni na to, da bo odražal čim bolj realno sliko vaših prehranjevalnih navad. Ob koncu tedna na poseben seznam napišite živila, ki ste jih najpogosteje uživali. Ta živila predstavljajo seznam morebitnih prehranskih alergenov oziroma prehranskih intoleranc. Naslednji korak v izločitveni dieti je, da iz svojega običajnega jedilnika za dva tedna popolnoma izločite hrano, ki je na seznamu morebitnih motečih živil. Ta faza izločitvene diete je največkrat precej zahtevna, saj se je potrebno odpovedati hrani, ki jo imate radi, ki ste je navajeni in brez katere si tudi težko predstavljate kaj bi sploh jedli, da bi telesu zagotovili dovolj energije za delovanje. Motivacijo za ta korak zberite v mislih, ki naj bodo osredotočene na to, da izločitvena dieta pomeni korak k boljšemu počutju, da je začasna in da boste veliko od teh živil najverjetneje po izločitveni dieti spet začeli jesti, pa čeprav z mogočimi majhnimi spremembami. Če so vaši simptomi po dveh tednih izločitvene diete izginili, lahko predvidevate, da ste alergični ali preobčutljivi na najmanj eno živilo iz vašega seznama morebitnih povzročiteljev reakcij. Da boste ugotovili, katero živilo je krivo za vaše slabo počutje, ga morate ponovno uvesti v svojo vsakodnevno prehrano. Morebitna moteča živila morate na jedilnik uvajati postopoma, eno po eno. Samo tako boste lahko ugotovili katera hrana je vzrok simptomov. Med ponovnim uvajanjem živil na jedilnik, mora med enim in drugim uvajanjem živila na jedilnik preteči 2 – 3 dni, saj se simptomi lahko pojavijo kadarkoli v roku 36 ur po zaužitju motečega živila. Če se po ponovnem uvajanju določenega živila pri vas pojavijo težave, lahko domnevate, da ste na to živilo alergični ali preobčutljivi ter ga morate za dalj časa izločiti iz svojega jedilnika ali si s kakšnimi drugimi tehnikami zdravljenja prizadevati za desenzibilizacijo na to živilo. Postopno uvajanje živil naj traja toliko časa, dokler se ne prebijete skozi ves seznam morebitnih motečih živil, saj vas lahko moti več različnih vrst hrane. Kadar se po določenem živilu pojavijo težave, pred uvajanjem drugega živila počakajte najmanj 48 ur po pojavu težav, da se bo telo v tem času očistilo motečega dejavnika. Ob koncu izločitvene diete boste vedeli katera živila vam povzročajo težave. Glede na stopnjo vaše reakcije na določeno živilo, boste lahko to živilo povsem izločili iz vašega vsakodnevnega jedilnika ali pa le zmanjšali njegovo uživanje.

Pomembno opozorilo:

Kadar se po zaužitju določenega živila pri vas pojavijo težave z dihanjem ali se pojavi huda koprivnica, ki se hitro širi, morate takoj poklicati zdravniško pomoč. To so simptomi hude alergijske reakcije, ki je lahko ob nepravočasnem ukrepanju usodna. Če ste takšno reakcijo kdaj že doživeli ob stiku z določeno hrano, morate s seboj vedno nositi samosprožilno adrenalinsko injekcijo, ki vam v takšnem primeru reši življenje.

Navodila za zdravo prehranjevanje:

V primeru alergij ali preobčutljivosti na hrano je še toliko bolj pomembno, da okrepite svoj imunski sistem z zdravo in polnovredno hrano, ki v vas ne povzroči neželenih reakcij. Splošno navodilo za zdravo prehranjevanje je, da jejte takšno hrano, ki je polna pomembnih in bistvenih hranil za zdravo telo. Morska hrana, stročnice in oreščki so priporočljivi za zadosten vnos magnezija; zelenolistna zelenjava in kvas sta priporočljiva za dovoljšen vnos vitamina B; veliko svežega sadja in zelenjave pa za zadosten vnos vitamina C. Pri osebah z alergijami oziroma preobčutljivostmi na hrano ne moremo priporočati univerzalnega jedilnika, temveč mora oseba sama sestaviti zdrav jedilnik glede na hrano, ki jo lahko uživa brez pojava neželenih reakcij. Najbolj pomembno vodilo pri osebah, ki so nagnjene k alergijam ali preobčutljivostim na hrano je čim večja raznovrstnost prehrane, ki prepreči razvoj novih alergij. Poskusite vsak dan, ob vseh obrokih jesti raznolika živila, ki naj se pretirano ne ponavljajo. Za dojenčke je najbolj primerna hrana materino mleko. V primeru, da dojenje iz kakršnega koli razloga ni mogoče, so priporočljive hipoalergene mlečne formule, ki vsebujejo nekoliko vnaprej razgrajeno kravje mleko. To zmanjša možnost razvoja alergije ali preobčutljivosti na formulo ter kasneje ob uvajanju hrane tudi na druga živila. Za osebe, ki so ob določeni hrani utrpele reakcijo je pomembno tudi redno pitje vode – vsaki dve uri spijte kozarec vode, ki bo pomagal izločiti moteče snovi iz telesa in pripomogel k splošnemu boljšemu počutju.

Izogibati se morate živilom, ki v vas sprožijo neželene reakcije. Najbolj priporočljivo je, da posamezne sestavine za obroke kupite sami ter obrok tudi sami pripravite. To vam omogoča pregled nad živili, ki jih boste pojedli. V primeru, da kupite že vnaprej pripravljene prehranske proizvode pozorno preberite deklaracije s sestavinami. Mnogokrat pretiran telesni odziv sprožijo tudi prehranska barvila, konzervansi in drugi aditivi, ki se jih je najbolje izogniti. Najboljše je, da živila, ki jih lahko jeste v svojem jedilniku čim bolj rotirate. To prepreči razvoj novih alergij in preobčutljivosti na hrano ter skozi čas pogosto privede tudi do omilitve ali popolnega izginotja občutljivosti na določeno živilo. Problematična živila od časa do časa lahko poskusite, da ocenite ali alergija / preobčutljivost vztraja, se manjša ali pa je morda izginila. Hrana, ki je bila včasih problematična in se je pri ponovnem testiranju izkazala kot varna za uporabo naj v vašem jedilniku nikoli ne prevladuje – jejte jo le občasno in nikoli v velikih količinah.

Če ste utrpeli hujšo reakcijo na določene živilo, je priporočljiv kratek 24 – urni post ob sadno – zelenjavnih sokovih. To vašemu organizmu omogoči, da hitreje izloči problematično sestavino iz telesa. Pri kroničnih težavah z alergijami ali intolerancami se priporoča post enkrat na tri mesece, ki naj traja od enega do treh dni. To bo pomagalo vašemu telesu pri izločanju odvečnih snovi, ki se zaradi obremenjenosti telesa sproščajo v večjih količinah kot pri osebah brez prehranskih alergij in preobčutljivosti.

Stres:

Stres oslabi imunski sistem ter je velik dejavnik pri razvoju in vzdrževanju prehranskih alergij in preobčutljivosti. Poslabša tudi delovanje prebave. Poiščite način sproščanja stresa, ki vam ustreza. Morda bi vam ustrezala meditacija ob glasbi, vsakodnevni večerni sprehod ali pa sproščanje ob vadbi qigonga, tai  qija ali joge, ki so izjemno priporočljive vadbe.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri posameznikih z alergijami in preobčutljivostmi na hrano:

Vitamini in minerali

Vitamin C

Vitamin C deluje proti – alergijsko. Posebno učinkovit je v kombinaciji z bioflavonoidi.

Zelišča

Korenina svišča

Korenina svišča izboljša raven želodčne kisline, ki je pri osebah s prehranskimi alergijami in intolerancami pogosto prenizka. Pomaga tudi pri splošnemu izboljšanju prebavne funkcije.

Materina dušica

Materina dušica pomaga uravnovesiti preobčutljiv in preveč odziven imunski sistem.

Pegasti badelj

Pegasti badelj spodbuja učinkovito delovanje jeter in skrbi za dobre mehanizme razstrupljanja.

Drugi dodatki

Kvercetin

Kvercetin pomaga blažiti alergije, zaradi česar pomaga blažiti neželene reakcije.

L – glutamin

L – glutamin je proizvod, ki pomaga pri obnavljanju poškodovane črevesne sluznice. Izboljša tudi absorpcijo hrane.

MSM

MSM je organska oblika žvepla, ki deluje proti – alergijsko. Dodatek je priporočljivo uživati na tešče, z virom vitamina C. MSM prah si na primer zmešajte z limoninim sokom in zjutraj spijte kozarec te ‘limonade’.

Prebavni encimi

Prebavni encimi pomagajo dobro prebaviti zaužito hrano. Hrana bo ob delovanju prebavnih encimov bolje razgrajena, kar velja tudi za prehranske proteine, ki so povzročitelji neželenih reakcij na hrano. To lahko pripomore k zmanjšanju simptomov alergije ali intolerance, obenem pa tudi pomaga pri preprečevanju razvoja novih prehranskih občutljivosti. Z vsakim obrokom vzemite 1 do 2 kapsuli prebavnih encimov. 

Probiotiki

Študije dojenčkov in mater, ki dojijo so pokazale, da probiotiki manjšajo možnost pojava alergij oziroma preobčutljivosti na hrano ter da blažijo neželene reakcije na živila. Zaradi posledičnega bolj učinkovitega prebavljanja hrane ob jemanju probiotikov, so neželene reakcije telesa na hrano manjše in bolj blage. Probiotični mikroorganizmi v telesu spremenijo način kako naš imunski sistem dojema hrano, kar pripomore k preprečevanju prehranskih alergij in intoleranc. Probiotiki sodelujejo tudi pri prebavljanju in drugih metaboličnih procesih v telesu. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Proteolitični encimi (proteaze)

Proteaze so encimi, ki sodelujejo pri razgradnji beljakovin in so naravno prisotne v mnogih rastlinah. Nekateri znanstveniki verjamejo, da proteaze, kadar jih vzamete na prazen želodec pomagajo pri metabolizmu protiteles, ki se aktivirajo ob alergijah in preobčutljivostih na hrano in s tem posredno pomagajo blažiti neželene reakcije.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Korenina svišča: vzemite 300 mg ekstrakta rastline v kapsuli ali 10 – 20 kapljiv pred obroki

Kvercetin: vzemite 500 mg dodatka trikrat dnevno

L – glutamin: vzemite 500 mg dodatka trikrat dnevno

Materina dušica: vzemite 1 – 2 kapsuli ekstrakta trikrat dnevno, na prazen želodec

MSM:  vzemite 1000 mg odmerek dvakrat dnevno

Pegasti badelj: vzemite 250 mg kapsulo ekstrakta rastline z vsakim obrokom

Proteolitični encimi:  1 ali 2 kapsuli vzemite trikrat dnevno med obroki, na prazen želodec. Če imate želodčne razjede ali gastritis, tega prehranskega dodatka ne uživajte.

Vitamin C: vzemite 1000 mg dva do trikrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision