Pomanjkanje biotina

 Biotin je v vodi topen vitamin, ki spada v skupino vitaminov B kompleksa. Imenovan je tudi vitamin H, vitamin B7 oziroma koencim R. Najdemo ga v vseh živih celicah in je nujen za normalen celični metabolizem. Biotin v našem telesu skrbi za dobro delovanje presnove, uravnotežene nivoje krvnega sladkorja, dobro delovanje živčnega sistema, normalno psihološko funkcijo ter ohranja zdrave sluznice, nohte, lase in kožo.

Pomanjkanje biotina je redko, saj tudi bakterije v našem črevesju proizvedejo nekaj vitamina. Prav tako je lahko ena molekula uporabljena večkrat, kar je zelo praktično. A kljub redkosti pomanjkanja, je prav zaradi pomembnosti vitamina B7 dobro vedeti nekaj o načinih, kako se to vendarle lahko zgodi in zakaj. Nezadostne količine biotina lahko po dolgem času vodijo v slabše zdravje, kar se sprva kaže predvsem na koži, laseh in nohtih.

Simptomi in znaki

Pomanjkanje biotina se kaže s spremembami na nohti, laseh, ki postanejo krhki in lomljivi. Koža se spremeni in sicer postane bolj suha, saj se zaščitni maščobni sloj stanjša. V kolikor gre za genetsko nepravilnost, ki jo bolje opisujemo pri vzrokih, lahko pride do življenjsko ogrožujočih znakov in simptomov. Tako se lahko hudo pomanjkanje kaže z moteno toleranco na glukozo, mentalnimi oziroma duševnimi motnjami, preobčutljivostjo na dotik, mravljinčenjem, kožnimi boleznimi, poškodbami kože, anoreksijo, slabostjo, občutkom suhih oči, slabim imunskim odzivom in prekomernim izpadanjem las ali plešavostjo. Zapomniti si je potrebno, da le en izmed naštetih simptomov ne kaže na pomanjkanje biotina, temveč je potrebno na simptome in znake pogledati iz širše perspektive in upoštevati več sočasno prisotnih simptomov in znakov.

Vzroki

Biotin proizvajajo med drugim naše bakterije v črevesnem traktu in tako ne pomeni, da moramo vse potrebne količine tega vitamina zaužiti s hrano. Zmanjšano število črevesnih bakterij lahko vpliva na znižanje vrednosti proizvedenega biotina, kar se lahko zgodi na primer po jemanju antibiotikov, predvsem če zdravljenje traja dolgo obdobje. Do pomanjkanja lahko pride pri ljudeh, ki imajo zaradi genskega zapisa pomanjkanje encima biotinidaze. Encim je bistven za pravilno presnovo biotina v telesu, zato lahko pride do življenjsko nevarnega pomanjkanja tega vitamina.

Dieta

Zelo težko je, da s prehrano ne bi dobili zadostnih količin vitamina B7, saj ga vsebuje zelo veliko živil. Dnevne potrebe po biotinu se gibljejo pri odraslih in otrocih nad 15. letom starosti med 30 in 60 mikrogramov. Nekoliko višje potrebe nastopijo pri nosečnicah, vendar ne presežejo zgornje meje, to je 60 mikrogramov dnevno. Povečane potrebe imajo tudi bolniki na dializnem zdravljenju. Biotin je stabilen vitamin, ki se ne spreminja bistveno, kadar je na zraku, toploti in svetlobi. Tako pri shranjevanju in pripravi živil izgubimo le nepomemben delček tega vitamina. Na tej točki nas zanima, s kakšno prehrano zadostimo potrebam telesa po biotinu in katera živila lahko morebiti slabo vplivajo na absorpcijo in uporabnost le tega v telesu. Živila, ki vsebujejo veliko biotina, se nahajajo spodaj. Pazljivi moramo biti tudi pri uživanju določenih skupin živil, ki lahko slabo vplivajo na koncentracije vitamina v našem telesu.

Hrana, ki vsebuje veliko biotina

Gobe

Kadar imate dokazano pomanjkanje biotina, najprej posezite po gobah. Najbrž zveni sprva malo za lase privlečeno, vendar gobe v resnici vsebujejo precej visoko vsebnost tega vitamina. Poleg biotina vsebujejo tudi mešanico drugih mineralov in hranil ter jih moramo imeti že zaradi tega za zdravo živilo.

Tuna

Bogato vsebnost biotina najdemo v tuni. Živilo, ki ima mnogo drugih pozitivnih vplivov na naše zdravje, lahko tako pripomore tudi k zadostnim količinam tega vitamina v našem telesu. Tuna je odličen vir proteinov in omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno. Vsekakor pa je zmernost potrebna, saj prevelike količine zaužite tune lahko vplivajo na vrednosti živega srebra, ki jih skladiščimo v našem telesu.

Puranje meso

Meso puranov ni dobro le zaradi beljakovin, ki podpirajo rast in razvoj mišic, temveč je tudi vir biotina. Večina ljudi v razvitem svetu, kjer je puranje meso redno na meniju, zato nima pomanjkanja biotina. Da poskrbimo za zmanjšan vnos maščob v svoje telo, izberimo kose mesa brez kože in pripravljene brez maščobe, na primer na žaru.

Avokado

Sadež poln vitaminov, mineralov in drugih zdravih snovi, kot so beljakovine in vlaknine, vsebuje tudi precejšnje količine biotina. Prav tako najdemo v avokadu zdrave maščobe, tako je vsestransko uporaben sadež. Lahko ga uživamo v solati, omaki ali kar surovega.

Blitva

Redkokdaj si povprečen človek v obroku privošči blitvo. Na splošno raje posegamo po špinači ali drugi zeleni listnati zelenjavi. Vendar je blitva zelo zdrava in hkrati pripomore k uravnavanju nivoja biotina v telesu. Poleg tega vsebuje veliko vitamina A, vlaknin, magnezija in vitamina C. Uporabljamo jo lahko v solatah, smutijih, lahko pa jo pokuhamo tudi kot špinačo, vendar s tem izgubimo nekaj vitaminov, predvsem vitamin C, ki je termolabilen oziroma se na toploti njegova oblika spremeni. 

Jajca

Nekateri menijo, da so jajca zdrava, drugi trdijo, da so škodljiva zdravju, nekateri uživajo le rumenjak, drugi obratno. Kadar pogledamo v sestavo jajc, je nekaj neizogibno in sicer to, da nam ponujajo veliko biotina, ki se skriva predvsem v rumenjaku. Če želimo povišati nivoje tega vitamina je tako dobro na jedilnik občasno dodati tudi toplotno predelana jajca.

Losos

Večina izmed nas pozna lososa zaradi vsebnosti beljakovin in esencialnih maščobnih kislin, a dobra novica je, da se ponaša tudi z dobro vsebnostjo biotina. Pripravljamo ga na različne načine, kot samostojno jed, skupaj s šparglji ali brokolijem in basmati rižem ali kvinojo. Lososa iz zaupanja vrednih virov, lahko uživamo večkrat tedensko, saj ima protivnetne lastnosti.

Sončnična semena

Semena sončnic so odličen vir vitaminov, kot je biotin in mineralov, na primer magnezija. Uživamo jih surove, se pravi kot dodatek v solati ali samostojno malico. Zagotovimo si ekološko pridelana semena, saj se v konvencionalnem kmetijstvu uporabljajo velike količine zdravju škodljivih snovi, ne le pri pridelavi, temveč tudi pri predelavi.

Goveja jetra

Jetra vsebujejo večje količine mineralov in vitaminov kot goveje meso. Kadar uživamo jetra, dobimo veliko količino biotina v svoje telo. Prav tako so jetra tudi vir železa in magnezija, vendar se ta minerala v naše telo s prebavo absorbirata težje, kot če uživamo goveje meso.

Jagodičevje

Ne glede na to, katero jagodičevje uživamo, zagotovimo svojemu telesu dobre količine biotina. Poleg vsebnosti tega vitamina, vsebuje jagodičevje še druge pomembne snovi, predvsem antioksidante. Le ti pripomorejo k izboljšanju našega zdravja in preprečujejo zgodnji pojav raka, srčnih obolenj ter drugih kroničnih bolezni.

Hrana, ki vpliva na zniževanje vrednosti biotina v telesu

Surova jajca

Jajca, ki niso toplotno dovolj obdelana, lahko vplivajo na zmanjšanje nivojev biotina v telesu. V jajčnem beljaku namreč najdemo avidin, encim, ki zavira absorpcijo biotina v telo. Uživanje surovih jajčnih beljakov zato ni priporočljivo, posebej ne velikokrat. Na toploti se avidin strukturno spremeni, zato se več ne more povezati z biotinom in tako ne vpliva na vsebnost tega vitamina v našem telesu. Jajca je tako potrebno pred uživanjem dobro toplotno obdelati.

Trans maščobe

Iz prehrane je potrebno izločiti vsa živila, ki slabo vplivajo na nivoje vitaminov in mineralov v telesu. S trans maščobami v telo vnašamo velike količine škodljivih snovi, ki so slabe za naše zdravje. Izogibajmo se vsem maščobam, ki so hidrogenizirane oziroma vsebujejo trans maščobe.

Sladkor

Visoka vsebnost sladkorja v živilih je slaba na toliko nivojih, da si je to že težko predstavljati. Prav zaradi tega si je dobro zapomniti, da moramo iz prehrane izločiti toliko sladkorja, kot ga le moremo. Sladkor je enostavni ogljikohidrat, ki v telesu znižuje vsebnost vitaminov. Poleg vpliva na vitamine, zmanjšuje tudi količine nekaterih pomembnih mineralov, kot so kalcij, magnezij, cink in žveplo.

Druga priporočila

Za zadostitev potreb telesa po vitaminih in mineralih je poleg zdrave, uravnotežene prehrane pomembno, da se redno gibljemo. Sedeč način življenja namreč vpliva na celotno presnovo v telesu, naše počutje in vsakodnevno funkcioniranje. Če še nimate svojega urnika za telovadbo, ga je dobro narediti čim prej in se gibati vsaj trikrat tedensko po 30 do 60 minut. Pretiravati ni potrebno, tako je dovolj, če tečete ali kolesarite s tempom, pri katerem se lahko še pogovarjate z drugimi. Primerna je predvsem aerobna vadba, to je tek, kolesarjenje, plavanje, smučanje oziroma deskanje na snegu. Pri teh oblikah gibanja se telo napolni s kisikom, srčna akcija pa se po pol ure neprekinjene vadbe spodbudi do te mere, da se pričnejo porabljati maščobe v telesu.

Pomembno je poudariti tudi vpliv stresa. Ta lahko namreč na različne mehanizme, od katerih vseh še ne poznamo, vpliva na zdravje našega organizma. Priporočljivo se je udeležiti delavnic za sproščanje stresa, kjer se naučimo kako tega sovražnika modernega časa obvladati. Primeren je tudi trening, ki vključuje dihalne vaje oziroma posebne položaje, pri katerih se sprostimo. Na ta način z redno vadbo ohranjamo dobro psihično počutje in preprečujemo poškodbe telesa zaradi stresa.

Pomembno je, da se o vseh simptomih in znakih, ki jih zaznamo v svojem telesu, najprej pogovorimo z osebnim zdravnikom. Informacije v tem članku so namenjene le kot pomoč in niso primerne kot podlaga za samozdravljenje.

Viri

▪ Dr. Edward Group. Top foods High in Biotin. (nov 9, 2016). Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.globalhealingcenter.com/natural-health/top-foods-high-biotin/

▪ Lindberg J. Protein is important for beautiful skin, hair and nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.nutritionexpress.com/protein/showarticle.aspx?id=224

▪ Klein S. The Worst Diet Mistakes For Hair And Nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.huffingtonpost.com/2014/07/17/bad-hair-nails-diet-foods_n_2964618.html

▪ 20 Foods High in Biotin for Healthy Hair and Nails. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://bembu.com/biotin-foods/

▪ Biotin. Dostopno 18.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/185-biotin.html

Bolezni nohtov

Nohti so trdni izrastki kože, ki so sestavljeni predvsem iz keratina. Rastejo počasi, s hitrostjo približno 2 do 3 mm na mesec, na rokah hitreje kot na nogah. Celoten noht tako izraste v 6 do 9 mesecih oziroma se v tem času v celoti obnovi. Pomembne snovi, ki se nahajajo v nohtu in skrbijo za njegovo nemoteno rast ter trdnost so minerali, kot so magnezij, kalcij, železo, cink, natrij in baker. Minerale prejemamo v telo predvsem skozi zdravo, uravnoteženo prehrano. Precej pogosto se nohti pri podhranjenosti oziroma primanjkljajih določenih snovi v prehrani vidno spremenijo.

Težave z nohti so zelo pogoste pri ljudeh v vseh starostnih obdobjih, saj obsegajo okrog 10% vseh težav, zaradi katerih ljudje obiščejo dermatologa. Največkrat gre za razpokane oziroma lomljive nohte, ter izgubo nohtne čvrstosti. Pri opazovanju sprememb na nohtih moramo biti pozorni, saj obstaja več pojavov, ki lahko nakazujejo na resnejše obolenje. V primeru, da pride do takšnih sprememb je najprej potreben obisk osebnega zdravnika.

Kdaj obiskati zdravnika?

Stanja, pri katerih moramo biti pozornejši, saj lahko gre za resnejše obolenje so:

▪ luknjice oziroma vdolbine po celotni površini nohta, ki lahko nakazujejo na bolezni vezivnega tkiva,

▪ zadebelitev konice prsta in ukrivljeni nohti, ki lahko kažejo na morebitne težave s pljuči,

▪ žličasti nohti, ki so izjemno tanki in mehki ter se ukrivljajo navzgor, saj lahko kažejo na slabše delovanje jeter, obolenja srca ali težave s ščitnico

▪ terryjevi nohti, za katere je značilen pojav temnejšega obarvanja področja nohta ob konici in se lahko povezujejo z jetrnimi težavami, diabetesom, srčnim obolenjem ali težavami s ščitnico

▪ vdolbine na nohtih, ki so videti kot črte, potekajoče pravokotno preko nohta, saj lahko kažejo na diabetes, bolezni perifernega žilja ter nekatere nalezljive bolezni

▪ kadar noht začne odstopati od podlage brez da bi se poškodovali ali imeli znano vnetje nohta, je lahko to znak za obolenje ščitnice ali luskavico, lahko pa je tudi reakcija na nekatere snovi, ki jih nanašamo na nohte, na primer lak

▪ rumenkasto obarvanje skupaj z zadebelitvijo nohta je pogosto znak bolezni dihal, lahko pa je povezano tudi z motnjami limfnega obtoka

V primeru, da ne gre za eno izmed zgoraj naštetih težav, se lahko težav z nohti lotimo sami.

Simptomi in znaki

Na nohtih se pojavljajo mnogi znaki in simptomi, ki nakazujejo na neravnovesje v telesu. Spremembe so dolgotrajne in se počasi spreminjajo, ker nohti rastejo zelo počasi. Primanjkljaji določenih snovi v prehrani se lahko kažejo kot spremembe v hitrosti rasti nohtov, krhkost ter lomljivost, lise na nohtih, ki so lahko bele ali drugih barv, spremembe v debelini nohta, suha ali vneta koža ob nohtu. Najpogostejši simptom je krhkost in lomljivost nohtov.

Vzroki

Do sprememb na nohtih lahko vodijo številne sistemske bolezni, torej vse vidne nepravilnosti niso nujno povezane le s premajhno količino določenih snovi v prehrani. A vendarle prehrana lahko vpliva na izgled nohtov in je tudi najpogostejši vzrok za težave z nohti. Tako se nohti lahko spremenijo, predvsem zaradi pomanjkanja določenega vitamina, minerala ali elementa v sledovih (npr. železa).

Dieta

Enostavne težave z nohti, ki so povezane s primanjkljaji mineralnih ali drugih snovi v telesu lahko odpravimo s spremembo prehrane. Praktično vsako pomanjkanje snovi v prehrani se lahko odrazi na nohtih. Z uživanjem prehrane, ki vsebuje dovolj vitaminov, mineralov in beljakovin, poskrbimo za normalen rast in razvoj nohtov.

Hrana, ki škoduje zdravju nohtov

Sladkor

Tako kot je prevelik vnos sladkorja na splošno slab za zdravje, je slab tudi za rast in razvoj nohtov. Uživanje sladkarij povzroča nenadne dvige krvnega sladkorja, ki sprožajo visoko izločanje inzulina iz trebušne slinavke, prav tako pa vplivajo na ravnovesje drugih hormonov, kot so na primer androgeni.

Hrana z visokim glikemičnim indeksom

Visok glikemični indeks imajo jedi, ki so sestavljene pretežno iz enostavnih ogljikovih hidratov, kot na primer, bela moka ali beli riž. Te jedi vplivajo na dvige krvnega sladkorja podobno kot sladkor in s tem ob rednem uživanju v velikih količinah krnijo zdravje nohtov.

Alkohol

Prekomerne količine alkohola lahko ne le vplivajo na zdravje kože, ampak tudi na zdravje nohtov. Alkohol deluje diuretično, kar pomeni, da iz telesa izločamo večje količine vode kot sicer, in tako po določenem obdobju rednega uživanja vpliva na slabši izgled nohtov.

Hrana, ki vpliva na boljše zdravje nohtov

Esencialne maščobne kisline

Uživanje zadostnih količin esencialnih maščobnih kislin pripomore k boljšemu izgledu nohtov, prav tako pa tudi kože in las. Esencialne maščobne kisline najdemo v ribah, ki so odličen vir le teh. Nahajajo se tudi v živilih, primernih za vegetarijance, kot so konoplja, lan, orehi, mandlji, temno zeleni listnati zelenjavi, kot sta brokoli in špinača, olivnem olju, polnozrnatih živilih ter jajcih.

Vitamin C

Ta vestranski vitamin ima svojo vlogo tudi pri zdravju nohtov. Pripomore namreč k njihovi trdnosti, saj spodbuja tvorbo kolagena. Med živila z veliko vitamina C spadajo citrusi, mango, papaja, ananas, jagode, borovnice, maline, brusnice, lubenica, jabolka … Poleg sadja vsebujejo visoke količine vitamina tudi paprika, temno zelena listnata zelenjava, brokoli in paradižnik, ki ga nekateri uvrščajo med sadeže.

Piridoksin (B6)

Vitamin B6, ki ga imenujemo tudi piridoksin, je pomemben za zdravje nohtov, saj lahko pomanjkanje tega vitamina vodi v pojavljanje vdolbin na nohtih. Pretiravanje ob uživanju prevelikih količin vitamina B6 lahko tudi vodi do težav, zato se ne priporoča prekoračitev 200mg na dan. Brez skrbi, navedena količina je skoraj 50 krat večja, kot jo vsebujejo dodatki, če jih jemljemo dnevno. Še manj skrbi je potrebnih pri uživanju živil, bogatih z vitaminom B6, saj se s prebavo količine absorbiranih snovi samodejno uravnavajo. Živila z veliko piridoksina so jabolka, šparglji, avokado, banane, paprika, borovnice, brokoli, zelje, korenje, zelena, grozdje, hruške, pomaranče, ananas, špinača, jagode, orehi in veliko drugih vrst zelenjave ter oreškov.

Železo

Oslabljeni ali tanki nohti lahko kažejo na pomanjkanje železa v telesu. Za jasno oceno je priporočljivo, da najprej opravimo krvne teste. Pravilno zdravljenje pomanjkanja železa razreši tudi težave z nohti, ki se pojavijo zaradi tega. Da zadostimo potrebam telesa po železu je pri večjem pomanjkanju vseeno potrebno jemanje zdravil, vendar lahko tudi s hrano telesu zagotovimo dobršen delež železa. Živila, ki vsebujejo večje količine železa so rdeče meso, svinjina in perutnina, morska hrana, stročnice, temno zelena listnata zelenjava, rdeča pesa, suho sadje, od tega največ rozine in marelice ter z železom obogatena živila, kot so žitarice, kruh ali testenine.

Vitamin D

Na uživanje vitamina D moramo biti pozorni predvsem, kadar nohti postanejo bolj lomljivi. Na pomanjkanje tega vitamina lahko kaže tudi neravna površina, oziroma deli nohta, ki se lupijo s površine. Živila z veliko vitamina D so tuna, skupa, losos, goveja jetra, sir, rumenjaki ter hrana, ki ji dodajajo vitamin D, kot so nekateri mlečni izdelki, pomarančni sok, sojino mleko in kosmiči iz žitaric.

Kalcij

Od mineralov je za trdnost nohtov pomemben tudi kalcij. Živila, ki jih lahko uživamo, da zadostimo potrebam telesa po kalciju so mleko, sardine, jogurt, kefir, brokoli, vodna kreša, sir, mandlji … Na splošno vsebujejo največ kalcija surova skuta in zelena zelenjava.

Aminokisline

Aminokisline v prehrani vplivajo na zdravje naših nohtov. Predvsem ena izmed njih, ki jo imenujemo metionin, je potrebna za rast in strukturo nohtov. Kadar v prehrani nekoliko povečamo količino živil, ki vsebujejo veliko metionina, lahko pričakujemo močnejše nohte. Veliko metionina se skriva v oreških, govedini, jagnjetini, siru, puranjem mesu, svinjini, ribah, školjkah, soji, jajcih, skuti in stročnicah. S porabo ni potrebno pretiravati, saj je znano, da metionin, kadar ga jemljemo v prevelikih količinah daljše obdobje, lahko poveča tveganje za razvoj raka. Zmernost je torej potrebna tudi pri uživanju aminkokislin.

Vitamin H (biotin)

Vloga biotina pri lajšanju težav z nohti je vsestranska, saj pripomore tudi k izboljšanju zdravja obnohtne kože in vpliva tudi na nekatere druge kožne spremembe.  Pomanjkanje biotina lahko nastane zaradi nezadostnega vnosa le tega s hrano, kot posledica uživanja surovih jajc ali bolezni presnove. Pride lahko tudi do proizvodnje snovi s strani bakterij v črevesu, ki imajo v telesu biotinu nasprotne učinke. Biotin, imenovan tudi vitamin H oziroma vitamin B7 je topen v vodi in ga najdemo v vseh živih celicah, saj je nujen za celični metabolizem. Večino hrane, ki je pojemo, vsebuje biotin, največja koncentracija le tega pa se nahaja v mleku, mlečnih izdelkih, morski hrani in drobovini (ledvice in jetra). Kljub temu, da živalska hrana vsebuje najvišje koncentracije, pa je biotin v teh živilih vezan na beljakovine. Rastlinska hrana vsebuje prosti biotin, ki ima višjo biološko uporabnost. Največ ga je v oreških, sončničnih semenih, stročnicah, bananah, cvetači, kosmičih in avokadu.

Druga priporočila

Priporočljivo je, da si nohte redno negujemo. Poleg tega, da jih redno pristrižemo, so primerne občasne oljne kopeli, pri katerih nohte okrog pol ure namakamo v olivnem olju. Dobre so tudi negovalne kreme oziroma mazila, s katerimi negujemo roke in jih hkrati nanesemo tudi na nohte. Poskrbeti moramo tudi za redno pitje zadostnih količin vode čez cel dan. Le to je poleg zdrave, uravnotežene prehrane, ključnega pomena za zdravo rast in razvoj naših nohtov.

Viri

▪ 7 težav z nohti, ki jih nikar ne spreglejte. Dostopno 11.4.2017 na spletnem naslovu: http://vizita.si/clanek/bolezni/7-tezav-z-nohti-ki-jih-nikar-ne-spreglejte.html

▪ Cashman W. M., Brett Sloan S. Nutrition and nail disease. Clinics in Dermatology. Vol 28, Issue 4, July-August 2010, Str. 420-425.

▪ Dr. Edward Group. Top foods High in Biotin. (nov 9, 2016). Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.globalhealingcenter.com/natural-health/top-foods-high-biotin/

▪ Top 10 Calcium Rich Foods. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: https://draxe.com/top-10-calcium-rich-foods/

▪ Lindberg J. Protein is important for beautiful skin, hair and nails. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.nutritionexpress.com/protein/showarticle.aspx?id=224

▪ Britta S. Top Food Sources of Essential Fatty Acids. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.swansonvitamins.com/blog/nutrition-with-vegetarian-style/food-sources-of-essential-fatty-acids

▪ Klein S. The Worst Diet Mistakes For Hair And Nails. Dostopno 13.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.huffingtonpost.com/2014/07/17/bad-hair-nails-diet-foods_n_2964618.html

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kožna bolezen, ki se pojavi praviloma v otroški dobi, lahko pa tudi kasneje v poteku življenja. V zadnjem času se pojavlja nekoliko pogosteje, pri vedno več ljudeh in najpogosteje že v prvih mesecih življenja. Verjetnost za pojav bolezni je pri otrocih od 30% (če je atopik en starš) do 80% (če sta atopika oba starša). Atopija je preobčutljivost kože in sluznic na okoljske snovi, ki se povečini pojavlja pri več članih iste družine. Prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh otrok. Vzroki za nastanek še vedno niso dovolj dobro pojasnjeni. Atopijski dermatitis je poimenovan tudi nevrodermitis, saj so najprej domnevali, da je vzrok za vnetje kože obolenje živcev.

Atopijski dermatitis poteka v zagonih, kar pomeni, da je kožna slika slabša v določenih obdobjih, medtem ko so vmes prisotne faze, ko koža izgleda skoraj popolnoma zdrava. Lahko se pojavlja le v določenem obdobju življenja, pri nekaterih osebah pa se pojavlja skozi celo življenje. Zdravljenje in osnovno nego je dobro venomer prilagajati trenutnemu stanju kože, kar je razlog za stopenjsko zdravljenje kožnih sprememb s katerim obolelega seznani njegov zdravnik.

Simptomi in znaki

Značilna za pojav atopijskega dermatitisa je pordelost kože, ki je suha in razpokana ter močno srbenje. Pordeli, vnetni predeli kože se pojavijo predvsem na obrazu, lasišču ali na predelu velikih sklepov, kot so komolci, kolena in vrat. Alergeni vzpodbujajo nastanek in vzdrževanje bolezenskega procesa, znana je povezava s pršicami ali pelodom in nekaj drugimi, redkejšimi alergeni. Pojav bolezenskih kožnih sprememb je v primeru tesne povezanosti z alergeni, na mestih, kjer koža ni pokrita z oblačili. Bolezni je lahko pridružen seneni nahod ali alergijska astma, če je prisotno vse troje, se stanje imenuje atopijski trias.

Vzroki

Razlog za nastanek atopijskega dermatitisa je predvsem genetska nagnjenost k bolezni. Koža zaradi spremenjenih genov drugače reagira na okoljske dražljaje, prav tako pa je spremenjen tudi odgovor imunskega sistema. Suhost kože se pojavi zaradi zmanjšanega izločanja maščob iz žlez lojnic, ki pa je sicer nujno za ohranjanje kožne zaščite pred vplivi mikroorganizmov iz okolja. Kadar oseba pride v stik z alergenom, se lahko sproži zagon atopijskega dermatitisa. Pogosti alergeni so pršice, pelod, mila, živila in strupi iz okolja. Stanje kože lahko poslabšajo neustrezna higiena, vročina ali dražeča oblačila. Duševne spremembe in stres so dejavniki, ki vplivajo tudi na kožo atopika in lahko sprožijo zagon bolezni.

Pri bolezni je problematično praskanje, ki je posledica močnega srbenja. Praskanje obolelih delov telesa spodbuja razvoj vnetja, ker se bakterije zaradi tega pomikajo vse globlje v plasti kože. V nekaterih primerih se lahko mikroorganizmi na spraskanem mestu namnožijo do te mere, da se pojavi bakterijska ali virusna superinfekcija. Možno je, da se akutni zagoni bolezni zaradi praskanja poslabšajo in da bolezen preide v kronično obliko.

Dieta

Po zadnjih izsledkih študij naj bi na razvoj atopijskega dermatitisa imela vpliv tudi prehrana. Izpostavljajo vpliv mlečnih beljakovin, jajc in nekaterih drugih živil, ki so povezani s pogostim povzročanjem preobčutljivosti (oreški, jagode, …). Pri ugotovljenih preobčutljivostih je potrebno živila iz prehrane izločiti. Vplivi so vidni tudi po zaužitju nekaterih drugih živil, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Pri prehranjevanju je priporočljivo uporabljati sveža, nepredelana živila. Dobro si je začeti zapisovati kaj in kdaj zaužijemo, saj lahko tako spremljamo poslabšanje kožnih reakcij in jih povežemo z določenim živilom. Spremljanje in zapisovanje naj traja vsaj nekaj zaporednih tednov. Če izluščimo povezavo s katerim koli živilom, se je potrebno o preobčutljivosti pogovoriti z alergologom ter opraviti testiranje preden se odločimo za izločitev določenega živila iz jedilnika. Kadar je razlog za izločitev nekaterih živil utemeljen, je potrebno paziti, da živila nadomestimo z ustreznimi drugimi živili. Potrebno ni le upoštevati energetsko vrednost, temveč celotno prehransko vrednost.

Hrana, ki lahko poslabša stanje pri atopijskem dermatitisu

Mastna hrana

Živila, ki vsebujejo veliko maščob so slaba, saj prispevajo v telo visoke količine nasičenih maščob, ki povzročajo vnetje. Oboleli z atopičnim dermatitisom naj bi uživali manj nasičenih maščob, kar vključuje določene vrste mesa. Meso in mesni izdelki, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob so govedina, jagnjetina, klobase in vrste rdečega mesa. Nezdrave nasičene maščobe je mogoče zamenjati za zdrave na primer z uživanjem sladkovodnih rib. Omega 3 maščobne kisline, ki so prisotne v ribah delujejo v telesu protivnetno. Vrste rib, ki jih vsebujejo največ so tuna, losos, slanik in sardine.

Mlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki predstavljajo dober vir beljakovin in vitamina D, vendar lahko na žalost vplivajo na poslabšanje simptomov atopičnega dermatitisa pri nekaterih osebah. Leta 2008 je bilo dokazano, da obstaja povezava med laktozno netoleranco in simptomi zunaj prebavnega trakta, kot je na primer ekcem. Tako je možno, da obstaja pri atopiku hkrati tudi laktozna intoleranca oziroma je pri obolelih večja pojavnost neprenašanja mleka in mlečnih izdelkov kot v zdravi populaciji. Mlečne izdelke je možno na primer zamenjati s sojinimi, pri čemer je potrebno paziti na izvor soje, ki je večinoma pridelana na nezdrav način.

Bela moka

Bela moka in testenine grejo skozi prebavo manj izkoriščene, kot bi to morda pričakovali. Ponujajo namreč mnogo praznih kalorij, saj vsebujejo manj hranljivih snovi, če jih primerjamo s polnovrednimi izdelki. Živila iz bele moke pripomorejo k poslabšanju vnetja ter slabo vplivajo na simptome dermatitisa. Zamenjava izdelkov iz bele moke s polnozrnatimi različicami živil vodi do krepitve imunskega sistema ter bolj zdravega prebavnega trakta. 

Sladkarije

Sladkor in dodatki sladkorja v hrani so zelo vprašljiva izbira, kadar oseba trpi za atopičnim dermatitisom. Trsni sladkor, maltoza, dekstroza in druge vrste sladil dodajo sladek okus jedem, a njihove kalorije telesu ne zagotavljajo hranilnih snovi, ki bi jih lahko porabilo. Za sladokusce je to precej žalostna informacija, vendar je potrebno za zmanjšanje izrazitosti simptomov bolezni iz prehrane izločiti čim več sladkorja. Pomaga lahko pitje vode in nesladkanih čajev, saj se v sladkih pijačah skriva velik odstotek dnevno zaužitega sladkorja. Ob kuhanju je potrebno dodajati manj sladkorja ali ga nadomestiti z zdravimi alternativami, kot je na primer stevia.

Živila, ki sprožajo poslabšanja

Po primerjavi večjega števila obolelih je ugotovljeno, da so določena živila lahko sprožilci faze kožnega vnetja. V telesu se po zaužitju določenih živil namreč razvije preobčutljivostna reakcija, posredovana z imunoglobulini tipa E. Vodi lahko tudi do poznih kožnih reakcij, ki se razvijejo do dva dni po zaužitju in torej ni nujno, da se reakcija razvije v roku minut ali ur. Preobčutljivost za določeno živilo ugotavljajo alergologi, ki opravljajo alergološke teste. Pogosta živila, ki so vzrok preobčutljivostnim reakcijam, so oreški, kravje mleko, jajca, soja, pšenica in morska hrana.

Hrana, ki vpliva na izboljšanje simptomov atopijskega dermatitisa

Esencialne maščobne kisline

V prehrano atopika je potrebno vključiti vrste maščob, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline. Linolenska kislina, ena izmed njih, se na primer vgrajuje v celične membrane in s tem pripomore k zdravju celic, deluje pa tudi protivnetno. Linolensko kislino vsebujejo na primer svetlinovo, konopljino, laneno, repično, sojino in še nekaj drugih olij. Najdemo jo tudi v bučnih semenih ali tofuju.

Vegetarijanska dieta

Kaže, da vegetarijanska dieta v primeru dermatitisa vpliva na bistveno izboljšanje simptomov bolezni. Izboljšanje je povezano z zmanjšanjem vrednosti po krvi krožečih eozinofilcev, nevtrofilcev in monocitov, ki so signalne celice za imunski sistem in sprožajo prekomerne imunske reakcije.

Probiotiki

Terapija s probiotiki, ki vsebujejo bakterije iz vrst Lactobacillus v nosečnosti zmanjšuje možnosti za nastanek atopijskega dermatitisa pri otrocih. Na policah najdemo veliko živil, ki vsebujejo rod Lactobacillus, pogledati je treba le na sestavo jogurtov in nekaterih fermentiranih mlečnih izdelkov. Če se prehranjujete vegetarijansko ali ne smete uživati mlečnih izdelkov je kljub temu možno najti primerne probiotične pripravke.

Vitamin E

Uživanje okrog 400 IU (»international units«) vitamina E, naj bi izboljšalo simptome pri nekaterih ljudeh z atopičnim dermatitisom. Živila, ki vsebujejo vitamin E so semena, špinača, brokoli, peteršilj, papaja, olive, avokado rastlinska olja in oreški – mandlji, lešniki, pistacije -, ki jih lahko uživamo le, če ne sumimo, da bi lahko prišlo do poslabšanja bolezni.

Druga priporočila

Priporočila, ki naj bi jih upoštevale osebe, ki trpijo za atopijskim dermatitisom vključujejo vsakodnevno nego z mastnimi kremami. Te koži zagotovijo maščobni sloj, ki ga sicer primanjkuje. Oblačila, ki jih nosijo, naj ne bi bila izdelana iz ovčje volne, saj lahko ta draži kožo in bolezen poslabša. Pazljivost je potrebna pri uporabi pralnih sredstev za oblačila, posodo in tudi čistilnih sredstev za čiščenje bivalnih prostorov, najbolje je izbrati ekološka sredstva. Ob hudih napadih srbenja se je večinoma težko zadržati, da se ne bi niti malo popraskali, zato naj bodo nohti kratko pristriženi. S tem zmanjšamo poškodbo kože. Kadar obstaja sum, da so alergen pršice, je potrebno iz stanovanja odstraniti vse preproge, na odeje, vzglavnike in posteljne vložke pa namestiti protialergijske prevleke. V primeru preobčutljivosti na cvetni prah odstranimo iz bivalnega prostora vse cvetoče rastline.

Tehnike sproščanja lahko veliko pripomorejo k zmanjšanju vpliva stresa v vsakodnevnem življenju. Ne gre spregledati niti pomena zadostne količine spanca. Pri atopijskem dermatitisu je vsako izpostavljanje dražečim snovem vzrok za preplah, zato lahko vpliva tudi na izbiro poklica. V primeru tega kožnega obolenja ni priporočljivo, da se osebe zaposlijo na delovnem mestu frizerja, avtomehanika, medicinskega tehnika, ali na delovnih mestih, ki vključujejo veliko dela v vlažnem okolju.

Ob nenadnih zagonih se priporoča uporaba vlažilno-mastnih povojev. S pogostejšimi zagoni, ki imajo hujši potek, je povezano tudi kajenje, zato je potrebno to škodljivo navado opustiti.

Viri

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.topmedicus.si/atopijski-dermatitis3

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnar.com/clanki/atopijski-dermatitis

▪ Foods to avoid when you have atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/407880-foods-to-avoid-when-you-have-atopic-dermatitis/

▪ Diet and dermatitis: Food triggers. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3970830/

▪ Mohajeri S., Newman S. A. Review of evidence for dietary influences on atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.medscape.com/viewarticle/830227

▪ Atopic dermatitis: Nutritional considerations. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutritionmd.org/health_care_providers/integumentary/atopic_dermatitis_nutrition.html

Kronični hepatitis

V našem telesu se sočasno odvija nešteto procesov, ki so pomembni za razvoj in obnovo organizma. Nekateri izmed njih so koristni našemu zdravju, kadar pa se ravnovesje poruši, nastajajo tudi procesi, ki nam škodujejo, kot je na primer vnetje. Vnetni procesi v telesu lahko nastanejo na več različnih načinov in na različnih mestih. Vnetje, ki se dogaja v jetrih, poimenujemo hepatitis. Kadar to vnetje jeter traja dlje časa, ga poimenujemo kronični hepatitis. Meja, da vnetje v jetrih označimo za kronično je trajanje nad šest mesecev.

Vzroke za nastanek vnetja podrobneje opisujemo spodaj, najpogosteje gre za bolezen zaradi virusne okužbe. Najpogostejši virusi, ki povzročajo kronični hepatitis so virusi hepatitisa B in C. Kronični hepatitis C ima po ocenah približno 170 milijonov ljudi po svetu, v Evropi je število okuženih okrog štiri milijone.

Pravočasno odkritje kroničnega hepatitisa in dovolj zgodnje zdravljenje preprečuje morebitne zaplete bolezni, kot je na primer ciroza, odpoved delovanja jeter ali rak na jetrih. Če torej opazimo veliko od spodaj naštetih simptomov ali znakov je najprej potrebno obiskati zdravnika. Velikokrat pridejo oboleli prepozno, ko zapletov več ni mogoče preprečevati.

Simptomi in znaki

Obolela jetra povzročajo pri različnih osebah različne simptome in znake. Najpogostejši izmed teh so bolečine pod rebrnim lokom na deni strani, ki so povečini stalne in dlje trajajoče ter topega značaja. Ob okužbi z virusom se lahko pojavi temen urin, vročina, rumenica kože in beločnic, ter zmanjšan apetit oziroma izgubljanje telesne teže. Koža je lahko pri nekaterih ljudeh srbeča, sivkasta, suha ali drugače spremenjena. V drugih primerih težko potekajočega ali dolgo trajajočega hepatitisa je možno nabiranje tekočine v trebušni votlini, kar imenujemo ascites. Pojavi se lahko tudi krvavitev iz žil požiralnika, saj so preko povezav zaradi spremenjenega pretoka v jetrih bolj obremenjene. V povezavi z vnetjem jeter lahko nastanejo žolčni kamni, ledvice lahko slabše delujejo ali celo odpovejo, izgubljanje mišične mase je lahko pospešeno. Že tako hudim simptomom in znakom se lahko pridruži izguba apetita do mere, da začne oboleli pospešeno izgubljati telesno težo, sprva predvsem na račun mišične mase.

Vzroki

Vzroki kroničnega vnetja jeter so lahko številni. Lahko gre za izpostavljenost virusom hepatitisa (B ali C), izpostavljenost škodljivim snovem na delovnem mestu (na primer vinilklorid, berilij, bifenili), bolezen jeter zaradi zdravil (posebej kadar gre za zastrupitev s prevelikimi odmerki zdravil) ali avtoimunsko jetrno bolezen. Dejavniki tveganja so potovanja v tropske kraje, transfuzije krvi, tvegano spolno vedenje ter prekomerno pitje alkoholnih pijač.

Dieta

Pri obolelih s kroničnimi jetrnimi boleznimi sta spremenjena apetit in prebava. Seveda to ne velja za vse ljudi enako, saj nekateri občutijo le blage spremembe, medtem ko drugi trpijo za hudimi prebavnimi motnjami. Glede na odziv telesa je potrebno individualno prilagajati zaužito hrano in obroke. Kljub dobrim nasvetom glede tega, katera živila je najbolje izbirati, je potrebno ob morebitnih težavah le ta izločiti iz jedilnika. Uživati je potrebno le živila, na katera se telo dobro odzove in po katerih nimamo težav, kot so spahovanje, napet trebuh, vetrovi, spremenjeno odvajanje itd. Kadar je potrebno zdravljenje hujše potekajoče bolezni, se je potrebno nujno posvetovati s kliničnim dietetikom, da naredi individualni prehranski načrt. Včasih je potrebno tudi hranjenje preko infuzije, kar je potrebno sprejeti, če oboleli več ne more uživati zadostne količine hrane po normalni poti. Hitra izguba mišične mase, ki nastane ob stradanju kronično obolelih, je namreč za nadaljnje zdravljenje zelo neugodna.

Splošna priporočila so enaka za vse. Potrebno se je izogibati soli, jesti omejene količine beljakovin ter piti zadostne količine tekočin. Beljakovine v hrani morajo biti enakomerno razporejene v vseh obrokih in predvsem rastlinskega izvora. Rastlinske beljakovine namreč delujejo odvajalno, znižujejo pH črevesnega lumna in sproščajo manj amoniaka, kar si v primeru jetrne bolezni želimo.

Hrana, ki slabo vpliva na potek kroničnega hepatitisa

Maščobe

Nekateri ljudje z jetrnim obolenjem slabše prebavljajo maščobe. Prizadeta je tako razgradnja kot tudi absorpcija maščob skozi črevesno steno v telo. Kadar pride do tega, maščoba potuje dalje po prebavnem traktu, dokler se ne izloči z blatom, vendar na poti povzroča precej neprijetne simptome. Lahko pride do napihnjenosti ali spremenjenega gibanja črevesa, ki privede do občutka teže v trebuhu. V opisanih primerih je opazna spremenjena konsistenca blata, kar je znak, da moramo zmanjšati vnos maščob. Diete z malo maščob vam lahko pomagajo sestaviti klinični dietetiki.

Sladkor in ogljikovi hidrati

Trud za čim manj zaužitega sladkorja se pri jetrni bolezni izplača. Prevelike količine sladkorja so lahko slabe, saj je nivo sladkorja v krvi zaradi kroničnih sprememb na jetrih že tako spremenjen. Rafinirani sladkorji so sicer v vsakem primeru za organizem slabi, bolje se je izogniti doslajevanju jedi, ali izbrati naravna sladila. Jetrna bolezen lahko zaradi naravnih prilagoditev telesa poviša nivoje krvnega sladkorja, lahko pa se zgodi tudi obratno, da pride do znižanja nivojev krvnega sladkorja. V teh primerih je potrebno zaužiti sorazmerno več ogljikovih hidratov, najbolje sestavljenih, ki skrbijo za manjša nihanja in ohranjajo stabilne vrednosti krvne glukoze skozi daljše obdobje.

Sol

Prevelik vnos soli lahko povzroča zastoj vode v telesu in hkrati obremeni ledvice, kar je slabo ob napredovali bolezni in spremenjenem delovanju ledvic. Namesto soli lahko za začinjanje jedi uporabimo začimbe in zelišča. Posebna pozornost je potrebna pri kupovanju vnaprej pripravljenih ali konzerviranih jedi, kjer je soli povečini v izobilju. Tem jedem se moramo izogibati.

Alkohol

Prekomerno pitje alkohola je lahko samo po sebi vzrok za nastanek kroničnega obolenja jeter. Alkohol, ki ga popijemo, se namreč presnavlja preko jeter, kar pomeni, da močno vpliva na njihovo delovanje. Zmožnost delovanje jeter je v obdobju, ko presnavljajo alkohol, zmanjšana. Tako se je alkoholu potrebno v celoti izogibati, kadar imamo kronično obolela jetra, tudi če ta ni bil vzročno povezan z nastankom bolezni.

Hrana, ki izboljša potek bolezni in pripomore k zmanjšanju simptomov

Beljakovine

Pomembno je, da oboleli s kronično jetrno boleznijo zaužije dovolj beljakovin, da ohrani telesno težo oziroma mišično maso. Kljub morda znižanemu apetitu se je potrebno lotiti prehranskega načrta in se ga držati. Največ beljakovin pridobimo iz mesa, sledijo mlečni izdelki, jajca in stročnice. Iz 100g mesa pridobimo več kot 21g beljakovin, 1 lonček jogurta ali mleka nas oskrbi s približno 8 grami, veliko jajce skriva 7 gramov, 2 jedilni žlici arašidovega masla prav tako 7 gramov, od 100g tofuja pridobimo približno 8 gramov beljakovin, 55gramov skute nam da okrog 7 gramov beljakovin in prav tako se čarobnih sedem nahaja v 30g sira. Stročnice prav tako skrivajo zadovoljive zaloge beljakovin, iz 100g rdečega fižola jih lahko pridobimo 8g. Dnevno potrebuje oseba 1,8g beljakovin na kilogram telesne teže, pri bolniku s kronično boleznijo, pa lahko zaradi večjih energetskih porab to vrednost približamo 2g na kg dnevno.

Juhe

Ob kosilu ali kot manjšo samostojno jed si lahko pripravimo juhe. Pri tem nismo omejeni, saj so lahko juhe vseh vrst, kostne, mesne ali zelenjavne. Edino, kar moramo upoštevati je, da posnamemo maščobo, ter se izogibamo prežganja, kar lahko vodi do neželenih prebavnih motenj. Juha nam zagotavlja tudi vnos tekočin, tako moramo pri morebitnem zastajanju vode v trebušni votlini ali slabšemu delovanju ledvic upoštevati omejen dnevni vnos tekočin.

Lahka zelenjava

Od zelenjave se priporočajo lažje prebavljive vrste, kot so korenje, cvetača, špinača, rdeča pesa, blitva, mehka zelena solata (motovilec, mehka glavnata solata, …). Zelenjavo, za katero ugotovimo, da je ne prebavljamo dobro, izključimo iz prehrane ali jo uživamo do količin, ki so za telo sprejemljiva. Sčasoma, ko se naučimo dobro opazovati svoje telo, sami ugotovimo, kaj je za nas najbolje.

Sveže sadje

Sveže sadje uživamo brez posebnih omejitev, le ne prevelikih količin naenkrat. Velike količine sadja zaužite naenkrat, lahko sprožijo neprijetne prebavne težave, saj zahtevajo brezhibno delovanje prebavnega trakta, katerega del so tudi jetra. Uživamo lahko kuhano sadje v obliki čežan, omak, kompotov ali marmelad. Vse zaužite tekočine vključno z veliko količino sadja, ki vsebuje večinoma tekočine, moramo upoštevati v primeru, da imamo omejitev dnevnega vnosa tekočin.

Nemastno meso

Od mesa lahko uživamo nemastno meso, kuhano, dušeno ali pečeno brez maščobe. Primerne so nemastne vrste rib, perutnina, suhe salame, ki ne vsebujejo veliko maščob in drobovina v manjši količini. Prebava maščob je lahko pri jetrni bolezni spremenjena, kar smo podrobneje opisali zgoraj.

Žitni izdelki

Izdelki iz žit vsebujejo visoke vrednosti ogljikovih hidratov, saj so ti njihova glavna sestavina. Kadar imamo visoke vrednosti krvnega sladkorja, jih bomo seveda uživali nekoliko manj, a posebna previdnost zaradi dolgotrajnega učinka enakomernega povišanja krvnega sladkorja, ki se pojavi ob prebavi sestavljenih ogljikovih hidratov, praviloma ni potrebna. Z žiti pridobimo minerale in vlaknine, ki dobro vplivajo na potek prebave in črevesne stene.

Druga priporočila

Kronična jetrna obolenja prizadenejo celo telo. Organizem se težje brani pred okužbo, saj je prizadet tudi imunski sistem. Zaščitimo se z običajnimi higienskimi ukrepi, kot je pranje rok, priporočljivo je tudi izogibanje večji množici ljudi, predvsem v obdobju prehladnih obolenj. Izbira zdravil je v obdobju bolezenske prizadetosti jeter ključnega pomena. Večina zaužitih zdravil se namreč presnavlja preko jeter, zato boste z osebnim zdravnikom morda prilagodili zdravljenje z zamenjavo določenih zdravil. Pazljiv je potrebno biti tudi pri uporabi zdravil, ki so prosto dostopna v lekarnah, saj določena izmed njih in tudi nekatera zelišča lahko slabo vplivajo na jetrno delovanje. Za lajšanje težav z prehladnim obolenjem se je potrebno izogniti acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim zdravilom.

Viri

▪ Liver disease diet – What you need to know. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.drugs.com/cg/liver-disease-diet.html

▪ Fižol. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutris.org/prehrana/zivila-meseca/zima/220-fizol.html

▪ Diet & liver Disease. Staying nutrituonally well. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

▪ Cirrhosis. Self-management. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

▪ Daily diet tips for people with hepatitis. Viral hepatitis. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.hepatitis.va.gov/patient/daily/diet/tips-for-people-with-cirrhosis.asp

▪ Diet and liver disease. E-book. British liver trust. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/wp-content/uploads/44951-DLD-BLT-A5-Booklet-web-compressed.pdf

Divertikli

Divertikuloza je ena izmed bolezni prebavnega trakta. Pri tej se v poteku prebavne cevi pojavljajo uvihki stene, ki se bočijo izven lumna prebavil. Lahko si jih predstavljamo kot majhne vrečice oziroma žepke na mestih, kjer bi sicer morala biti neprekinjena, gladka stena. Divertikli se lahko pojavijo na veliko mestih vzdolž prebavil, lahko je le eden ali jih je prisotnih več, manjših ali večjih. Divertikle imamo lahko tudi v požiralniku, čeprav se najpogosteje pojavijo v poteku debelega črevesa. Najdemo jih pogosteje proti koncu debelega črevesa, kjer začne črevo vijugati v obliki črke S, ta del črevesa je imenovan sigma.

Divertikuloza se pojavlja večinoma pri starejših osebah, le redko pri mlajših od 50. let. Med petdesetim in šestdesetim letom starosti je prisotna pri približno tretjini oseb, nad šestdesetim letom starosti pa se njena pojavnost s starostjo sorazmerno veča. Največ obolelih z divertikulozo je v razvitem svetu, v Aziji in Afriki je stanje izjemno redko.

Simptomi in znaki

Povečini divertikli ne predstavljajo nobenih težav. Ima jih veliko ljudi, a jih v večini primerov odkrijejo pri naključnih preiskavah, na primer preventivnih kolonoskopijah. Spet v drugih, redkih primerih, so lahko posledice hujše. Nastanek žepka je v veliko primerih blizu ene izmed arterij, žil, ki prehranjujejo črevesno steno. Prav zaradi tega je pogost pojav občasnih krvavitev iz mesta uvihanja, ki so lahko tudi tako močne, da je potrebna obravnava v bolnišnici. Znaki krvavitve so občasno odvajanje svetlo rdeče krvi, ali blata črnega kot oglje, kadar gre za zaprtje. Kljub temu, da je prisotna kri na blatu, je odvajanje neboleče, saj kadar gre za pridružene bolečine, prej pomislimo na morebitne hemoroide. Divertikli so en izmed najpogostejših vzrokov za krvavitev iz črevesja.

Znotraj žepka se lahko zaradi zmanjšane prehodnosti in spremenjene črevesne flore ali zastoja blata pojavi tudi vnetje, kar se imenuje divertikulitis. Blato, ki se nabere, povzroča pritisk, ki zmanjšuje pretok krvi, zaradi česar se ta del črevesa ne more izogniti nabiranju bakterij in posledičnemu vnetju. Takrat se pojavijo simptomi v smislu bolečin v trebuhu, ki se nahajajo predvsem v spodnjem delu trebuha. Pridružena je vročina, lahko se pojavi slabost in bruhanje.

Vzroki

Divertikel se pojavi, kadar ošibi mišični del črevesne stene. Skozi mesto, kjer ni zadostne mišične opore, se nato stena lažje izboči, saj bi jo sicer močne mišice zadržale in bi preprečevale uvihanje. Razlog za šibke mišice je lahko kronično zaprtje, saj se oboleli ob pozivu na blato le tega trudi izločiti, vendar trdega blata ne more potisniti iz črevesa. Ob trenutkih napenjanja se poveča pritisk na črevesno steno in takrat deli stene uidejo navzven med mišičnimi vlakni. Dejavniki tveganja so nezadostno gibanje, prevelika telesna teža ter dieta z  malo vlakninami.

Dieta

Način prehrane je močno povezan z nastankom divertiklov. Veliko jih imajo ljudje, ki se prehranjujejo s hrano, revno z vlakninami. Vlaknine namreč ob potovanju skozi črevo delujejo kot dobri trenerji črevesa. Zaradi njihove sestave jih ne moremo prebaviti v celoti, zato jih večino prepotuje celotno dolžino prebavnega trakta. Na poti zagotavljajo stalen blag pritisk na črevesno steno, kar spodbuja razvoj in ohranja moč mišic črevesa. V lumen vlaknine privabijo vodo in skrbijo za normalno sestavo blata, kar preprečuje zaprtje, ki je glavni dejavnik tveganja za divertikulozo. Prav zaradi naštetih razlogov se priporoča, da vsak dan uživamo hrano, bogato z vlakninami, poleg tega pa skrbimo za zadostno hidracijo oziroma popijemo zadosti tekočin vsak dan.

Namen primerne prehrane, kadar pride do vnetne bolezni oziroma divertikulitisa, pa je zagotoviti počitek črevesju. Zato prvi dan po ugotovitvi stanja pričnemo s tridnevno dieto, pri kateri poskrbimo za zadosten vnos tekočin. V teh treh dneh je dovoljeno uživati le lahke zelenjavne juhe, sadne sokove brez pulpe, vodo in nesladkan čaj. Zaradi potrebe telesa po hranilih v obdobju vnetja, se po treh dneh čim prej vrnemo na dieto z malo vlakninami. V primeru divertikulitisa namreč ne želimo obremenjevati črevesnih sten, saj se mora vnetni proces najprej umiriti. V poštev pridejo tako pokuhano sadje brez lupine, kuhana zelenjava brez ovoja, jajca, ribe, perutnina, mleko, jogurt, sir, beli riž, testenine in njoki. Do sedaj smo lahko že opazili, da se priporočila o primerni dieti za preprečevanje divertiklov in že ugotovljenih žepkov v črevesu skladajo, medtem pa posebna pozornost velja ob vnetju. To informacijo si je dobro zapomniti, saj stanja niso enaka.

Hrana, ki povzroči slabše počutje ali simptome ob znanih divertiklih

Pekoča hrana

Za ljubitelje pekoče hrane je ta novica zagotovo slaba – v primeru divertiklov se ji bodo morali namreč odpovedati. Pekoča hrana povečini poslabša vnetje v prebavnem traktu, lahko pa ga tudi povzroči. Ob prehodu skozi črevesje se le to nadraži, kadar zaužijemo preveč pekoče snovi, kar lahko vodi do diareje, bruhanja in drugih prebavnih težav.

Nekatere stročnice

Kljub visoki vsebnosti vlaknin, moramo biti pri uživanju stročnic previdni. Povzročajo lahko namreč napihnjenost, ki slabo vpliva na prebavni trakt, saj povzroča bolečino in neprijetne občutke. Koliko težav vam določena stročnica povzroča, je najbolje, da preizkusite sami, saj enoznačnega recepta ni. Pomembno ni le, katero izmed stročnic uživamo, temveč tudi količina zaužitih živil.

Koruza

Morda se moramo ob znanih divertiklih odpovedati tudi koruzi. Zagotovo to ne velja za vse ljudi, vendar jih veliko poroča o težavah s prebavo zaradi uživanja le te. Najverjetneje se težava skriva v visoki vsebnosti sladkorja v kombinaciji z vlakninami, predvsem se težje prebavljajo vrste sladke koruze ter vložena koruza.

Mlečni izdelki

Kljub temu, da večina ljudi prebavlja jogurt, sir in skuto, pa to ne velja za vse, ki imajo znano divertikulozo. Mleko in mlečni izdelki pri nekaterih začnejo povzročati prebavne težave, pri čemer ne gre za laktozno intoleranco, temveč vpliv sprememb na črevesni steni, predvsem, kadar jih je veliko. Če čutite spremembe po zaužitju mlečnih izdelkov, jih za nekaj časa odstranite iz prehrane, nato pa s poskušanjem ugotovite količino, ki je za vaše telo sprejemljiva.

Nezdrave maščobe

Učinek dobrih živil, ki jih vsakodnevno zaužijete se lahko hitro poruši, kadar posežete po hitri hrani oziroma hrani, ki vsebuje veliko nezdravih maščob. Za že tako obremenjeno črevo je visok odmerek nezdravih maščob pravo breme, saj ne le vpliva na proces prebavljanja drugih živil, temveč deluje tudi vnetno. Nezdrave maščobe so eno izmed živil, ki se jim morate izogniti, če se ne želite pridelati vnetja v prebavnem traktu.

Hrana, ki izboljšuje simptome in izboljša počutje ob znanih divertiklih

Veliko vlaknin

Živila z dobrim deležem vlaknin so grah in fižol, leča, artičoke, brokoli, ohrovt in druga zelena listnata zelenjava. Vsak obrok dneva naj bi v glavnem vseboval visoko vlakninske jedi in le manjši delež drugih. Tudi med malico se ne rabimo prikrajšati, saj si lahko pripravimo hitre in osvežilne smutije (npr. s pomarančo in špinačo), polnjeno jabolko s sladkimi mandlji, ali čips iz sladkega krompirja, ki se kar topi v ustih. Pripravimo si lahko domače namaze iz čičerike ali leče, ki v hladilniku zdržijo do tri dni in odlično dopolnijo tanko rezino kruha. Pri vnosu stročnic pazimo da se nam zaradi količine ne pojavi napihnjenost ali neprijeten občutek v prebavilih.

Kumarice

Od zelenjave so kumarice tiste, ki jih ne smemo izpustiti, kadar se trudimo biti čim bolje preskrbljeni s tekočino. Lahko jih uživamo kar sveže z vrta, iz njih pripravimo solate, priloge, juhe in še kaj. V poletni vročini je hladna juha iz kumaric res odlična.

Solata

Uživajmo veliko lahkih solat, sestavljenih iz hrustljavih zelenih mehkolistnih glavnatih vrst. Te pripomorejo k vnosu vlaknin, hkrati pa nas preskrbijo z dobro mero tekočine. Radič ali druge manj priljubljene vrste ne rabijo biti na prvem mestu, saj vsebujejo precej manj vode, kot njihove mehkolistne sorodnice. V solato jih lahko dodamo kakšno pest oziroma nekaj listov, zaradi višje koncentracije mineralov.

Oreščki

Pest oreščkov k solati ali v omako, kot dodatek drugim jedem ali kot samostojna malica. V vsakem primeru smo naredili dobro odločitev. Oreščki vsebujejo vlaknine in dobre maščobe, ki delujejo proti prehitremu staranju organizma. V obdobju divertikulitisa se moramo oreščkom sicer izogibati, kot tudi vsem drugim živilom z veliko vsebnostjo vlaknin, kar smo že omenili zgoraj.

Sadje

Sadje vsebuje veliko vode, ki pomaga pri ohranjanju hidracije telesa. Še posebej po učinkih na zdravje izstopa jagodičevje. Jagode vsebujejo vse do 91% vode, medtem ko so maline in borovnice sestavljene iz 85% vode.

Lubenica

Očitno je, da lubenica vsebuje velike količine vode, ampak ta velika zelena buča ne skriva v sebi le tega. V njej se skrivajo tudi kar precejšnje zaloge likopena, ki je antioksidant dober za preventivo raka. Najdemo ga predvsem v rdečem sadju in zelenjavi. Paziti pa je žal potrebno, kot tudi pri nakupu vseh ostalih vrst zelenjave, saj je lubenica največkrat pridelana na zdravju škodljiv način. Če lubenica ni pridelana brez škodljivih snovi, lahko skupaj z vsem dobrim, kar vsebuje, zaužijemo tudi veliko zalogo pesticidov.

Jogurt in probiotiki

Še eno živilo, ki nam poviša nivo vode v telesu je jogurt. Kombinacija proteinov in maščob je v jogurtu pravšnja za regeneracijo telesa po telovadbi ali drugem fizičnem naporu. Iz jogurta, ki je pravilno pripravljen, lahko dobimo tudi hranila za podporo marljivim bakterijam, ki se v našem črevesju trudijo izdelati vitamine in druge snovi, potrebne za zdravo delovanje telesa. Probiotiki, ki vsebujejo nekoliko več snovi, dobrih za naše cenjene črevesne bakterije, so pinjenec, kefir, kislo mleko in fermentirana živila.

Druga priporočila

Obolelim s preveliko telesno težo se svetuje hujšanje in znižanje telesne teže na normalno glede na njihovo telesno višino. Prevelika telesna teža je močno povezana z nastankom divertiklov. Kadar trpimo za kroničnim zaprtjem si lahko pomagamo z naravnimi odvajali ali mehčalci blata. K zmanjšanju težav v tem primeru veliko pripomore že skrb za redno uživanje tekočin v zadostnih količinah čez cel dan.

Viri

▪ Bednarik, J. Divertikli debelega črevesa – stanje, ki lahko povzroča resne težave. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/313-divertikli-debelega-crevesa

▪ Diverticulitis diet. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/diverticulitis-diet/art-20048499?pg=1

▪ Costedio, M., MD. Diverticular Disease: Greatest Myths and Facts. Know the difference between diverticulosis, diverticulitis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  https://health.clevelandclinic.org/2014/03/diverticular-disease-greatest-myths-and-facts/

▪ 11 Foods to Avoid If You Have Diverticulosis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://healthremediesjournal.com/11-foods-to-avoid-if-you-have-diverticulosis/

Pankreatitis

Trebušna slinavka je prebavna žleza, ki se nahaja v trebušni votlini. Dolga je od 12 do 15 centimetrov in tehta od 50 do 120 gramov. Leži horizontalno in se deli na štiri dele – glavo, vrat, telo in rep. Trebušna slinavka je pomemben organ, ki ima ključno vlogo pri prebavi, proizvaja pa tudi hormone, ki delujejo znotraj našega telesa. Vnetje trebušne slinavke se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov, ki jih podrobneje opisujemo spodaj. Lahko je nenadno – akutno, ali pa vnetje poteka čez daljše časovno obdobje, kar imenujemo kronični pankreatitis. Akutni pankreatitis je vnetje trebušne slinavke, ki lahko poteka v blagi ali hudi obliki. V poteku tega se pojavi blažja oteklina organa in razpad nekaterih celic, vendar se stanje povečini hitro popravi. V primeru hujšega akutnega vnetja žleze je lahko bolezen smrtna, saj lahko privede do odpovedi drugih organov v telesu, takšnih primerov je na srečo manj. V povprečju je hudih potekov bolezni manj kot 20% vseh akutnih vnetij. Pojavnost akutnega pankreatitisa v Sloveniji je okrog 50 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Vrh pojavljanja je med 40. in 60. letom, ženske obolevajo redkeje kot moški.

Kronično vnetje trebušne slinavke vodi do propadanja žleznega tkiva, ki skozi daljše časovno obdobje napreduje. Sčasoma trebušna žleza ne more več opravljati svoje funkcije v telesu. Pojav kroničnega pankreatitisa je okrog 10 do 40 oseb na 100.000 prebivalcev letno. Glavni vzrok v Evropi je alkoholizem in je torej stopnja obolevnosti vezana na stopnjo alkoholizma v državi. Trikrat pogosteje zbolevajo moški, najpogosteje v starosti med 35. in 55. letom. Kronično vnetje se lahko pojavi tudi pri otrocih oziroma mladostnikih, pri katerih je vzrok pogosto bolezen, imenovana cistična fibroza.

Simptomi in znaki

Oboleli za akutnim vnetjem trebušne slinavke imajo hude bolečine, pogosto pa tudi bruhajo. Bolečine se najpogosteje nahajajo v žlički ali pod njo in se širijo pasasto navzad, največkrat na levo stran. Širijo se lahko tudi v hrbet in navzgor v prsni koš. Obdobje bolečin lahko sproži obrok z veliko vsebnostjo maščob ali velike količine alkohola. Značilno je, da je bolečina tako huda, da tudi po zdravilih velikokrat ne popusti. Bruhanje je lahko hudo ali ponavljajoče se. Ob vnetju zaradi žolčnih kamnov se lahko sočasno pojavi zlatenica oziroma rumenkasto obarvanje kože in beločnic. Oboleli ima lahko povišano temperaturo, povečini do 39 stopinj Celzija in mrzlico. Stanje zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo in se potrdi z laboratorijskimi testi, kjer dokažejo porast encimov, ki jih izloča trebušna slinavka.

Vzroki

Veliko različnih dejavnikov lahko privede do vnetja trebušne slinavke. Najprej poglejmo vzroke za akutno vnetje. Najpogostejši »krivec« le tega so žolčni kamni in sicer kar v 40 odstotkih. Na drugem mestu sledi alkohol, ki je povzročitelj 30% vnetij. Skupaj našteta dva vzroka tako povzročita okrog tri četrtine primerov. Drugi, redkejši vzroki so še povišane maščobe v krvi, poškodba, vnetje po operativnem posegu, tumorji ter nekatera zdravila. Kronični pankreatitis pri odraslih je vezan na uživanje alkohola, saj je največkrat povezan z alkoholizmom. Kadar se pojavi pri otrocih, je najpogostejši vzrok cistična fibroza. V približno 15 odstotkih je vzrok kroničnega vnetja žleze neznan, takrat se bolezen imenuje idiopatska.

Dieta

Vnetje trebušne slinavke izrazito vpliva na prebavo maščob. Ob akutnem vnetju se znaki izrazijo hitro in v veliki meri, kar zahteva bolnišnično zdravljenje ter nekajdnevni post. Po času, ko se vnetje žleze umiri, lahko pričnemo uživati nemastne juhe in nato po nekaj dneh preidemo na varovalno pankreatično dieto. Ta se osredotoča predvsem na uživanje hrane z manj maščobami. Kadar gre za kronično vnetje žleze se sicer dovoljuje uživanje omejene količine maščob, do 20g dnevno, ki morajo biti pretežno rastlinskega izvora ter vsebovati veliko nenasičenih maščobnih kislin. Primerno je tudi olje, ki vsebuje srednjeverižne maščobne kisline (MCT olje). Priporoča se hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, potrebno je izogibanje vlakninam. Dnevni vnos beljakovin naj bi znašal približno 70 gramov oziroma vsaj 1 gram beljakovin na kilogram telesne teže, od česar mora biti vsaj polovica beljakovin rastlinskega izvora. Ob znanem diabetesu, ki se pri nekaterih pojavi kot posledica obolenja trebušne slinavke, se mora vnos ogljikovih hidratov zmanjšati za polovico. Priporočeno je uživanje štirih do šestih manjših obrokov čez cel dan. Grižljaje hrane je potrebno dobro prežvečiti in jesti počasi. Uživanje tekočin je omejeno, pijemo eno uro pred ali po obroku, izogibati pa se moramo pitju med obroki. Hrana naj ne bi bila prevroča in ne prehladna, pripravljena pretežno s kuhanjem in dušenjem. Kadar pripravljamo obroke s pečenjem, uporabimo minimalno količino olja.

Hrana, ki škodi pri vnetju trebušne slinavke

Mastno meso

Zaradi oteženega prebavljanja maščob je škodljivo uživanje premastnih kosov mesa. Sem spadajo mastne klobase, paštete, salame, slanina, meso in ribe iz pločevink, drobovina, pečeno in panirano meso, svinjska mast, maslo, ocvirki in zaseka.

Močno začinjene juhe

Zelo začinjene jedi lahko sprožijo ponovni napad vnetja. Z vplivom na prebavo povzročajo neprijetne občutke in lahko sprožijo tudi gastritis, saj je želodec ob vnetnih procesih v telesu bolj izpostavljen neljubim vplivom pekočih jedi.

Polnomastni mlečni izdelki

Maščobe v mleku niso nič drugačne od preostalih maščob v tem, da so zmožne poslabšati stanje pri vnetju trebušne slinavke. Zato ne smemo pozabiti na to, da smo pozorni kakšne izdelke iz mleka kupujemo. Priporočajo se izdelki z manj maščobami.

Sveži kruh

Zaradi kvasa, ki vpliva na prebavni sistem, se je praviloma dobro izogniti kvašenemu kruhu za daljše obdobje. Kadar nam kvašeno testo ne povzroča pretiranih težav, se izognimo vsaj svežemu kruhu, saj se po kakšnem dnevu vpliv kvašenih dobrot na prebavila zmanjša.

Enostavni sladkorji

Izogibati se moramo jedem, ki vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev, saj se ti hitro sprostijo skozi črevesje v kri, visoka koncentracija krvnega sladkorja pa spodbuja trebušno slinavko k hitremu izločanju hormonov. Le ta ne premore zadostiti nenadnim potrebam organizma, saj je ogrožena s strani vnetja, zato moramo izbirati živila z visokimi vsebnostmi kompleksnih ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev.

Ocvrte jedi

Ocvrta hrana ne le vsebuje kopico maščob, temveč vsebuje vrste maščob, ki na splošno podpirajo vnetne procese v telesu. Ob visokih temperaturah se večina maščob strukturno spremeni in s tem postane škodljiva našemu organizmu. Cvrtje moramo zato ob bolezni trebušne slinavke postaviti na črno listo.

Veliko jajc

V jajcih se skrivajo nekoliko večje količine holesterola, predvsem v rumenjaku. Ob normalnem uživanju jajc to ne bi smelo povzročati težav. Tako lahko brez težav pojemo do pet jajc na teden oziroma največ eno jajce dnevno, kar velja predvsem za kronično obolenje. Upoštevati moramo tudi jajca, ki so del ostalih jedi in ne le jajca, ki jih pojemo samostojno. Seveda je potrebno količino jajc večati postopoma, če smo preboleli akutno vnetje žleze.

Alkohol

Alkohol je en izmed glavnih povzročiteljev akutnega vnetja pankreasa. Ob nenadnem vnetju trebušne slinavke je potrebno s pitjem popolnoma prenehati. Ob vsakodnevnem uživanju več kot dveh meric alkohola je tako potrebno pomisliti na svoje zdravje in se takoj lotiti procesa odvajanja od pitja. Seveda to ni enostavno in zahteva veliko volje ter pomoči okolice, vendar se ob ustrezni podpori trud poplača. Prepoved pitja velja tudi za občasne pivce, ki pa popijejo večje količine naenkrat.

Hrana, ki pomaga k hitrejšemu okrevanju po bolezni

MCT olja

Maščobe se morajo v procesu prebavljanja dodobra razgraditi, da jih organizem lahko sprejme. MCT olja,  ki vsebujejo srednjeverižne maščobne kisline, pa imajo prednost v tem, da jih lahko telo brez težav uporabi. V vodi so dobro topne in ne potrebujejo žolčnih kislin za raztapljanje. Telo jih sprejema neodvisno od encimov trebušne slinavke, zaradi česar so primerne ob obolenjih, kot je na primer kronični pankreatitis.

Mlado meso

Meso mladih živali vsebuje veliko manj maščobe, kot kosi mesa starejših živali. V bistvu je bolje, da se ob vnetju izogibamo uživanju mesa v popolnosti, vendar če se le temu ne moremo odpovedati, raje izbirajmo kose mesa mladih živali.

Posnete juhe ali enolončnice

Juhe so zelo dobrodošla hrana. Pravzaprav so hrana prvega izbora, kadar ob okrevanju po postu pričenjamo s prvimi poskusi hranjenja. Kuhane naj bodo na vodni osnovi, brez maščob in če se le da, primerno začinjene, oziroma razen zmerne količine soli brez drugih začimb.

Banane

Ko smo okrevali po nenadni bolezni in so bolečine izginile, nam lahko pomagajo banane. Vsebujejo nekaj enostavnih sladkorjev, sicer pa tudi kompleksne ogljikove hidrate in veliko kalija. Le ta pripomore k uravnoteženju elektrolitskega ravnovesja v telesu, kadar smo kalij izgubili zaradi izrazitega bruhanja. Sicer se ob hujši bolezni z nujnim postom v bolnišnici kalij ureja z intravenskimi tekočinami.

Mlada zelenjava

Mlada sveža zelenjava vsebuje veliko več vitaminov in rudninskih snovi kot starejše vrste enake zelenjave. Priporoča se, da iz vrta, kadar le tega imamo, utrgamo svežo zelenjavo in jo uživamo v čim bolj naravni obliki.

Jogurt in probiotiki

Probiotiki z delovanjem na črevesje pomagajo telesu vzdrževati normalen imunski sistem in s tem prispevajo k zmanjšanju vnetnih procesov v telesu. V črevesju se nahaja 80 odstotkov našega imunskega sistema.

Druga priporočila

Ob nenadni bolečini v trebušni votlini, ki je visoke stopnje ali pa ne mine dolgo časa, je potrebno obiskati zdravnika. Ob znanem akutnem vnetju pankreasa si najbolje pomagamo tako, da sledimo priporočila lečečega zdravnika. Post je potrebno izvajati dosledno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do hujšega vnetja in razkroja žleze, ki pa jo potrebujemo za normalno življenje. Za zagotovitev zadostne hidracije po obdobju bolnišničnega zdravljenja skrbimo sami, zato ne smemo pozabiti na pitje zadostnih količin vode oziroma drugih brezalkoholnih nesladkanih pijač. Ob znanem kroničnem vnetju je predvsem dobro upoštevati dietna priporočila.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Pokorn D. Zdrava prehrana in dietni jedilniki; Priročnik za praktično predpisovanje diet. Ljubljana: Inštitut za varoavnje zdravja RS 1997:104.

▪ Do certain foods Trigger Pancreatic Attacks? Dostopno 15.2.2017 na spletnem naslovu: http://healthyeating.sfgate.com/certain-foods-trigger-pancreatic-attacks-3137.html

▪ Cooking with pancreatitis: Dostopno 15.2.2017 na spletnem naslovu: http://living-with-pancreatitis.blogspot.si/2010/12/cooking-with-pancreatitis-spices.html

Bolezni dvanajstnika

Dvanajstnik je del tankega črevesa, ki se nahaja takoj za želodcem. Vanj se stekajo hrana, ki prispe iz želodca, žolčne poti in izvodila trebušne slinavke. V dvanajstniku se hrana pomeša z žolčem in prebavnimi encimi, prične se prebava maščob. Te se s pomočjo žolčnih kislin spreminjajo v manjše kapljice, ki se lažje absorbirajo v telo in uporabijo za izgradnjo številnih snovi, pomembnih za normalno delovanje telesa.

Tako kot drugi deli naše prebavne poti, lahko zboli tudi naš dvanajstnik. Najpogostejša obolenja, ki so znana veliko osebam, so razjede dvanajstnika in kronična vnetja dvanajstnikove sluznice. Ob razjedah je prisotna značilna bolečina, medtem ko vnetja povzročajo neprijetne občutke ter spremembe v poteku prebave. Bolezni dvanajstnika so precej pogoste, zato si v nadaljevanju spodaj preberite, kako lahko k izboljšanju stanja pripomoremo s pravilno prehrano.

Simptomi in znaki

Kadar pride do obolenja dvanajstnika se težave največkrat kažejo na prebavilih. Najhujše so ob razjedi in sicer v obliki močnih bolečin, ki obolelega takoj opozori, da je potrebno obiskati zdravnika. Vnetne spremembe dvanajstnika se lahko kažejo na številne načine. Največkrat pride do napetosti v predelu žličke, napihnjenosti, težav s prebavljanjem maščob, spremenjene konsistence blata ali drugih splošnih simptomov.

Ko gre za psihosomatsko obolenje imamo velikokrat pridružene simptome, kot so utrujenost, razdraženost ali nemir. Poznamo vrsto drugih simptomov, ki prav tako kažejo na prisotnost psihične preobremenitve, vendar jih je potrebno ciljno iskati za kar je najpogosteje potrebna pomoč strokovnjakov s tega področja, kot so na primer psihoterapevti.

Alarmantni znaki, ob katerih bi morali vsi oboleli takoj poiskati najbližjo zdravniško pomoč so močne bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki ne popustijo ob jemanju zdravil za urejanje kisline in so stalne ter zelo močne. Razjeda lahko namreč prebije steno dvanajstnika in ogroža življenje posameznika. Kljub močni bolečini pa se ne smemo prehitro prestrašiti, saj povečini ta ni povezana z resnostjo razjede, kar pomeni da je lahko razjeda kljub neznosnim bolečinam majhna in življenjsko nenevarna. Pomoč je potrebno poiskati tudi ob morebitnem dolgotrajnem bruhanju, posebej kadar je v izbruhanini pomešana kri ali je le ta podobna kavni usedlini, zaprtju, ki traja nenavadno dolgo glede na normalen režim odvajanja ter opazne krvavitve na blatu, ki je lahko rdeče ali kot oglje črne barve.

Vzroki

En izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje razjed dvanajstnika je okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija povzroča vnetja želodčne sluznice in zaradi višjih nivojev izločene kisline iz želodca vpliva tudi na zdravje dvanajstnika. Drug izmed zelo pogostih razlogov je redno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina.

Kronično oziroma dlje časa trajajoče vnetje dvanajstnika je lahko povezano tudi s psihičnim stresom. Bolezni, ki se pojavijo zaradi psihičnih vzrokov, imenujemo psihosomatske. To so motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki imajo osnovo v psiholoških preobremenitvah. Tako lahko določene osebe na večje obremenitve odreagirajo s telesnimi simptomi. Da bi se psihosomatska motnja razvila morajo biti prisotni določeni pogoji, kot so stresni način življenja, neustrezna prehrana, redno jemanje zdravil za lajšanje preobremenitev ali poseganje po drugih vrstah snovi (alkohol, droge …) z namenom obvladovanja stresnih situacij.

Dieta

Prehrana pri obolenju dvanajstnika je enaka zdravi uravnoteženi prehrani. Kadar se poslabšajo simptomi bolezni je potrebno kljub izbiri zdravih živil, iz prehrane izločiti tista živila, ki vam povzročajo težave. Najpogosteje povzročajo težave živila, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline. Priporočljivo je paziti tudi na čas obrokov, saj je pomembno, da jemo redno in pogosteje, se pravi več manjših obrokov na dan. Kadar dlje časa ne jemo in občutimo lakoto, se namreč sproži izločanje večje količine želodčne kisline, zato je pomembno, da vzdržujemo redno prehrano.

Načeloma veljajo priporočila, da iz prehrane umaknemo vse jedi in dodatke v hrani, ki spodbujajo nastanek želodčne kisline. To so mesne juhe, konzervansi, pekoče začimbe, hrana z veliko soli, pečene in ocvrte jedi, pikantni ali mastni siri, kava, gazirane in alkoholne pijače ter druga živila, ki so odvisna od vsakega posameznika. Iz prehrane je potrebno izločiti tudi jedi, ki dražijo želodčno sluznico. To so groba surova zelenjava, marmelade, orehi, lešniki, prekajeno meso, paštete, ribe iz pločevink, sveže pečen kruh. Osredotočamo se predvsem na uživanje beljakovinsko polnih jedi, predvsem tistih, ki so lahko prebavljive. To so mladi siri, skuta, mehko kuhana jajca, mlečni izdelki z manj maščobe in nesladkane pijače z dodatkom mleka.

Če mleko slabo prenašate, ga lahko redčite s čajem, vodo ali pa ga ob popolnem neprenašanju izločite iz prehrane. Namesto tega lahko v prehrano dodate beljakovine rastlinskega izvora, kot so tofu, sejtan ali priloge iz kuhane čičerike, leče, fižola ter drugih visoko beljakovinskih rastlin. Hrano v kuhinji je priporočeno pripravljati s postopki, kot so kuhanje, dušenje v lastnem soku ali pečenje z minimalno količino olja oziroma maščob. Hrana naj bo primerne temperature, saj je odsvetovano uživanje tako premrzlih kot tudi prevročih jedi.

Hrana, ki pri večini ljudi slabo vpliva na potek obolenja dvanajstnika

Sveže pečen kruh

Sveže pečeni pekovski izdelki škodujejo sluznici želodca in črevesju. Kruh, ki ga uživate, naj bo star en dan. Namesto kruha lahko uživate prepečenec ali polnozrnate kekse z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

Živalska hrana

Beljakovine povišajo izločanje želodčne kisline, kar je bolj značilno za beljakovine živalskega izvora. Rastlinska živila se tako izkažejo za primernejše, kadar obstaja razjeda v dvanajstniku, saj povzročijo vsaj 30 % upad v proizvodnji želodčne kisline.

Mleko

Dieta, ki so jo včasih uporabljali za zdravljenje razjed v prebavnem traktu, je vključevala uživanje mlečnih napitkov. To se je pokazalo za slabo, saj se kislost v želodcu po zaužitju mleka poviša. Beljakovine iz mleka in kalcij namreč stimulirajo proizvodnjo želodčne kisline.

Močne začimbe

Močno začinjene jedi slabo vplivajo na bolezni dvanajstnika, saj je težava v tem, da spodbujajo izločanje želodčne kisline. To velja predvsem za pekoče začimbe, kot so rdeča paprika, čili in poper.

Kava

Pitje kave sicer ni dejavnik tveganja za nastanek bolezni dvanajstnika, kar velja tako za razjede kot tudi za vnetje v tem področju črevesa. Ima pa pitje kave vpliv, ko že nastopi bolezen, tako lahko poslabša bolečine, povzroči diarejo ali neprijeten občutek v prebavilih.

Alkohol

Prekomerno pitje škoduje v vsakem primeru, kadar pa imamo obolenje dvanajstnika, lahko tudi že najmanjša količina zaužitega alkohola povzroči neželene posledice. Še posebej škoduje žganje oziroma koncentriran alkohol, ki lahko zelo poslabša stanje v primeru razjede. Posledice so lahko, ob nekoliko večji količini alkohola, celo smrtne.

Hrana, ki večini ljudi pomaga ublažiti simptome bolezni

Blago začinjene jedi

Prva pazljivost pri prehrani ob znani bolezni dvanajstnika naj bo namenjena uporabi začimb pri kuhanju. Te naj bodo blage in v manjših količinah, saj lahko le na tak način zagotovimo, da se bo bolezen zazdravila po naravni poti.

Čičerika

Zaradi zadostnega vnosa beljakovin v telo v času bolezni, bomo morali paziti na večje uživanje rastlinske beljakovinske hrane. V ta namen je vsestransko uporabna čičerika, ki jo lahko pripravimo na številne načine. Dobra je kot namaz, priloga ali dodatek k solati oziroma drugim jedem.

Leča

Tako kot že prej omenjena čičerika, lahko tudi z uživanjem leče pridobimo veliko beljakovin. Te so v obdobju bolezni pomembne, saj jih v tem času pospešeno izgubljamo. Leča vsebuje številne druge mikroelemente, ki bodo pozitivno vplivali na potek obolenja. Še posebej je priporočljivo uživati rdečo oziroma lečo oranžne barve.

Vlaknine

Za primerno celjenje ran oziroma vnetij prebavnega trakta je dobro uživati zadostne količine živil z visoko vsebnostjo vlaknin. To so oves, ječmen in polnozrnata živila, sadje in zelenjava. Vlaknine skrbijo za normalen prehod blata skozi črevesje, saj nase vežejo vodo, zaradi česar preprečujejo zaprtje in zastajanje blata ter ugodno vplivajo na krčenje črevesnih sten. 

Med

Med vsebuje protivnetne snovi, ki vplivajo na hitrejšo celjenje vnetnih procesov. Da lahko učinkuje, ga moramo uživati surovega, kot namaz, dodatek k mlačni pijači ali drugim jedem, ki morajo biti primerne temperature. Segret nad 40 stopinj Celzija začne med izgubljati svoje zdravilne lastnosti, zato je skrb za primerno temperaturo jedi zelo pomembna.

Pinjenec

Uživanje pinjenca je ena izmed najbolj učinkovitih in poceni rešitev, ki ugodno vplivajo na vnetje dvanajstnika. Za še boljše delovanje lahko pinjencu dodamo kumino v prahu. Priporočeno je pitje 2 do 3 – krat dnevno po en deciliter.

Druga priporočila

Ob znanih težavah z dvanajstnikom je potrebno čim prej opustiti kajenje. Le to namreč draži želodec in spreminja izločanje sluzi ter želodčne kisline. Tako je sluznica prebavil veliko bolj izpostavljena slabim vplivom iz okolja. S prenehanjem kajenja spremenimo dinamiko delovanja prebavil, ne glede na čas trajanja oziroma ne glede na to, kako dolgo že kadimo. Tudi po desetletjih se s prenehanjem kajenja začnejo v telesu dogajati spremembe na bolje, ki pripomorejo k boljšemu splošnemu telesnemu zdravju.

Pitje tekočin se svetuje šele po obroku, saj tako ne moti prebavnega procesa. Od pijač so primerne mlečne pijače, nesladkani sadni sokovi, nesladkan čaj, voda, kompoti, mineralne vode. Sladke gazirane pijače so močno odsvetovane, saj dražijo želodčno sluznico in v telo prinašajo veliko škodljivih snovi, ki jih ni priporočljivo uživati tudi ko smo popolnoma zdravi.

Viri

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:90.

▪ Home remedies for duodenitis. Dostopno 6.3.2017 nas spletnem naslovu: https://www.organicfacts.net/home-remedies/home-remedies-for-duodenitis.html.

▪ Kumar N.  Do chilies influence healing of duodenal ulcer?  BMJ 288:1803-4, 1984.

▪ Ippoliti AF The effect of various forms of milk on gastric-acid secretion. Studies in patients with duodenal ulcer and normal subjects. Ann Intern Med 1976 Mar;84(3):286-9. 

▪ Brooks FP Effect of diet on gastric secretion. Am J Clin Nutr 1985 Nov;42(5 Suppl):1006-19. 

▪ McArthur KE Soy protein meals stimulate less gastric acid secretion and gastrin release than beef meals. Gastroenterology. 1988 Oct;95(4):920-6. 

▪ Pounder R.  Helicobacter pylori and NSAIDs: the end of the debate? Lancet 358:3-4, 2002.

Zgaga

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) po domače poimenovana zgaga je bolezen, za katero trpi veliko ljudi. Gre za težave, ki prizadenejo okrog 40 odstotkov ljudi vsaj enkrat na mesec. Približno 10 odstotkov ljudi trpi za dolgotrajnimi težavami z zgago, ki lahko vodijo tudi do številnih zapletov.

Simptomi in znaki

Zgaga se kaže kot neprijeten občutek za prsnico ali kot pekoče tiščanje, ki traja več dni in se lahko širi navzgor v vrat. Po jemanju zdravil, ki urejajo nivo kisline (kot je na primer hidrotalcit), težave povečini prenehajo. Odvisne so od obrokov, tako se po obroku povečini nekoliko umirijo, razen kadar uživamo živila, ki vzdražijo želodčno sluznico. Takšna živila lahko v veliki meri poslabšajo zgago in jih naštevamo spodaj. Zgago občutimo predvsem kadar ležimo, saj kislina zateka nazaj v požiralnik, kar je manj izrazito ob sedenju. Pridruženo je lahko spahovanje, neprijeten zadah oziroma okus po kislem ali grenkem v ustih ali celo hripavost. Kadar pride zaradi zgage do hripavosti, moramo obiskati svojega izbranega zdravnika.

Pazljivo! Tiščoče bolečine za prsnico lahko zamenjamo za srčne težave. Posebej to velja za nenadno nastalo bolečino, ki jo občutimo prvič v življenju in se lahko stopnjuje, njena jakost pa je neodvisna od obrokov. Kadar se ob naporu bolečina izrazito poslabša in ob ležanju ni bistveno spremenjena, moramo v najkrajšem možnem času obiskati zdravnika , ki bo opravil dodatno diagnostiko.

Vzroki

Znanih je več različnih vzrokov, ki lahko posledično privedejo do zgage. Lahko gre za oslabljeno protirefluksno bariero na prehodu požiralnika v želodec, kjer se nahaja gladka mišica, imenovana sfinkter, ki meri od 3 do 4 cm v dolžino. Ta krožno stiska konec požiralnika in vzdržuje višji tlak na tem območju, kar preprečuje vračanje vsebine nazaj iz želodca v požiralnik. Ta mišica ima pomembno vlogo tudi kadar kašljamo, dvigujemo bremena ali naredimo stojo na glavi, saj je takrat tlak na prehodu iz požiralnika v želodec nekajkrat povišan. Naravno se sfinkter sprosti od 2 do 6 krat v eni uri, da dovoljuje prehod zraka, ki se nabere v želodcu oziroma zmanjša tlak v prebavnem traktu. Tega dogajanja ljudje zavestno ne zaznamo in traja le nekaj sekund, po čemer se mišica ponovno stisne. Pri obolelih za zgago se takšno sproščanje sfinktra dogaja večkrat v eni uri in traja dlje časa. Takšno obnašanje našega varuha pred vračanjem želodčne vsebine nam povzroča, da se le ta vrne v požiralnik ali celo vse do našega žrela.

Drugi vzroki za nastanek zgage so še podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšana odpornost želodčne sluznice in zunanji vzroki, kot so mastna hrana, kajenje ali določena zdravila. Podaljšano praznjenje požiralnika lahko nastane zaradi motenj živčne prevodnosti ali drugih bolezni požiralnika. Zmanjšana odpornost želodčne sluznice je lahko prehodna, na primer ob prehladnem obolenju ali dolgotrajnejša, na primer zaradi kroničnih vnetnih procesov v telesu. Želodčni vzrok je na primer čezmerno izločanje želodčne kisline. Od zdravil moramo pomisliti na nitrate, antiholinergike, beta blokatorje in kalcijeve antagoniste, ki lahko vplivajo na simptome zgage.

Dieta

Prehrane, ki preprečuje ali zmanjša povratek želodčne kisline, povečini ni težko upoštevati. Zavedati se moramo, da je vsak človek drugačen, zato enostavnih navodil, ki bi veljala za vse, preprosto ni. Upoštevati je torej potrebno lastno telo in ugotoviti, katera so tista živila, ki sprožajo neprijetne občutke. Vsa namreč ne vplivajo pri vsakem človeku enako na izločanje želodčne kisline. Prehrano nato prilagajamo glede na lastne izkušnje. Spodaj navajamo najpogostejša živila, ki pri večini ljudi (ne pa vseh) slabo ali dobro vplivajo na izločanje kisline.

Hrana, ki škoduje

Mastna hrana

Hrana s povečano vsebnostjo maščob vpliva na praznjenje želodca in sicer le to upočasnjuje, kar pomeni, da obrok dlje časa ostane v želodcu. Kadar obrok ne potuje naprej po prebavnem traktu z običajno hitrostjo, ima več časa možnost, da preide nazaj v požiralnik. Prav tako visoka vsebnost maščob v hrani povečuje število sproščanj sfinktra, kar direktno vodi do olajšanega prehoda želodčne vsebine v požiralnik. Poslovimo se od ocvrte hrane, sira in drugih polnomastnih mlečnih izdelkov, mastnim kosom mesa in uporabi škodljivih maščob v kuhinji.

Čokolada

V čokoladi se po navadi nahaja kar nekaj snovi, ki lahko sprožijo zgago. To je žalostna novica za vse ljubitelje čokolade, ki jo bodo morali najverjetneje opustiti, kadar trpijo za zgago. Od vseh snovi se izpostavljata kofein in teobromin, ki povečata zatekanje kisline v požiralnik. Kot že zgoraj omenjeno, škodi tudi visoka koncentracija maščob, ki jih najdemo v čokoladi. Kakav brez ostalih dodatkov sam po sebi sproža zatekanje kisline, zato tudi prava, grenka čokolada ne koristi, kadar trpimo za zgago.

Orehi

Medtem ko večina oreškov ne povzroča težav osebam, ki imajo zgago, to ne velja za orehe. Ti vsebujejo kar nekaj maščob, ki lahko pripomorejo k daljši prebavi. Prav tako je simptomov več, kadar gre za starane ali pražene orehe. Kljub temu, da večina ljudi orehov ne prenaša najbolje, pa obstajajo izjeme, pri katerih le ti celo izboljšajo simptome. Ta učinek se pripisuje visoki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin, ki deluje protivnetno in pomaga pri prebavi.

Začimbe

Veliko pekočih začimb ali pa tudi blažjih, ki pri zdravih ljudeh ne sprožijo simptomov zgage, lahko vpliva na želodčno sluznico. Ta nato izdela večje količine kisline, kar sproži zgago. Sami moramo ugotoviti, katere so tiste začimbe, ki nam škodijo, zagotovo pa je priporočljivo, da se izogibamo vseh pekočih začimb.

Paradižnik

Kljub temu, da vsebujejo veliko zdravega likopena, ki deluje kot antioksidant, so paradižniki žal tudi polni kislin. Le te so pogosti sprožilci težav pri osebah, ki trpijo za zgago.

Sadni sokovi in gazirane pijače

Gazirane pijače so en izmed najpotentnejših povzročiteljev zgage. Mehurčki iz pijač se v želodcu naberejo in ga razširijo, kar poveča pritisk znotraj želodca in povzroči uhajanje vsebine nazaj skozi sfinkter v požiralnik. Sadni sokovi pogosto vplivajo na želodčno sluznico, posebej če pijemo sok iz manj zrelih sadežev ali so ti pridelani na nezdrav način. Citrusi lahko povzročijo težave zaradi naravno visoke vsebnosti kislin.

Kava

Kavi se ne rabimo odpovedati, vendar moramo upoštevati nekaj nasvetov. Nikakor je ne smemo piti na prazen želodec, pravzaprav je naj ne bi pili tudi vsaj pol ure po obroku. Popiti smemo le eno kavno skodelico kave dnevno, saj lahko večje količine ali pitje skozi cel dan sproži nastanek zgage. Tudi kadar nimamo drugih dejavnikov tveganja za nastanek zgage, je lahko prekomerno pitje kave vzrok, da imamo težave s tem neprijetnim obolenjem.

Alkohol

Alkohol deluje direktno in posredno na zatekanje kisline. Direktno lahko zgago sproži pivo zaradi vsebnosti plinov, vino, ki vsebuje večje koncentracije kislin, ter žgane pijače, ki dražijo želodčno sluznico. Vse alkoholne pijače niso direktni sprožilci zgage, lahko pa ob popiti večji količini vplivajo na sprostitev sfinktra na prehodu iz požiralnika v želodec in s tem omogočijo lažji prehod želodčne vsebine v napačno smer.

Hrana, ki pomaga

Pusto meso

Zaradi večje količine maščob, ki je lahko prisotna v mesu, se moramo prehranjevati z manj mastnimi različicami. Pusto piščančje meso in meso drugih vrst perutnine ter rib naj ne bi vplivalo na poslabšanje simptomov zgage.

Ribe

Pečene ali kuhane ribe so povečini dovoljene. Moramo le paziti, da jih ne uživamo ocvrtih v olju, saj se tudi dobre maščobe, i se skrivajo v njih na ta način spremenijo v škodljive.

Manj kisle jedi

Naravne kisline, ki so prisotne v nekaterih živilih lahko ob stiku z našo želodčno sluznico privedejo do težav. Zato izbirajmo raje manj kisla živila, kar velja tako za sadje, zelenjavo in že pripravljene kuhane jedi. Od sadja lahko izberemo banane, melone ali drugo sladko sadje. Od zelenjave izberimo zeleno zelenjavo, kot so brokoli, šparglji, zelena, grah, saj vsebujejo manj kislin.

Polnozrnata živila

Izberimo polnozrnat kruh in druge izdelke iz polnozrnate moke. Ti vsebujejo nepredelane vlaknine in druge rastlinske snovi, ki pomagajo vzdrževati normalno prebavo in vplivajo na zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Pazimo, da ne podležemo reklami, saj vsa živila, ki so označena kot polnovredna, niso narejena iz resnično nerafinirane polnozrnate moke.

Beljakovinska hrana

Hrana z veliko vsebnostjo beljakovin povečini vsebuje manjšo vsebnost maščob. Tako lahko brez škodljivih učinkov uživamo na primer beljake, medtem ko lahko rumenjaki slabo vplivajo na simptome zgage. Oreški, ki so naravni vir beljakovin in načeloma vsebujejo kar precejšnji delež maščob, pri zgagi večini ljudi naj ne bi povzročali težav.

Druga priporočila

Kadar imate znane težave z zgago in kadite, je potrebno razmisliti o prenehanju le tega. Kajenje vpliva na izločanje sline iz številnih žlez slinavk, ki se nahajajo v ustni votlini in zraven nje. Zaradi zmanjšanega izločanja sline pride do zmanjšanja varovalne funkcije sluznice, ki se nahaja na notranji strani vzdolž požiralnika ter obdaja želodčno steno. Sluznica trpi pomanjkanje tekočin ter hranilnih snovi in zato ne opravlja svoje funkcije, kot bi jo morala.

Prav tako lahko ublažimo simptome zgage na nekaj drugih načinov. Ob ležanju dvignemo vzglavje, kar velja tudi za spanje čez noč. Po obroku ne ležimo vsaj eno uro. Držimo se dietnih priporočil, ki so navedena zgoraj. Aktivno zmanjšamo prekomerno telesno maso, kar je lahko pravzaprav ključnega pomena. Izogibamo se nošenju zelo tesnih oblačil, ki povzročajo velik pritisk v trebušni votlini (npr. korzet). Kadar jemljemo več zdravil za lajšanje kroničnih težav, se posvetujemo z zdravnikom, ali bi katero izmed zdravil lahko vplivalo na simptome zgage.

Viri

▪ Mlakar B. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=gerb&pog=index

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994: 89-90.

▪ Orel J. Kodele M. Bolnikom pri refluksni bolezni in vnetju požiralnika. Ljubljana: Klinični center, Klinika za torakalno kirurgijo, 1993.

▪ 7 foods that cause acid reflux. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.health.com/health/gallery/0,,20443643,00.html#more

▪ Foods that fight heartburn. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/digestive-disorders/features/foods-that-fight-heartburn#1

▪ Top 10 heartburn foods. Dostopno 16.2.2017 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heartburn-gerd/features/top-10-heartburn-foods#1