Žolčni kamni

Bolezni žolčnega sistema so številne in po pojavnosti precej pogoste. Vključujejo tako genetske nepravilnosti, ki se pojavijo že ob rojstvu ali kmalu po njem, nepravilno anatomsko lego organov ter druge od življenjskega sloga neodvisne spremembe. Vse do sedaj naštete težave pa so v populaciji vseeno redkeje prisotne. Najpogostejše težave, ki se pojavljajo z žolčnikom, so namreč žolčni kamni. Le ti so velik zdravstveni in tudi ekonomski problem današnjega sveta. Za žolčnimi kamni zboli med 10 in 20 odstotkov ljudi do 40. leta. Od 40. do 65. leta je pogostost žolčnih kamnov nekaj manj kot 30 odstotkov in narašča s starostjo. Pri otrocih se kamni v žolčniku pojavijo zelo redko.

Glavna funkcija žolčnika je izdelovanje, shranjevanje in sproščanje žolča v prebavni trakt. Dnevno se v jetrih ustvari med 800 in 1000 mililitrov žolča. Le ta teče v žolčnik, kjer se shrani do trenutka, ko ga za prebavo potrebujemo. Nekaj žolča pa teče direktno v prebavno cev, to je približno 20 procentov.

Simptomi in znaki

Žolčni kamni so prisotni pri veliko ljudeh in so lahko popolnoma brez simptomov. Pri določeni osebi se lahko nalagajo vrsto let in jih odkrijemo šele naključno pri določenih slikovnih preiskavah. Prav tako je manj verjetno, da bo kamen, ki je prisoten dlje časa, povzročil hude težave. Simptomatika je drugačna pri hitro nastalih ali številnih kamnih, ki lahko zaradi lege žolčnika in žolčevodov zamašijo žolčne poti. Žolč lahko zato zastaja, glede na mesto zapore pa so lahko poleg žolčnika prizadeti tudi drugi organi, predvsem jetra in trebušna slinavka. Kadar se pojavi bolečina zaradi zastalega kamna v žolčnih poteh občutimo zelo hude bolečine pod desnim rebrnim lokom, ki so povečini krčevite in jih komaj zmoremo prenesti. Veliko ljudi poroča, da še nikoli niso imeli tako hudih bolečin. Njihovo vsakodnevno delovanje je zmanjšano ali nemogoče, zaradi česar se pogosto že takoj na začetku obolenja odločijo za obisk pri zdravniku. Skupaj z bolečinami lahko porumenijo koža in beločnice, kar kaže na zastoj žolča in izzveni ob zdravljenju. Lahko se sočasno pojavi srbečica po koži.

Vzroki

Poznamo več tipov žolčnih kamnov. V osnovi gre za holesterolske ali pigmentne kamne. Za holesterolskimi kamni pogosteje obolevajo ženske in sicer do dvakrat pogosteje, saj le ti pojavljajo v povezavi s hormoni in nosečnostjo. Pigmenti kamni se med spoloma pojavljajo enako pogosto. V nosečnosti se kamni pojavijo pogosteje zaradi vpliva nosečniških hormonov, ki povzročajo zmanjšano gibanje in s tem praznjenje žolčnika. Hormonska kontracepcija in jemanje estrogenov v obdobju po menopavzi poveča izločanje holesterola v žolču, kar spodbuja nastanek kamnov. Dejavniki tveganja za nastanek žolčnih kamnov so debelost, sladkorna bolezen, bolezni terminalnega ileuma ali operacija zadnjega dela tankega črevesa. K nastanku kamnov pripomore tudi hujšanje oziroma vnos nizke količine kalorij s hrano. Pri četrtini oseb, ki pospešeno hujšajo, se v štirih mesecih razvijejo žolčni kamni.

Dieta

Kadar nenadno zbolimo in so težave povezane z žolčnikom ali žolčnimi potmi, je pomembno, da se držimo izjemno stroge diete. Ta na začetku temelji na postu, ki naj traja dva do tri dni. Ko se po nekaj dneh stanje izboljša, je potrebno paziti na uživanje lahkih jedi in predvsem kuhanih živil. V tej fazi pridejo v poštev juhe, kuhani ovseni kosmiči, pire krompir, pol posneto mleko, kuhane testenine ali druga hitro prebavljiva manj mastna živila. Pri kuhanju in pripravi jedi je potrebno uporabiti manj maščob, sladkorja in soli. Za pitje pridejo v poštev razredčeni sadni sokovi, čaj ali voda. Po zmanjšanju bolečin zaradi obolenja žolčnika, lahko v prehrano počasi uvedemo blažjo žolčno dieto. To je prehrana, ki vsebuje krompir, kuhano meso, do 3 žlice maščob dnevno. Potrebno se je izogibati kvašenim jedem ter težki hrani. Po približno enem tednu dni lahko oboleli preide na prehrano, ki dolgoročno poskrbi za preventivo pred ponovnimi obolenji žolčnega sistema. Prehrana mora biti uravnotežena, kar pomeni, da je dovolj pestra, vsebuje zadostno količino beljakovin, veliko zelenjave in sadja. Raje kot velik obrok na dan, se uživa več manjših obrokov, ki so lahko pogostejši kot sicer. Kljub vsem dobronamernim napotkom pa je potrebno upoštevati svoje telo in se tako izogniti vsaki hrani, ki morda sproži nelagodje.

Hrana, ki škoduje zaradi vpliva na delovanje žolčnega sistema

Mastno meso

Kamni začnejo v žolčniku nastajati, kadar je holesterola v žolču več, kot je topilna sposobnost žolčnih soli. To pomeni, da moramo v obdobju nastanka težav in tudi preventivno, v izogib ponovnemu pojavu težav, paziti na vnos manj mastnih živil. To velja predvsem za živalsko hrano, saj je v mesu, jajcih in drugih jedeh, ki vsebujejo živalske sestavine, še posebej veliko holesterola. Od mesa se takoj po bolezni ne priporoča nobene vrste, kasneje, ko težave izzvenijo, lahko na jedilnik dodamo pusto mesto, kot je na primer perutnina.

Ribe

Glede na način priprave oziroma konzerviranja rib, le te povečini vsebujejo velike količine maščob. Še posebej to velja za ocvrte ribe ali konzerve, kjer so ribe shranjene v olju. Določene osebe lahko sicer dobro prenašajo nekatere vrste rib, pripravljenih brez maščob, vendar se je v obdobju bolečin in težav zaradi žolčnih kamnov, teh vseeno dobro izogibati nekaj časa.

Konzervirana živila

Posebno opozorilo velja za konzervirano hrano, kjer je prisotnih veliko maščob. Prav tako se je potrebno izogibati vseh konzerv, ki vsebujejo večje količine škodljivih dodatkov za vzdrževanje dolgega roka uporabnosti živil. Aditivi lahko s svojim škodljivim vplivom na prebavo namreč povečajo verjetnost za ponovni nastanek obolenja žolčnika.

Kvašeno testo

Ob težavah zaradi zastalega žolča se lahko pojavijo določene prebavne motnje, ki jih povečini spremlja občutek napihnjenosti. Zaradi že prisotnih motenj, si jih ne želimo še poslabšati, tako se moramo izogibati vsega, kar bi lahko pripomoglo k slabši prebavi. Kvas je ena izmed sestavin, ki se ji moramo izogniti v velikem krogu. Spodbuja namreč nastajanje plinov v črevesju, ki pritiskajo na vse strani in stiskajo ostale organe trebušne votline.

Polnomastno mleko

Ob bolezni, ki prizadenejo izločanje žolča, je potrebno zmanjšati vnos maščob. Kadar kupujemo mleko zato izberimo raje pol posneto vrsto mleka. Enako velja tudi za druge mlečne izdelke.

Veliko jajc

Jajca so bogat vir holesterola. Prekomerno uživanje le teh zato draži žolčnik in poslabša zdravstveno stanje, kadar imamo težave zaradi kamnov. Na teden užijmo le do pet jajc in ne več kot eno na dan.

Suho sadje

Suho sadje ima v primeru obolenj žolčnika in žolčevodov slab učinek na sam potek obolenja. Morda to zveni nekako proti intuiciji, vendar je razlaga povsem preprosta. Suho sadje ima namreč premalo vode glede na suho snov in zaradi tega tudi preveliko koncentracijo sadnih sladkorjev.

Močne začimbe

Močne začimbe lahko razdražijo črevesno steno in preprečujejo normalen potek prebave. Kadar imamo težave z izločanjem žolča se te še bolj izrazijo kot sicer. Ko težave izzvenijo tako ne pozabimo na kuhanje z blagimi začimbami in izogibanje močnim začimbam še vsaj en mesec po bolezni.

Hrana, ki pripomore k izboljšanju stanja ter varuje pred ponovitvijo bolezni

Zelenjava

Dnevni vnos zelenjave je potrebno povečati, saj le ta vsebuje veliko vlaknin, ki pripomorejo k izboljšanju prebave.

Sadje

Uživajmo veliko sadja. Najbolj je priporočljivo zaužiti ekološko pridelana jabolka, saj imajo ta izjemno velik učinek na zniževanje holesterola v krvi. Prav tako so za zniževanje krvnega holesterola dobri citrusi.

Pecivo z manj maščob

Kot smo že omenili, se je potrebno pri dieti zaradi žolčnih kamnov izogibati predvsem maščobam. Nanje kaj radi pozabimo, ko je na mizi kak dišeč kos peciva. Peciva vsebujejo različno vsebnost maščob, največkrat veliko preveč za žolčnik, kadar je ta prizadet zaradi kamnov. Peciv, ki jih nismo spekli sami doma in ne vemo koliko maščob vsebujejo, se tako raje izogibajmo.

Vlaknine

Visok vnos vlaknin zagotavlja in stimulira izločanje žolčnih soli ter prekomernih količin holesterola iz telesa. Živila, ki naj bi jih torej uživali v zadostni meri so na primer ovseni kosmiči, lanena semena ter jedi pripravljene iz polnozrnate moke.

Grenka živila in žveplo

Grenčine, ki se skrivajo v endiviji ali radiču stimulirajo izločanje žolča. Prav tako je priporočljivo uživati živila, ki vsebujejo vezano žveplo, kot so česen, kalčki, zelje, čebula, brokoli, cvetača.

Zdrave maščobe*

V obdobju nastanka bolezni in še nekaj tednov po obolenju, se je potrebno vsem maščobam v prehrani izogibati v največji možni meri! Maščobam se seveda ni potrebno za zmeraj in v celoti izogniti. Po obdobju dveh do treh tednov lahko z upoštevanjem drugih navedenih prehranskih priporočil v svojo prehrano postopoma dodajamo zdrave maščobe. To so na primer hladno stiskano deviško olivno olje, laneno olje, oreščki, semena, avokado.

Druga priporočila

Za vzdrževanje normalne prebave je potrebno piti zadostne količine tekočin. Priporočajo se predvsem tekočine brez sladkorja, kot je nesladkan čaj ali voda. Če pozabimo piti čez dan, si pomagajmo s triki, kot je na primer ta, da zjutraj natočimo dva litra vode v steklenice ali vrč, ki jo moramo popiti čez dan. Kadar smo zdoma, si vedno natočimo vodo za na pot. Najbolje jo je shraniti v steklenicah, saj voda v plastenkah spremeni svoje lastnosti. Zeliščni čaji po nekaterih virih pripomorejo k izboljšanju jetrne funkcije. V ta namen se priporoča ingverjev čaj z limono, meta, zeleni čaj ali regrat.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

▪ Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994:119 – 121.

▪ Programsko dietetski oddelek; Žolčna dieta. Ljubljana: Klinični center, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, 2007.

Afte

Afte so najpogostejša bolezenska sprememba ustne sluznice, saj se pojavijo pri okrog petini vseh ljudi. Prvič se povečini pojavijo že v otroštvu in puberteti, nekoliko pogosteje pri deklicah in mladih ženskah, najverjetneje zaradi hormonskih sprememb.  Afte so boleče plitve razjede v ustih, ki lahko potekajo v sklopu stomatitisa, ali pa so omejene na eno do nekaj manjših oziroma večjih mest, brez drugih znakov vnetja v ustni votlini. Pojavijo se na dlesnih, notranji strani lic, ustnem nebu ali jeziku. Sprva so večinoma barve sluznice, kasneje lahko na robovih postanejo sivkaste do bele barve. Glede na velikost jih lahko razdelimo v tri skupine. Manjše afte merijo do deset milimetrov premera, se pojavljajo v 80 odstotkih in izginejo same, po sedmih do desetih dneh. Velike afte merijo v premeru več kot 10 milimetrov, potrebujejo več časa, da izginejo, to je od deset do trideset dni. Po zacelitvi lahko zaradi velikih aft ostanejo brazgotine na sluznici. Tretja skupina aft so herpetiformne afte, ki se pojavijo v obliki številnih manjših razjed oziroma ulkusov. Povečini so posamične razjede manjše od treh milimetrov, a jih je veliko in skupaj lahko tvorijo večje razjede. Za zdravljenje herpetiformnih aft potrebujemo od sedem do deset dni.

Znaki in simptomi

Afte minor oziroma male afte se pojavljajo na lični ali ustnični sluznici. Dan pred nastankom aft se lahko pojavi zbadajoč do pekoč občutek. Mesto nastanka razjede je najprej rdeče in boleče, kasneje pa se pojavi okrogla ranica s pravilnimi robovi, ki je povečini sprva rumene in nato rdeče barve. Majhne afte so zelo boleče. Velike afte so globlje od manjših in trajajo en mesec ali več. Celjenje je počasno, lahko se pojavijo brazgotine. Afte, ki so podobne herpesu, se imenujejo herpetiformne.

Vzroki

Afte so nenevarne, saj se zacelijo povečini same, brez posebnih ukrepov. Po navadi niso vzročno povezane z virusnim ali bakterijskim povzročiteljem, zato se ne morejo prenašati med ljudmi na enak način kot okužbe. Vzroki nastanka so lahko ranice v ustih, stres, slabši imunski sistem in hormonske spremembe. Razjede se pri nekaterih osebah pojavljajo pogosteje tudi po določenih živilih. Takšna živila so arašidi, mandlji, čokolada, kava, jagode, sir, pšenična moka in začinjena hrana. K nastanku lahko pripomorejo znižane vrednosti določenih vitaminov in mineralov, kot so vitamin C in B ter železo in cink.

Dieta

Kadar je afta že razvita, se je potrebno izogibati močno začinjeni hrani ter pekočim jedem. Celjenje je lahko moteče tudi ob uživanju zelo slanih jedi, saj le ta poslabša bolečino in draži vneto sluznico. Izogibati se moramo pretrdi hrani, da ne povzročamo mehaničnega draženja oziroma pritiska na razjedo, prav tako pa moramo paziti pri ščetkanju, da si ne poškodujemo sluznice na mestu aft.

S prehrano si lahko pomagamo tako, da uživamo živila, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem. Da zagotovimo zadostno količino vitaminov in mineralov, moramo uživati sveže sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina C. Temno zelena, rdeča, rumena sadje in zelenjava ter jajčni rumenjak vsebujejo vitamin A. Vitamin E pridobimo z uživanjem hladno stiskanih rastlinskih olj, žitaric, kalčkov, oreškov ter semen buč in sončnic. Folno kislino najdemo v zeleni listnati zelenjavi, preostale vitamine skupine B pa v žitaricah, mesu in mleku. Selen, ki je v telesu mineral v sledovih, vendar pomemben pri vnetjih, se skriva v ribah, rakih, mesu, ostrigah, sadju, otrobih, ječmenu in kvasu. Cink, ki je prav tako pomemben protivnetni mineral, pa lahko pridobimo z uživanjem dovolj polnozrnatih žit, sira, pšeničnih kalčkov, mesa in kvasa.

Hrana, ki koristi

Kurkuma

Kurkumin, ki se skriva v tej nekoliko manj znani začimbi, deluje protivnetno in skrajša čas celjenja ran. Če je bolečina huda, si lahko afto namažete z nekaj medu, ki mu lahko primešate kurkumo. Kurkuma sicer deluje tudi zaščitno na srčno-žilni sistem in je zaradi svojega okusa primerna za začinjanje različnih jedi (npr. mesa, juhe ..). Kurkumin najdemo tudi v papriki, predvsem rdeče barve.

Čebula

Kadar bolečina ni prehuda, lahko na afto položimo košček čebule. Kljub začetnemu pekočemu občutku, čebula poskrbi za hitrejše celjenje aft. Uživanje sveže čebule velikokrat ni mogoče, kadar je aft veliko, vendar jo lahko pomešamo z drugo hrano, da zamaskiramo njeno delovanje direktno na razjedo. Čebula namreč vsebuje veliko snovi, ki delujejo proti vnetju in pomaga hitreje prebroditi obdobje aftoznih sprememb v ustih.

Z vitaminom B bogata živila

Pomanjkanje vitaminov iz skupine B lahko prispeva k pogostejšemu nastajanju aft v ustni votlini. Manjše primanjkljaje vitaminov in mineralnih snovi najlažje in brez škodljivih stranskih učinkov pridobimo iz živil.

Žajbelj

To skorajda čudežno zelišče, ki raste tudi v našem okolju, je v pomoč pri vrsti vnetnih težav. Še posebej blagodejno vpliva na vnetne spremembe v ustni votlini, tudi kadar so prisotne afte. Iz žajblja pripravimo tekočino za izpiranje, ki jo naredimo podobno kot čaj. V dva decilitra vrele vode vsujemo približno zvrhano čajno žličko na koščke narezanega žajblja (ali suhega zdrobljenega zelišča) in mešanico vremo tri minute. Po vrenju tekočino precedimo in počakamo, da se ohladi. Tekočino, ki naj bo sobne temperature, uporabimo za grgranje oziroma izpiranje ust tri do petkrat dnevno.

Zelenjava in začimbe

Nekatere vrste zelenjave in začimb so še posebej priporočljive za uporabo, ko se pojavijo afte. To so zelena, bazilika, sveže korenje in koriander.

Brusnični sok

Sok brusnic je znan zaradi svojega protivnetnega učinka, predvsem kadar gre za vnetje urinarnega trakta. Prav tako dobro pomaga pri težavah s sluznicami, kot so afte ali ranice. Najbolje je piti večje količine soka, na primer od polovice do enega litra dnevno. Pri nakupu pazimo, da je sok zdravju neoporečen, se pravi, da je pridelan, predelan in hranjen brez uporabe škodljivih snovi.

Sok aloe vere

Aloe vera je rastlina, ki v svoji notranjosti hrani velike zaloge vode. To stori z uporabo posebnih predelkov in specifično strukturo listov, ki preprečuje uhajanje tekočine iz nje. Raste namreč v predelih z manj vode, zato te posebne prilagoditve potrebuje za preživetje. Skupaj s sokom iz aloe vere pridobimo tudi celice, ki vsebujejo nekatere koristne snovi. Nekatere izmed njih delujejo proti okužbam in pospešujejo celjenje ran. Sok aloe vere lahko uporabimo tudi za splakovanje ustne votline, predvsem kadar imamo na voljo gostejši sok.

Probiotiki

Kadar želimo dvigniti delovanje imunskega sistema, ni nikoli odveč paziti na center vsega dogajanja, to je črevesje. Če je naš cilj podpreti delovanje črevesnih bakterij, moramo poskrbeti za njihovo optimalno prehrano. To najbolje storimo z uživanjem probiotikov. Izberemo lahko kar nam ustreza, na primer sirotko, pinjenec, jogurte z bakterijskimi kulturami ali drugo.

Hrana, ki škoduje

Pekoča hrana

Pekoč občutek po uživanju najljubše mehiške jedi v ustih še kar vztraja nekaj časa. Tako lahko zaradi pekoče hrane nadražimo sluznico in povečamo bolečine, kadar gre za boleče aftozne spremembe. Pekoča hrana je v obdobju aft na spisku prepovedanih jedi.

Slana hrana

Prekomerna uporaba soli v prehrani tako ali tako ni priporočljiva, kadar pa imamo še spremembe na sluznici, pa soljenje raje odložimo za nekaj časa. Slani prigrizki in druga hrana, ki vsebuje velike količine soli, vpliva na sluznico in ji preprečuje hitro celjenje. Tako lahko ne le podaljšamo čas celjenja aft, temveč stanje celo poslabšamo.

Trda hrana

Trdi koščki hrane lahko poškodujejo tudi zdravo sluznico. Ob spremembah na sluznici, kot so afte, je koža na prizadetem področju tanjša in bolj občutljiva na mehanske dražljaje. Tako s trdimi koščki hrane lahko zaradi trenja nastane še večje število razjed v ustni votlini ali se poveča premer že nastalih. Izogibajmo se torej žvečenju pretrdih živil ki bi lahko vplivala na celjenje aft.

Kisla živila

Kadar gre za afte, želimo dvigniti pH ustne votline, saj le to pomaga pri celjenju sprememb. Kadar jemo prekislo hrano ne le razdražimo prizadeto mesto, ampak tudi nižamo pH ustne votline, kar povzroča večje ali manjše nelagodje. Če želimo omiliti bolečine in pomagati telesu pri celjenju aft, izbirajmo raje hrano, ki v prebavnem traktu deluje bazično. Vzrok za nastanek aftoznih razjed je lahko tudi gastritis oziroma zatekanje kisline. V tem primeru je dobro na splošno paziti na razmerje kislih proti bazičnim živilom, saj je prehrana modernega človeka bolj nagnjena k živilom, ki zakisajo telo.

Druga priporočila

Določenim osebam pomaga grgranje tople vode s soljo ali uporaba paste, ki je mešanica sode bikarbone in malo vode. Jedilna soda namreč deluje bazično in zmanjšuje kislost v ustni votlini. Vsekakor je potrebo takšno mešanico uporabljati le določen čas in nato z uporabo prenehati, saj je soda bikarbona zelo močno bazična. Za blažitev bolečine lahko uporabite hladno čajno vrečko (na primer žajblja, kamilice, mete ali drugih zelišč) ali uporabite leden obkladek. Za umiritev si je pogosto potrebno vzeti nekaj časa zase, saj veliko ljudi opaža, da se jim afte pojavijo po koncu kakšnega napornejšega oziroma stresnega obdobja. Če imate navado grizenja nohtov ali vaše roke nenehno romajo v usta, v obdobju aft prenehajte s temi navadami. Z njimi lahko namreč še dodatno razdražite razjede ali celo povzročite dodatne okužbe z mikrobi, ki jih je na rokah ogromno.

Viri

▪ Afte in kako se jih znebiti v čim krajšem času. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: https://www.bodieko.si/nadlezne-afte-kako-se-jih-znebiti-v-cim-krajsem-casu

▪ Kristina Vrtačnik, mag. farm. Afte. Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnaljubljana.si/si/farmacevti-za-vas/farmacevti-za-vas/clanek/afte

▪ Znebite se aft na naraven način! Članek dostopen 19.1.2017 na spletnem naslovu: http://vizita.si/clanek/bolezni/znebite-se-aft-na-naraven-nacin.html

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Foods. New York: Atria Books. 2005.

Stomatitis

Stomatitis je izraz, s katerim označujemo vnetje ustne sluznice. Sluznica je najbolj površinski del ustne votline, ki ščiti spodnje plasti pred vplivom snovi, ki jih zaužijemo ter mikroorganizmov, ki skozi usta vstopajo v naše telo. Vnetje sluznice se pojavi, kadar je vpliv navedenih dejavnikov toliko močan, da je obrambna sposobnost le te zmanjšana. V ustni votlini se na področju sluznice lahko tvorijo razjede, ki bolijo ter vplivajo na kvaliteto vsakodnevnega življenja. Obolenje lahko prizadene ljudi vseh starosti in je pogost razlog obiskov pri zdravniku. Čeprav je stanje največkrat nenevarno in težave izzvenijo same po sebi, se okrevanje pospeši s skrbjo za pravilno prehrano. Preden pa začnemo raziskovati škodljiva in koristna živila, si poglejmo, kako prepoznati stomatitis in zakaj se lahko pojavi.

Simptomi in znaki

Ob vnetju v ustni votlini se pojavijo praktične težave, ki se tičejo uživanja hrane in pitja. Vneta področja na sluznici so lahko precej boleča in neprijetno je, kadar tja zaide kakšno bolj kislo ali začinjeno živilo. Pri stiku s hrano, se bolečina povečini ojača, nato pa zaradi učinkovanja sline sčasoma popusti. Ob hudem vnetju je včasih nemogoče uživati hrano, prav tako je lahko v skrajnem primeru oteženo požiranje tekočin. Bolečina je lahko prisotna ob govoru. Največkrat je pridruženo povečano izločanje sline, obložen jezik, živo rdeča barva ustne votline, zmanjšan apetit, slab zadah, lahko pa se pojavi tudi bruhanje po zaužitju hrane. Pojavi se lahko blaga vročina, zaprtje ali utrujenost. Vnetje v ustih se lahko vidi kot rdečina, razjede, mehurčki ali bele obloge.

Vzroki

Ustna sluznica se lahko vname iz različnih vzrokov. Najpogosteje pride do vnetja zaradi nepravilnega delovanja prebavil, slabe ustne higiene ali nepravilnega prehranjevanja. V teh primerih se lahko pojavljajo afte, neovisno od mikroorganizmov v ustih. Vzroki vnetij v ustni votlini so lahko tudi bakterije ali virusi. Izmed virusov so pogosti povzročitelji iz rodu Herpes simplex, najpogosteje tip 1. Pri otrocih so možne okužbe z drugimi tipi, kot so coxsackie virusi oziroma vrste enterovirusov ter drugi. V ustih se ob okužbi z virusi največkrat pojavijo mehurčki, ki lahko nato počijo in se zabrazgotinijo, ali iz razjed nastanejo belo obložene spremembe. Bakterije, ki so lahko vzrok vnetju v ustni votlini prihajajo iz rodov Streptococcus in drugih. Redek vzrok vnetja, ki pa ga ne smemo zanemariti, je okužba z glivami rodu Candida. Vnetje ustne votline lahko poteka tudi v sklopu nekaterih krvnih bolezni.

Dieta

Oseba, ki trpi za stomatitisom, težko uživa hrano. Stanje je lahko tako resno, da je možno le pitje hladnih nesladkanih tekočin. Ob hudem vnetju je morda potrebno zdravljenje z zdravili ter pitje po požirkih. Bolečina je ob blažje potekajočem vnetju sicer prisotna predvsem ob uživanju kislih, vročih ali precej začinjenih jedi, zato se je le tem potrebno izogibati. Začasne prilagoditve v hranjenju je potrebno izvajati do zacelitve aft oziroma razjed, kadar so le te prisotne. Nato je po zacelitvi potrebno uvesti dolgoročne spremembe, ki bodo preprečevale nastanek ponovnih vnetij.

Da telesu nudimo optimalne pogoje za obrambno zmožnost pred vnetji, je dobro, da nekaj dni izvajamo dieto s sokovi. Tri do pet dni zapored pijemo pomarančni sok, najbolje sveže stisnjen, razredčen z vodo v razmerju 50:50. To mešanico pijemo na vsaki dve uri čez cel dan. Kadar pomarančnega soka ne prenašamo dobro, lahko pijemo tudi korenčkov sok, prav tako redčen z vodo v enakem razmerju. Po obdobju nekaj dni uvedemo dieto s svežim sadjem, ki naj prav tako traja od tri do pet dni. Uživamo jabolka, grozdje, grenivke, pomaranče, hruške, ananas, breskve, papaje in druge vrste svežega sadja. Po obdobju diete s sadjem, prehrano obogatimo z oreški, semeni, žitaricami in zelenjavo. Poudarek mora biti na svežem sadju, polnozrnatih žitaricah, sveži ali le blago pokuhani zelenjavi, kalčkih. Vsaj nekaj časa se je potrebno izogibati mesu, kavi in pravemu čaju, beli moki in izdelkov iz nje, slaščicam, vloženi hrani ter procesiranim jedem. Prav tako ne uživamo gaziranih pijač, sladoleda in drugih sladkih živil.

Kadar želimo preprečiti pojavnost ponovnih težav, lahko pred jedjo popijemo eno čajno žličko sveže stisnjenega limoninega soka. Ta ritual bo pripomogel k izboljšanju delovanja želodca in pomagal preprečiti nastajanje vnetij v ustih. Da preprečujemo zastajanje mikrobov v ustih je priporočljivo večkrat dnevno grgrati v vodi razredčen limonin sok (20ml limoninega soka in 100ml tople vode). Drug recept za domačo tekočino za grgranje je, da v kozarec tople vode zmešamo žličko soli in jedilne sode. Seveda pa je dobro, da si po vsakem obroku hrane najprej umijemo zobe.

Hrana, ki škoduje

Meso in mesni izdelki

Meso je v obdobju vnetja živilo, ki slabo vpliva na zdravljenje le tega. Kadar se težave z vnetji ponavljajo, je potrebno za nekaj časa iz prehrane izključiti meso. Meso se prebavlja dlje časa, kot druga živila, zato obremenjuje prebavni trakt. Zaradi preprečevanja nastanka slabokrvnosti, nadomestimo mesna živila s svežo kuhano rdečo peso. Zadostuje ena manjša rdeča pesa dnevno.

Sladkor

V modernem času velja nekakšna potreba po sladkorju, ki ga opazujemo že pri skoraj vsakemu izmed nas. Temu je tako, ker se v večini živil pojavljajo dodatne količine sladkorja, ali zaradi podaljševanja življenjske dobe živil ali zaradi izboljšanja okusa. Povrh vsega ljudje posegamo še po slaščicah in drugih sladkih živilih, kar še poviša količino dnevno zaužitega sladkorja. Posledica je vrsta zdravstvenih težav, med drugim so pogostejša tudi vnetna obolenja.

Vložena hrana

Vložena hrana vsebuje znižano vsebnost hranil, ki jih v obdobju vnetja potrebujemo za zdravljenje. Prav tako je veliko živil vloženih v kisu, kar povečuje bolečine ob aktivnem vnetju v ustni votlini ter vpliva na slabše delovanje želodca in prebavil v obdobju bolezni. V vloženih živilih najdemo povečano vsebnost sladkorja, za katerega smo omenili, da ga je potrebno uživati v zmanjšanih količinah.

Procesirana hrana

V predelani hrani se skriva mnogo snovi, ki se uporabljajo za podaljševanje življenjske dobe živil. Večina od teh vpliva na presnovo v našem telesu, zato se priporoča, da si hrano pripravljamo vsak dan sproti iz svežih sestavin.

Alergeni v hrani

Kadar obstaja neprepoznana alergija na hrano oziroma njene sestavine, se lahko pojavljajo vnetja v ustih. Predvsem je to možno v primeru preobčutljivosti na mleko ali gluten. Kadar sumite, da bi lahko šlo za katero izmed preobčutljivosti, lahko opravite testiranje v kateri izmed alergoloških ambulant.

Ocvrta hrana

Pri cvrtju nastajajo nezdrave maščobe, ki slabo vplivajo na telo. Pri vnetnih stanjih se jim izogibamo, saj pospešujejo vnetja. Prav tako se jim je potrebno izogibati na splošno, zato raje ne cvrimo hrane v olju, razen če to delamo le občasno, na primer en do dvakrat mesečno. Namesto slabih olj, lahko uporabljamo druge vrste, ki so bolj obstojne v vročini in ne tvorijo škodljivih molekul, ki tvorijo proste kisikove radikale. Dobra alternativa sončničnemu olju je na primer kokosova maščoba.

Pravi čaj in kava

Kofein je škodljiv v smislu, da povečuje vnetje in zakisanost telesa. Podobno deluje tudi tein, ki se skriva v pravem čaju.

Hrana, ki zdravi

Sokovi iz svežega sadja

Vitamini, ki jih dobimo iz sadja, delujejo antioksidativno in skrbijo za čiščenje telesa. Prav tako vplivajo na zmanjšanje nivojev holesterola in pripomore k izgubljanj prekomerno povišane telesne mase. V obdobju posta s sokovi, ki ga izvajamo ob vnetjih, vnos ogljikovih hidratov, ki jih naravno vsebuje sadje, pomaga zadostiti osnovnim potrebam organizma po energiji. Minerali vplivajo na fiziološke procese v telesu in napolnijo zaloge le teh znotraj organov.

Zelenjava

Zelenjava vsebuje mnogo snovi, ki podprejo sposobnost organizma, da se brani pred mikrobi. To so vrste vitaminov in protivnetnih snovi.  Redno uživanje različnih tipov zelenjave preprečuje zakisanost telesa, saj vpliva na zmanjšano nastajanje prostih kisikovih radikalov in deluje protivnetno.

Pinjenec

Ostanek pri izdelavi masla je pinjenec, ki velja za dober probiotik. Skupina probiotičnih živil, med katera spadajo med drugim tudi navadni jogurt, kefir in fermentirana živila pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Kokosovo olje

V nekaterih študijah so dokazali, da kokosovo olje vsebuje maščobe, ki lahko razgradijo lipidne ovojnice virusov, kot so herpes simplex in druge vrste. Prav tako monolavrinska kislina vpliva na patogene bakterije, kot so stafilokoki, streptokoki in H. pylori. Kokosovo olje je bilo v preteklosti napačno ocenjeno kot slabo za srčno-žilni sistem, saj naj bi vplivalo na povišanje vrednosti holesterola. V poznejšem času so dokazali, da temu ni tako. Naravno kokosovo olje ne vpliva na povišanje vrednosti slabega holesterola, temveč vpliva na porast vrednosti dobrega holesterola.

Glutamin

Dodatki glutamina naj bi vplivali na pojavnost aftoznih sprememb v ustni votlini. K temu pripomorejo zaradi pozitivnega vpliva na imunski sistem in nekoliko protivnetnega delovanja. Deluje na celice, ki obdajajo notranjost črevesne stene, kar pojasnjuje njegovo vlogo pri podpori imunskega sistema. Študije dokazujejo, da zmanjša pojavnost razjed v ustih pri bolnikih, ki prejemajo protirakavo terapijo (kemoterapijo).

Druga priporočila

Razen pravilne prehrane lahko za preprečevanje stomatitisa uporabimo tudi prehranske dodatke, kot so vitamini, predvsem iz skupin C in B. Pri nakupu vitaminskih dodatkov moramo paziti, da prihajajo iz zanesljivih virov, se pravi, da je vsebina resnično takšna, kot je navedeno na ovojnini. Obstajajo redke trgovine, ki jim gre zaupati, kadar pa smo v dvomih, lahko zavijemo v bližnjo lekarno. Prav tako koristna za preprečevanje vnetij v ustih so tople kopeli za noge, ki pripomorejo k ogrevanju telesa. Temperatura vode za navedene kopeli naj bo med 40 in 45°C. Pred kopeljo popijemo kozarec hladne do mrzle vode in se ob kopeli zavijemo v toplo odejo, da toplota ne uhaja v okolico. Kopel naj traja od 5 do 20 minut. Nato po kopeli sledi tuširanje najprej s čim hladnejšo in nato s čim toplejšo vodo.

Viri

▪ H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Stomatitis: Types, Symptoms, Causes and Treatment. Dostopno 7.1.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/oral-health/guide/stomatitis-causes-treatment.

Putika / jetika / protin

Protin je bolezen, ki spada med revmatska obolenja in je povzročena z odlaganjem kristalov sečne kisline v sklepe, sklepna tkiva in druge organe. Med bolezni nalaganja kristalov spadajo še druga obolenja, kot so bolezni odlaganja kalcijevega fosfata, glukokortikoidnih kristalov ter druga. Sklepno vnetje, ki je povzročeno s prekomernim odlaganjem kristalov se kaže ponavadi z vnetjem enega sklepa, lahko pa se vnetje seli tudi na druge sklepe. Prizadeta so tudi tkiva, ki se nahajajo ob sklepu, saj jih zajame vnetje. 

Protin je dokaj pogosta bolezen, na 100.000 oseb jih trpi za putiko 20 do 35. Največ bolezni je med 30. in 50. letom starosti in se večinoma pojavlja pri moških. Kar 90 do 95 odstotkov bolnikov je moških. Ženske, ki obolijo, so praviloma v obdobju po menopavzi.

Simptomi in znaki

Začetek protina je povečini nenaden in pogosto ponoči s hudo bolečino in oteklino sklepa, ki je pordel in topel. Na dotik je sklep močno boleč, najpogosteje je vnet sklep palca na stopalu. Pridružena je lahko mrzlica in povišana telesna temperatura. Bolezen se v svojem razcvetu kaže s povišano koncentracijo sečne kisline v krvi, sklepnim vnetjem, kjer v sklepni tekočini najdejo uratne kristale, pogosta je pridružena ledvična bolezen ter značilni izrastki na določenih predelih telesa, imenovani tofi. Tofi so posledica kroničnega protina in so skupki uratnih kristalov v koži uhlja, nad malimi sklepi rok, v ovojnici sklepov in kit, lahko pa se nalagajo tudi v srčno mišičnino ali zaklopke. Napadi sklepnega vnetja se ponavljajo v različnih obdobjih. Kadar se vnetje pojavi, izzveni postopoma, najverjetneje zaradi povišane topnosti kristalov, saj se v sklepu zviša temperatura. Zaradi vnetja se pospeši tudi odplavljanje kristalov z obolelega sklepa, saj se lokalno poveča pretok krvi.

Vzroki

Nastanek protina je povezan z zvišano koncentracijo sečne kisline v krvi, vzrok temu pa je lahko prirojena motnja v presnovi, povečana tvorba ali zmanjšano izločanje sečne kisline. Pri devetdesetih odstotkih obolelih je vzrok zmanjšanje izločanja sečne kisline prek ledvic. Dejavnikov tveganja za pojav protina je več. Tako velja, da so oboleli praviloma moški, večja možnost za obolenje pa obstaja pri povečani telesni teži, pretiranem uživanju alkohola, povišanem krvnem tlaku, slabšem delovanju ledvic, redni uporabi diuretikov ter izpostavljenosti svincu. Večje možnosti za bolezen imajo družinski člani obolelega, kar pomeni, da se povečano nagnjenje za bolezen lahko prenaša iz roda v rod. Pogosto se putika pojavlja skupaj z drugimi obolenji, kot sta sladkorna bolezen in povišana koncentracija trigliceridov v krvi. Večjo tvorbo sečne kisline lahko povzroča tudi hitrejši razpad celic ob infarktu srčne mišice, dihalni stiski, dolgo trajajočem epileptičnem napadu ter prekomernem telesnem naporu.

Dieta

V obdobju nenadnega sklepnega vnetja je potrebno popiti zadostno količino tekočin. Zaradi svojega učinka na izločanje kristalov urata z mesta vnetja se priporoča pomarančni sok zmešan z vodo. Najbolje je izbrati sveže pomaranče in jih sproti predelati v sok. Kadar je delovanje ledvic ohranjeno, se lahko lotimo kratkega tridnevnega posta s sadnimi sokovi. Ko se simptomi in znaki vnetja umirijo lahko oboleli preide na dieto s sadjem, ki naj traja tri do štiri dni. Na tej dieti uživa le sveže sočno sadje, kot do grozdje, jabolka, hruške, breskve, pomaranče in ananas. Po sadni dieti naj oseba preide na prehrano, ki vključuje koristna živila ter izključuje hrano, ki lahko poslabša potek bolezni.

Za zajtrk je dobro izbrati kos sadja skupaj s pinjencem ali jogurtom ter manjšim kosom polnozrnatega kruha. Kosilo naj bo sestavljeno iz solate, polnozrnatih živil ter skute ali drugih mlečnih izdelkov. Za večerjo je priporočeno uživati svežo zelenjavo, kalčke, maslo in kak kos kruha. Pri vseh obrokih je potrebno paziti na povečan vnos beljakovin in maščob ter zmanjšan vnos ogljikovih hidratov. Dobro je vključevati čim več nenasičenih maščobnih kislin, sadja in se izogibati hrani z visoko vsebnostjo purinov. S sledenjem pravilni dieti je možno zelo dobro nadzorovati bolezen, zmanjšati pogostost napadov sklepnega vnetja ter omiliti simptome le tega. Znani so primeri, ki so se s pravilnim prehranjevanjem bolezni ozdravili.

Hrana, ki slabo vpliva na potek obolenja

Hrana, z visoko vsebnostjo purinov

Purini so molekule, ki v procesu presnove spodbujajo prekomerno nastajanje sečne kisline. Omejitev živil, ki vsebujejo veliko purinov, pri nekaterih obolelih zmanjša pogostnost ponovnih napadov vnetja. Z izogibanjem oziroma zmanjšanjem vnosa teh živil se nekoliko zniža nivo sečne kisline v krvi. Živila, ki vsebujejo veliko purinov so meso, ribe, školjke, jetra, drobovina in jajca. Zmerne količine purinov se nahajajo v polnozrnatih živilih, ovsu, fižolu, grahu, oreških, špargljih, cvetači, špinači in gobah. Uživanje teh živil je potrebno omejiti.

Ogljikovi hidrati

Priporoča se zmanjšati celokupni vnos ogljikovih hidratov, saj se skupaj s presnovo teh živil izločajo velike količine inzulina. Inzulin je hormon, ki poveča ponovni privzem urata skozi ledvice, kar pomeni, da se ta izloča v manjših količinah, več pa se ga ponovno absorbira v telo. Predvsem je potrebno paziti pri vnosu enostavnih ogljikovih hidratov, saj le ti povzročajo veliko večje dvige krvnega sladkorja in s tem povečano izločanje inzulina. Zmernost ni odveč tudi pri uživanju kompleksnih ogljikovih hidratov.

Sladkor

Enostavni sladkorji, kot so rafiniran bel sladkor, med, javorjev sirup, fruktoza in ostala sladila, povečajo proizvodnjo sečne kisline v telesu. V prehrano naj bi vključevali pretežno kompleksne ogljikove hidrate.

Alkohol

Prenehanje pitja alkoholnih pijač je nujno, saj alkohol poveča tvorbo sečne kisline in moti izločanje le te preko ledvic. Prav tako poviša proizvodnjo laktata, kar vodi do zmanjšanja izločanja sečne kisline in zmanjšanega delovanja ledvic.

Hrana, ki je priporočena pri protinu

Beljakovine in nenasičene maščobe

Povečan vnos beljakovin in nenasičenih maščob vpliva na zvišano občutljivost tkiv za inzulin, kar vodi v znižanje koncentracije urata v krvi. Veliko nenasičenih maščob, ki so povečini tudi antioksidanti, najdemo v avokadu, olivnem olju, lanenem olju, orehih, repičnem olju in drugih živilih.

Živila z veliko vsebnostjo kalija

Banane, krompir, zelena listnata zelenjava, fižol in sokovi iz sveže zelenjave vsebujejo visoke vrednosti kalija, ki ščiti telo pred nalaganjem kristalov urata. Izmed sokov je še posebej priporočeno pitje mešanice korenčkovega, pesinega in soka iz kumar.

Sadje

Sadje uživamo sveže, nepredelano. Sadne sokove je dobro piti pripravljene sveže in iz celega sadeža ter se izogibati pitju koncentratov. Koncentrati namreč vsebujejo dodan sladkor, kar pomeni, da se v krvi nenadoma dvigne nivo sladkorja. Oboleli s putiko se morajo izogibati pretiranim nihanjem krvnega sladkorja, še posebej kadar gre za pridruženo sladkorno bolezen.

Avokado

Avokado vsebuje več kot 20 različnih vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki pozitivno vplivajo na procese v telesu. Vsebnost zdravih maščob je v avokadu izjemno visoka, večinoma vsebuje oleinsko kislino, ki jo sicer najdemo tudi v olivnem olju. Le ta je močan antioksidant, ki zmanjšuje vnetje, ter s tem pripomore k olajšanju simptomov in znakov protina.

Ananas

Sveži ananas je poln bromelaina, encimskega kompleksa, ki učinkovito zmanjša simptome vnetja in otekline. Ananas naj bi uživali v času, ko ne uživamo drugih obrokov, saj se sicer encimi porabijo v procesu presnavljanja zaužitih živil. Težava nastane tudi v poreklu sadežev, saj jih velika večina prihaja z dežel, kjer so pridelani s sredstvi, ki so pri nas, zaradi škodljivosti zdravju, prepovedana. Na nas je torej, da izberemo ekološko pridelano sadje, ki ne vsebuje strupov.  

Češnje

V češnjah se nahajajo antocianidini, ki so povezani z zaviranjem ksantinske oksidaze, ki je encim, vključen v proizvodnjo sečne kisline. Študije kažejo, da uživanje 20 – 30 dag svežih češenj dnevno, učinkovito zniža vrednosti sečne kisline v krvi in zmanjšuje pojavnost napadov sklepnega vnetja.

Soja

Vsebnost beljakovin v soji je visoka, z uživanjem le te pa se izognemo tudi številnim purinom, ki se nahajajo v mesu in mesnih izdelkih. S sojo lahko tako nadomestimo mesni obrok in hkrati poskrbimo za dobro razmerje med beljakovinami in ogljikovimi hidrati v prehrani. Pazimo na poreklo soje, saj je veliko le te na trgu pridelane z velikimi količinami pesticidov in drugih škodljivih snovi. Prav tako je večina soje na trgovskih policah pridelek gensko spremenjenih rastlin.

Zelena

Zelena vsebuje sestavino 3-n-butylpthalide, ki zniža proizvodnjo sečne kisline v telesu z zaviranjem encima ksantinske oksidaze. Redno uživanje zelene sčasoma zniža vrednosti sečne kisline v krvi, čeprav se lahko le te v prehodnem obdobju nekoliko povišajo. Povišanje je v tem primeru mogoče razložiti s tem, da gre za povečan razpad kristalov sečne kisline, kar je pozitiven učinek.

Druga priporočila

Ob akutnem napadu protina je svetovan počitek. Vnet sklep hladimo z ledom in hladilnimi oblogami večkrat dnevno. Bolečine in vnetje lahko olajšajo protivnetna zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki. V vmesnem obdobju, ko sklepnega vnetja ni, naj se oboleli osredotoči na postopno zmanjšanje morebitne prekomerne telesne teže, opustitev alkohola ter dieto. Pitje zadostnih količin tekočin je pomembno, saj zmanjšuje nalaganje kristalov sečne kisline v tkiva. Koristno je tudi izogibanje vročini, predvsem v poletnih mesecih, saj so pogostejše pojavljanje zagonov bolezni povezali z izpostavljanjem soncu. Pomembno je sledenje s strani zdravnika specialista predpisani terapiji, saj je ob jemanju zdravil in dieti prognoza pri protinu dobra. Neupoštevanje terapije in odklanjanje zdravil vodi pogosto v razvoj kronične bolezni z nalaganjem kristalov po celotnem telesu ter hude okvare sklepov.

Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to ▪ Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Koulouris Spiro. Gout and Avocado. Dostopno 3.11.2016 na spletnem naslovu: http://goutandyou.com/gout-and-avocado/

Ulcerativni kolitis

Črevesje je sestavni del naših prebavil, ki imajo preko ustne odprtine in zadnjika v primerjavi z drugimi organi v telesu bolj tesen stik z okoljem. Na črevesje vpliva predvsem zaužita hrana, saj se večina drugih snovi ustavi v dihalih ali se z njimi spopade zgornji del prebavil. Skozi črevesje potuje vsa hrana, ki se ne absorbira v zgornjem delu prebavil, ustih ali želodcu. Celotno črevesje pri človeku meri 8 metrov v dolžino, površina pa zaradi številnih resic znaša približno 400 kvadratnih metrov. V črevesu se dogaja veliko fizioloških procesov, ki skrbijo za presnovo in pravilno delovanje imunskega sistema.

Vnetje v črevesu spremlja vrsta neprijetnih posledic, ki niso omejene le na pomanjkanje hranil. Ulcerativni kolitis je kronično vnetje debelega črevesa in kolona z resnimi simptomi in znaki. Bolezen se pojavi zaradi draženja stene črevesa in je posledica odziva organizma na določene snovi. Je avtoimunske narave, kar pomeni, da se ob stiku z nekaterimi snovmi sprožajo protitelesa, ki spodbujajo imunski sistem k vnetnim procesom. Vnetje je pogosto prisotno v blagi obliki, prisotna so tudi poslabšanja. Le ta se pojavljajo v rednih ali nerednih obdobjih in so lahko odvisna od določenih sprožilcev, kot so stres, nekatera živila ali pijača ter drugi. Bolezen se najpogosteje pojavi v mladosti, med dvajsetim in tridesetim letom starosti, lahko pa obolijo ljudje vseh starosti. V Sloveniji je obolenje prisotno pri 5. od 100.000 osebah. Pri ženskah se pojavlja nekoliko pogosteje.

Simptomi in znaki

Ulcerativni kolitis prizadene debelo črevo in rektum, zelo redko je zajet tudi kak centimeter tankega črevesa. V hujših primerih se na steni črevesa tvorijo razjede, ki lahko zakrvavijo. Oboleli odvaja blato v katerem se nahaja sluz in kri. Gibanje črevesa je spremenjeno, občutijo se neredni in nepravilni krči, ki so prisotni še posebno na levi strani trebuha. Obolenje se največkrat pojavi v spodnjem delu črevesja in se nato pomika navzgor. Blato je bolj tekoče in odvajanja pogostejša. Značilen je povečan napor ob odvajanju. Z blatom se odvajajo večje količine tekočin in krvi, kar ima za posledico pridružene težave, kot so utrujenost, vročina, slabost, bruhanje, izguba teka in slabokrvnost. Zmanjšano je odvajanje plinov, zato se lahko pojavi občutek napenjanja. Bolezen v nekaterih primerih poteka z občasnimi obdobji slabšega gibanja črevesa, kar lahko vodi v zaprtje. Oboleli so pogosto nezadostno prehranjeni in imajo znižano telesno težo. Simptomi so prisotni tudi ponoči, kar lahko povzroči težave s spanjem.

Vzroki

Jasnega vzroka za nastanek ulcerativnega kolitisa ne poznamo. Govori se o vplivu genetskih, vnetnih in imunskih dejavnikov ter dejavnikov okolja. Predvideva se, da na začetek obolenja vpliva prekomeren imunski odziv na vsebino črevesa. Dejavniki tveganja za razvoj ulcerativnega kolitisa so kronično zaprtje, uporaba odvajal, preobčutljivost na določena živila, kot so jajca, mleko in pšenica ter dolgotrajna uporaba antibiotikov. Na nastanek bolezni vpliva tudi dolgotrajen stres.

Dieta

Prehrana pomembno vpliva na črevesje. Zaradi tega, ker hranila potujejo skozi prebavila in prihajajo stik s črevesno steno, je pomembno kaj zaužijemo. Izkušnje kažejo, da lahko sprememba prehrane v primeru ulcerativnega kolitisa vpliva na zmanjšanje simptomov in znakov bolezni. Spremembo prehrane je priporočljivo pričeti s postom, ki naj traja vsaj pet dni. V tem času smemo zaužiti vodo in sokove. Lahko izberemo papajin, korenčkov in zeljni sok, ki so v tem primeru še posebej blagodejni. Črevesje naj bi čistili dnevno s klistirjem.

Po postu s sokovi je koristno postopno dodajanje živil v prehrano ter skrb za redno prehranjevanje z manjšimi obroki čez cel dan. Pričnemo z uživanjem na pari kuhane zelenjave, riža in dobro zrelega sadja. Uživamo tudi jogurt in skuto, ki pa naj bosta pridelana iz zdravega mleka. Pravzaprav bi morali tudi ljudje, ki ne obolevajo za vnetji v črevesju, za vse mlečne izdelke, ki jih uživajo, vedeti natanko od kod prihajajo. Pesticidi, antibiotiki in ostale snovi, ki se nahajajo v mleku krav, vzgajanih po konvencionalnih metodah, so lahko za naše črevo namreč zelo škodljivi. Po približno desetih dneh od posta, lahko pričnemo z uživanjem žitaric, kaljenih semen, polnozrnatega kruha in surove zelenjave. Vso hrano je potrebno dovolj prežvečiti in si za obrok vzeti precej časa. Zadostna količina sline in manjši koščki hrane namreč zagotavljajo, da se hrana lažje prebavi in na tak način manj obremenjuje črevesje.

Hrana, ki škoduje, saj povzroča težji potek bolezni in poslabša pridružen simptome

Beli sladkor

Sladkor poslabša vnetne procese v telesu in povzroča veliko zdravstvenih težav, predvsem kadar z vnosom le tega pretiravamo. Poleg vsega sladkor ne vsebuje hranil, temveč le prazne kalorije.

Mlečni izdelki

Mleko je pogost prehranski alergen pri osebah z ulcerativnim kolitisom. Če oseba sumi, da so simptomi bolezni slabši zaradi uživanja mlečnih izdelkov, je potrebno preobčutljivost preveriti. Kadar so mlečni izdelki znan alergen, je potrebno iz prehrane izločiti mleko, jogurt, maslo, sir in druge mlečne izdelke.

Polnozrnata moka

Hrana z veliko vlakninami lahko pripomore k poslabšanju bolezni, kadar poteka akutni zagon le te. Polnozrnata moka vsebuje visok delež vlaknin, saj je v njej prisotna tudi ovojnica žit, iz katerih je zmleta. Izogibati se je potrebno vsem polnozrnatim živilom, kot so kruh, kosmiči, testenine in drugi. Prav tako ni priporočljivo uživati rjavega riža, divjega riža, kvinoje, ječmena, prosa, bulgurja, ajde in ovsa, saj vsebujejo določene snovi, ki spodbujajo akutni zagon bolezni.

Oreški in semena

Oreški, ki so sicer priporočljivi pri večini bolezni, so v primeru zagona ulcerativnega kolitisa na negativni listi. V njih se namreč skrivajo vlaknine, ki jih je zelo težko prebaviti. Izogibati se je potrebno predvsem orehom, lešnikom, indijskim oreškom, mandljev, makadamije, arašidov in pistacij. Kot v oreških, se tudi v semenih nahaja velika količina težko prebavljivih, netopnih vlaknin. Te lahko poslabšajo spremljajoče simptome, kot so napihnjenost trebuha, diareja, flatulenca in drugi.

Stročnice

Fižol, leča, grah in druge stročnice so sicer zdrava živila, vendar to ne drži za osebe z ulcerativnim kolitisom med akutnim poslabšanjem bolezni. Zaradi neprebavljivih sladkorjev v grahu se lahko napihnjenost trebuha poslabša.

Sadje z veliko vlakninami

Večina sadja vsebuje veliko vlaknin. Te so škodljive predvsem pri akutnem zagonu bolezni, kadar jemo sveže, suho ali sadje, ki vsebuje semena, ki jih ne moremo odstranit (npr. jagodičevje). Oboleli z ulcerativnim kolitisom sme uživati sadje, ki je olupljeno in termično obdelano. Lahko uživa tudi vloženo sadje, vendar je potrebno izbrati vrste z manj sladkorja. Pije lahko sadne sokovi, vendar le filtrirane. Pitje slivovega soka je odsvetovano, saj ima visok delež vlaknin.

Močno začinjene jedi

Začinjene oziroma pekoče jedi, lahko povzročijo težave z boleznijo, kot je vnetna črevesna bolezen. Zaradi vsebnosti pekočih začimb v hrani se lahko namreč stanje precej poslabša, zato se je tako v mirnem obdobju kot tudi v obdobju akutnega zagona potrebno pekoči hrani izogibati.

Močno slane jedi

Sol lahko predstavlja dejavnik tveganja za zagon bolezni, prav tako je med zagonom debelo črevo nezmožno absorpcije vode in soli v normalni meri. Zelo slanih jedi se je potrebno izogibati.

Kava

Pitje kave povečini poslabša diarejo in ostale pridružene težave ulcerativnega kolitisa. Določeni oboleli opažajo, da lahko pitje kave celo sproži poslabšanje oziroma zagon bolezni.

Alkohol

Pitje alkohola vpliva na poslabšanje bolezenskega stanja pri ulcerativnem kolitisu. Težava je poleg same vsebnosti alkohola tudi vsebnost sladkorja, ki ga alkoholne pijače povečini vsebujejo v kar visokih količinah.

Hrana, ki koristi, oziroma ne poslabšuje simptomov bolezni in pridruženih težav

Jabolka 

Kuhana jabolka je potrebno redno uživati, kadar gre za obolenje, kot je ulcerativni kolitis. Vsebujejo veliko železa in fosforja. Minerali v jabolkih pospešijo celjenje razjed na steni črevesa ter s tem zmanjšajo krvavitve in pridružene težave.

Žitarice in bela moka

Brez strahu pred poslabšanjem črevesnega zdravja uživamo beli kruh brez semen, testenine iz bele moke, beli riž ter krekerje in kosmiče, narejene iz bele moke.

Zelenjava

Uživamo lahko kuhano zelenjavo brez zunanje ovojnice ali semen ter pasirane oziroma s paličnim mešalnikom pretlačene zelenjavne juhe.

Meso

Kar se tiče uživanja mesa, je priporočljivo izbirati mehke kose mesa, ki jim odstranimo kožo in mastne dele. Zaradi zdravilnih omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, je koristno uživati ribe.

Zdrave maščobe

Pri kuhanju in v solatah uporabljamo zdrava olja, kot sta na primer olivno in kokosovo. Izogibamo se uporabi škodljivih maščob, saj le te pri presnovi porabljajo koristne antioksidante, ki jih lahko sicer telo uporabi za izboljšanje zdravja.

Jajca

Glede na to, da se je potrebno v čim večji meri izogibati vlakninam, ki se skrivajo tudi v stročnicah, lahko kot glavni vir beljakovin izberemo jajca. Še posebej je potrebno na zadosten vnos beljakovin paziti, kadar zaradi preobčutljivosti na mleko iz prehrane izločimo mlečne izdelke. Jajca vsebujejo B vitamine ter antioksidant selen.

Druga priporočila

Takoj po zbujanju je dobro popiti dva kozarca vode, da se stimulira normalno gibanje črevesa. Napor pri odvajanju blata naj ne bi bil pretiran, zato je koristno, da so noge med sedenjem na školjki dvignjene na pručki. S tem se zagotovi najbolj optimalni položaj, saj se med  sedenjem z nogami na tleh pojavijo krivine v zadnjem delu črevesa. To se zgodi zaradi skrčitve mišic, ki objemajo črevo kot laso in ga dvigajo, da preprečujejo nehoteno izločanje. Človek bi moral torej anatomsko gledano odvajati čepe. Počitek ob zagonih bolezni ter pitje zadostnih količin tekočine zelo dobro vpliva na celjenje črevesa. Kljub morebitni nezmožnosti opravljanja vsakodnevnih obveznosti je potrebno skrbeti za notranji mir ter se izogniti vsem oblikam napetosti in stresa. Ob pridruženi bolečini dobro denejo tople obloge prek trebuha, prav tako pomaga topla kopel zvečer, pol ure pred odhodom v posteljo.

Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Vandever A. L. Which Foods Should You Avoid with Ulcerative Colitis? Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.healthline.com/health/ulcerative-colitis-foods-avoid#Overview1.

▪ Rodriguez D. 9 Healthy Foods for Ulcerative Colitis. Dostopno 29.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.everydayhealth.com/hs/ulcerative-colitis-treatment-management/healthy-foods-pictures/#01