Migrena

Osnovno o migreni 

Migrenski tip glavobola je znan že iz zapisov starih ljudstev. Za migrenami so trpele nekatere znane osebe, kot so Cezar, Darwin in Freud. Predvideva se, da ima migreno približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva, pogosteje se pojavlja v razvitem svetu. V Sloveniji migrene prizadenejo 25 odstotkov žensk in enega od 12 moških. Nekateri ljudje trpijo za močnimi in pogostimi simptomi migrene, spet drugi jo imajo le občasno, ali med napadi mine celo nekaj let. Postavitev diagnoze je lahko dolgotrajen proces, saj je potrebno poleg natančnega opisa bolečine in pridruženih simptomov zdravniku podati tudi vzorec pojavljanja glavobolov. Preiskava za diagnostiko obolenja ne obstaja, prav tako ne poznamo posebnih zdravil, ki bi ozdravila migreno. Obstaja nekaj sredstev, ki pripomorejo k zmanjšanju pridruženih simptomov, kot so protibolečinska sredstva, zdravila proti slabosti in druga. Lajšanje obolenja je osredotočeno predvsem na zmanjševanje dejavnikov tveganja, med katerimi so pomembni tudi prehranski dejavniki.

Simptomi in znaki

Migrena je močan glavobol, ki se pogosto pojavlja enostransko, najpogosteje v bližini senc oziroma v področju nad ušesi. Lahko se pojavi obojestransko, redkeje se pojavi tudi kjer koli v področju glave. Spremljajo jo različni simptomi, kot so slabost, preobčutljivost za svetlobo, zvok, vonjave, slaba koncentracija, povečano potenje, spremembe zaznavanja temperature okolice, bolečine v trebuhu ali povečano tiščanje na vodo. Pred migreno se lahko pojavi aura, ki napoveduje napad bolečine. Aura je različnih oblik, lahko se pojavijo vzorci svetlobe, pomanjkanje energije oziroma omotica, slušne zaznave ali predhodni sunki blažje bolečine, ki se nato razvijejo v migrenski napad. Opozorilni znaki približujočega se migrenskega glavobola so tudi okorelost v vratu, ramenskem obroču ali udih, občutek ščemenja oziroma mravljinčenja, težave z govorom in izjemno redko izguba zavesti. Po auri se v roku 15 minut do ene ure pojavi migrena. Nekateri pred napadom ne zaznavajo simptomov aure. Bolečina pri migreni je lahko zmerna do zelo huda, razbijajoča in se  načeloma ob premikanju poslabša. Čez celotno obdobje trajanja napada se lahko bolečina pomika na druga področja glave.

Vzroki

Migreno po najnovejših hipotezah povzroči sprememba ravni nevronskih prenašalcev v možganih. Znano je, da se zniža nivo serotonina, kar lahko vodi do nenadnega skrčenja možganskih žil, ki tako dovajajo manj kisika v možgansko tkivo. Te spremembe najverjetneje povzročajo simptome aure. Po skrčenju sledi nenadno raztezanje žil, ki privede več krvi v možgane, vendar pa je najverjetneje ravno to vzrok za nastanek migrenske bolečine. Dejavniki tveganja za razvoj migrenskih glavobolov so hormoni, zaradi česar je obolenje prisotno pri večjem odstotku žensk. Le te opažajo, da je lahko migrena pogostejša okrog časa menstruacije, ko se znižajo vrednosti estrogenov. Z migreno povezujejo še druge dejavnike, ki so čustveni, telesni, okoljski, medicinski in prehranski. Prehranski sprožilni dejavniki so pomanjkanje hrane, pozni ali neredni obroki, dehidracija, uživanje alkohola, nekaterih prehranskih dopolnil, kofeina ter določene hrane, kot so citrusi, čokolada in sir.

Dieta

Kar se tiče prehrane in prehranskih navad, je ob znanih napadih migrene potrebno paziti na ustrezni kalorični vnos. Če vnašamo manj energije, kot je dnevno potrebujemo za potek fizioloških funkcij telesa, se to odraža v poslabšanju simptomov in pogostejši pojavnosti napadov, ki trajajo dlje. Dolgotrajne nepravilno izvedene diete oziroma hitro hujšanje se zato odsvetujejo. Hrano jemo počasi, jo dobro prežvečimo in namesto nekaj večjih obrokov čez dan uživamo več manjših obrokov. Zdravila, ki lajšajo bolečine ali slabost pripomorejo k začasnemu izboljšanju simptomov, vendar se zaradi uporabe le teh pogostost napadov, njihovo trajanje in intenziteta ne spremenijo. Sprememba prehrane deluje neposredno na vzroke, ki pripomorejo k razvoju migrene.

Prehrano pričnemo spreminjati z izvajanjem dva do tridnevnega posta, pri katerem uživamo le pomarančni sok. Popiti moramo zadostno količino tekočin, zato se priporoča kozarec pomarančnega soka, 2dcl, vsaki dve uri z začetkom takoj po zbujanju. Želimo pridobiti čim več hranljivih snovi iz pomaranč in hkrati vnesti čim manj škodljivih, zato je najbolje, da kupimo ekološko pridelane pomaranče. Zaradi velike neobstojnosti vitamina C, vsaki dve uri stisnemo sveži sok ene pomaranče in ga pomešamo z 2dcl mlačne vode. Ta proces je pomemben zaradi čiščenja odpadnih in toksičnih snovi iz telesa. Posta ne izvajamo dlje kot je priporočeno, da ne pride do pomanjkanja energije. Po obdobju posta preidemo na dieto s sadjem, ki naj traja maksimalno pet dni. Na dieti uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas, breskve in melone. Kot že prej omenjeno, izbiramo sadje, pridelano na zdrav način, ki ne vsebuje ostankov pesticidov, lahkotopnih gnojil, antibiotikov ter drugih snovi, ki se sicer uporabljajo v konvencionalni pridelavi. Ob uživanju grenivk bodimo pozorni, saj lahko vplivajo na presnovo številnih zdravil.

Hrana, ki škoduje

Bela moka

Bela moka in izdelki iz nje so v zadnjem času velikokrat omenjeni kot škodljivo živilo. Žal škodujejo tudi osebam, ki trpijo za migrenami. Enostavni ogljikovi hidrati namreč vplivajo na visoka nihanja krvnega sladkorja, kar se je izkazalo kot močan dejavnik tveganja za razvoj migrene.

Sladkor

Sladkor je prisoten praktično povsod. Tako se svetuje, da se izogibamo sladkorji v največji možni meri. To lahko dosežemo na različne načine, na primer, da ne sladkamo čaja ter jedi in da izbiramo živila z manj sladkorja. Uživanje velikih količin sladkorja je povezano s pogostejšimi migrenskimi glavoboli in več pridruženimi simptomi.

Slaščice

Včasih se je sladkemu težko upreti, vendar si moramo predočiti, da imajo slaščice veliko aditivov, konzervansov, barvil, arom in drugih snovi, ki nam prav nič ne koristijo. V telo jih vnašamo v velikih količinah že z drugimi živili, slaščice pa jih na splošno vsebujejo v največji meri.

Mesni izdelki

V predelanih mesninah najdemo snovi, ki lahko poslabšajo stanje pri migreni. To so predvsem dodatki, ki se nahajajo v hrenovkah, paštetah ter drugih mesnih izdelkih. Nekateri so mnenja, da lahko že meso samo po sebi vpliva na pridružene težave pri migreni, vendar povezava ni dokazana. Kadar torej nakupujemo, izberimo nepredelano meso, po možnosti iz ekološke pridelave.

Sir

Vrste sira, ki vsebujejo plesni ali tisti, ki so dolgo časa zorjeni, so velikokrat razlog za začetek migrene. Spremljajte vzorec pojavljanja le te in hkrati vodite dnevnik prehrane, da lahko morebiti najdete povezavo med uživanjem sirov in napadi.

Mastna hrana

Slabe maščobe vplivajo na zakisanje telesa ter zmanjšujejo antioksidacijski potencial telesa. Kisikovi prosti radikali lahko poškodujejo žilje, kar velja tudi za žile v možganih, zato se izogibajmo pretiranemu uživanju slabih maščob. Namesto teh lahko izberemo maščobe, ki vsebujejo veliko omega 3. Le te pripomorejo k izboljšanju zdravja žilnega sistema.

Konzervirana hrana

Pri konzerviranih živilih je več različnih dejavnikov tveganja. To je tako sladkor, ki pa se v konzervah nahaja v družbi še ostalih snovi. Konzervansi, ki ohranjajo trajnost živilom so žal v veliki meri povzročitelji slabših izidov migrene, ki lahko traja dlje.

Dodatki in druge snovi

S pojavom migrene so povezana umetna sladila, sulfiti, ojačevalci okusov in mononatrijev glutamat. Prav tako niso nedolžna nekatera zelišča in začimbe, ki so lahko pri nekaterih vzrok za začetek migrenskega glavobola. Sulfite najdemo v vinu in suhih sadežih.

Hrana, ki pomaga

Sadje in zelenjava

Antioksidanti, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi imajo velik vpliv na ohranjanje zdravja srčno žilnega sistema. Ker v nastanku migrene veliko vlogo igra prav ožilje, je pomembno, da skrbimo za zdrave stene žil. Te se lahko namreč ob dolgotrajni slabi prehrani poškodujejo, kar še poslabša izide pri migrenskem napadu, kot so čas trajanja in pridruženi simptomi.

Niacin

Izkazalo se je, da k olajšanju simptomov pripomore niacin, vitamin iz skupine B. Kadar želimo dvigniti nivo določenega B vitamina v telesu, je potrebno uživati celotno skupino le teh, torej B kompleks. Nadomeščanje le enega izmed njih lahko namreč privede do spremenjenih vrednosti ostalih iz skupine.

Kava

Kofein, ki se nahaja v kavi in drugih pijačah, igra v primeru migrene dvojno vlogo. Ob rednem uživanju ter prekomernem pitju se lahko pogostost pojavljanja migren celo podvoji. Vendar lahko po drugi strani kofein uporabimo v svoj prid, kadar nismo pod njegovim nenehnim vplivom. Kofein deluje tako, da zoži razširjene žile in lahko tako ob zaužitju v času prvih znakov, kot je aura, prepreči nastanek migrene. Svetuje se, da ob zaznani auri popijemo skodelico kave ali druge pijače, ki vsebuje kofein, ter se nato uležemo  v temen, miren prostor. Trajanje migrene lahko na tak način omejimo na eno uro ali manj. V obdobju aure naj bi pomagali tudi analgetiki.

Druga priporočila

Napade migrene poslabša dehidracija, zato je potrebno uživati zadostne količine tekočin. Dobro je, da manjše količine porazdelimo čez celoten dan, saj se večja količina popite vode ne absorbira v celoti, temveč se direktno izloči. Meja za popolno absorpcijo je, odvisno od osebe, od tri do pet dcl tekočine naenkrat. 

Priporoča se vodenje zdravega načina življenja, v katerega je vključena tudi redna zmerna telesna dejavnost. Dva do trikrat tedensko se priporoča katera koli izmed aerobnih aktivnosti, kot so tek, plavanje, kolesarjenje ter en do dvakrat tedensko ukvarjanje z eno izmed številnih sprostitvenih tehnik, kot so joga, tai chi, qigong, meditacija in ostale. Za sprostitev so odlične tudi tople kopeli za noge, tople obloge preko trebuha ali ob hrbtenici. Kadar se napad že prične, lahko v nekaterih primerih težave omili v toplo vodo namočena brisača, ki jo ovijemo okrog vratu in jo pustimo ovito, dokler še čutimo toploto.

Skoraj vsi oboleli z migreno imajo v času napada potrebo po miru, tišini in zaradi občutljivosti na svetlobo, se veliko bolje počutijo v temnem prostoru. V času napada prija, da se oboleli uleže in v miru počaka, da bolečina in pridruženi simptomi prenehajo. Razumevanje, da lahko vsak gib ali sprememba položaja, zvok ali svetloba na obolelega zelo vplivajo, je še posebej pomembno za družinske člane oziroma bližnje. V času migrenskega glavobola je za obolelega bistvenega pomena, da mu pomagate in ponudite ozračje, v katerem bodo njegovi simptomi in znaki lahko minili brez težav.

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪  Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Migrena. Dostopno 20.10.2016 na spletnem naslovu: http://glavobol.com/kaj_je_glavobol/primarni_glavoboli/migrena/

Hiperaktivnost in motnje pozornosti

Hiperaktivnost in motnje pozornosti so nevrološke posebnosti pri določenih osebah, pri katerih gre za težave s koncentracijo, prekomerno aktivnost in težave z nadzorovanjem vedenja. Te težave so najpogosteje prisotne pri otrocih, pojavijo se namreč v največji meri med šestim in dvanajstim letom starosti. Diagnozo se postavi po najmanj šest mesecih trajanja težav, ki močno vplivajo na bivanje doma, sodelovanje v šoli ali drugih dejavnostih. Mnogo otrok s težavami ima dobro koncentracijo, kadar gre za stvari, ki jih zelo radi počnejo, težko pa sledijo zahtevam okolice. To velikokrat vodi v nestrinjanja, prepire in nezadovoljstvo ter preprečuje grajenje tesnih in globokih odnosov ter prijateljstev.

Simptomi in znaki

Pri hiperaktivnosti in motnjah pozornosti gre za težko koncentracijo pri dejavnostih, ki zahtevajo dlje trajajočo pozornost. Prisoten je nemir, beganje od dejavnosti k dejavnosti, pogosto je pridružena hitra jeza in veliko afektov. Izbruhi čustev so pogosto nenadni in močni, prav tako pa se lahko oseba hitro spet pomiri. Pojavljajo se težave pri vzgoji, v odnosih, slab šolski uspeh in počasno pridobivanje nekaterih učnih kompetenc. Čeprav so prisotni močni vedenjski problemi, je lahko na določenih področjih otrok celo boj uspešen, kot vrstniki. Tako ni redko, da otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo blestijo pri specifični dejavnosti. Diagnoza temelji na natančni strokovni oceni več različnih strokovnjakov v daljšem obdobju. Pomembno je namreč ločiti med normalno otroško razigranostjo in obolenjem.

Vzroki

Čeprav je hiperaktivnost z motnjami pozornosti vedno pogostejši pojav in jo proučujejo že dolga leta, vzroki za pojav pri večini obolelih niso jasni. Vzrok je znan le pri peščici otrok in odraslih, ki trpijo zaradi prehranskih ali drugih okoljskih dejavnikov, ki so jasno dokazljivi.

Dieta

Leta 2012 je bila objavljena uradna raziskava, ki podpira dejstvo, da prehrana vpliva na osebe s hiperaktivnostjo in motnjo pozornosti. Raziskavo so opravili na otrocih z omenjenimi težavami in ugotovili, da se večina dobro odzove na prehranske spremembe. Diete, ki so jih preučili in jih uvedli otrokom s težavami, so pokazale različne rezultate. Ena izmed njih, Feingoldova dieta, obeta veliko, vendar je za celotno družino prenaporna. Izloča namreč veliko živil, med njimi tudi tiste, ki vsebujejo naravne salicilate, ki jih najdemo skoraj v vseh vrstah sadja, zelenjavi in ostalih jedeh, ki so redno na naši mizi. Nadalje rezultati kažejo pozitiven vpliv izločitve hitre prehrane in predelanih živil. Le to namreč omili ali v popolnosti odpravi simptome motenj pozornosti. Prav tako je dieta, ki izloča čim manj živil, bolj primerna za izvajanje, predvsem pri otrocih, ki so nekoliko večji in obiskujejo šolo ali se prehranjujejo drugje izven doma.

Pogosti vzroki težav s preobčutljivostjo živčevja so preobčutljivosti na določene pogostejše alergene. Ti so mleko, oreški, pšenica, soja, koruza in nekateri drugi ter dodatki, ki jih vse pogosteje najdemo v prehrani. Zaradi tega je potrebno pričeti z natančnim raziskovanjem sestave živil, v kolikor tega še ne počnete. S tem lahko morda odkrijemo skrito preobčutljivost, saj se po določenem času izločanja sumljivega živila iz prehrane, simptomi omilijo. Vse sicer ni tako preprosto, saj je preobčutljivosti nekoliko manj, kot si mislimo. Dandanes že marsikdo išče težave v tej smeri, pa žal pogosto ostane praznih rok. Vzroke za stanje torej velja iskati na različnih področjih, s prehrano pa dokazano pripomoremo k izboljšanju simptomov.

Hrana, ki poslabša simptome hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Sladkor

Sladkor in sladke jedi ter pijače, ki vsebujejo velike količine rafiniranega sladkorja, povzročijo nenadne dvige krvnega sladkorja. Velika nihanja vrednosti sladkorja v krvi vodi v slabšanje obolenj, kot so težave s pozornostjo in hiperaktivnost.

Pšenica

Velikokrat se pri hiperaktivnih osebah, predvsem otrocih, odkrije preobčutljivost na alergene, ki jih najdemo v pšenici. Tukaj ne gre le za gluten, temveč za še nekaj drugih snovi, ki se skrivajo znotraj tega na široko uporabljanega žita. Kadar imamo opravka s preobčutljivostjo na pšenico so lahko pridružene težave s prebavo, pogoste okužbe, astma ali težave s kožo.

Umetna sladila

Večina ljudi v razvitih državah vsakodnevno uživa različna umetna sladila, kot so aspartam, natrijev acesulfam, neotam, natrijev ciklamat in saharin. Ta sladila so brez kalorij in jih nekateri priporočajo za uživanje, če želimo izgubiti prekomerno telesne težo. Prisotna so v različnih izdelkih, sladkih jedeh, sladkarijah, sladoledih in celo v žvečilnih gumijih. Resnica je, da umetna sladila povečujejo apetit in vplivajo na način zaznavanja sladkega okusa v možganih. Delujejo torej podobno kot droge. Redno uživanje umetnih sladil lahko povzroči hiperaktivnost in druge težave, kot je na primer nespečnost.

Aditivi

Aditivi v hrani se uporabljajo za podaljševanje roka trajanja ali za izboljšanje okusa. V skupino aditivov spadajo konzervansi, umetna barvila, ojačevalci okusa in sintetične kisline. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da uredbe na področju prehrane ne prepovedujejo uporabe vseh škodljivih snovi. Številni sintetični aditivi, ki so prisotni v hrani, nam škodujejo. Ugotovljena je povezava z uživanjem živil z veliko aditivi ter pojavom depresije, astme, alergij, hiperaktivnosti, težav z učenjem ter migrenskih glavobolov.

Suho sadje

V nekaterih živilih najdemo naravne snovi, ki so derivati salicilne kisline. Nekatere osebe, še posebej otroci z motnjo pozornosti so občutljivi na te snovi. Največ se jih skriva v suhem sadju in predelanih živilih. Če sumite na negativen vpliv salicilatov, za nekaj časa izključite sumljiva živila in bodite pozorni. Kadar pride do izboljšanja simptomov velja, da se je dobro takim živilom izogibati.

Alkohol

Stimulansi, kot je alkohol in tudi druge droge, vplivajo na živčni sistem. Prekomerno vzburjenje živčevja poslabša simptome hiperaktivnosti. Posebej je alkohol škodljiv v obdobju nosečnosti. Pitje alkohola med nosečnostjo vpliva na razvoj živčevja nerojenega otroka, primanjkljaji v razvoju pa lahko kasneje v življenju vodijo do težav s koncentracijo in hiperaktivnosti.

Hrana, ki omili simptome ter pripomore k ozdravitvi hiperaktivnosti in motenj pozornosti

Omega 3

Pojav hiperaktivnosti je tesno povezan s pomanjkanjem omega 3 maščobnih kislin v prehrani. Te delujejo antioksidativno in preprečujejo vpliv prostih radikalov, ki lahko poškodujejo tkiva po telesu, vključno z možgani. V prehrani izključimo slabe maščobe, kot so ocvrta živila, trans maščobe in poceni industrijsko pridelano meso. Pica, sladoled in hamburgerji bodo tako morali zapustiti naše krožnike. Ta živila namreč zmotijo delovanje hormonskega sistema, medtem ko zdrave maščobe zagotavljajo pravilno delovanje le tega. Losos, sardine, avokado, orehi, chia semena in druga živila vsebujejo veliko zdravih maščob.

Beljakovine

Za zadostitev telesnim potrebam po beljakovinah, je potrebno v prehrano vključiti pestro paleto živil, ki v veliki meri vsebujejo le te. To je še posebej zahtevno storiti, kadar je pridružena alergija na mleko in mlečne izdelke, saj so ti bogat vir beljakovin. Številna živila poleg mleka in mlečnih izdelkov so dober vir beljakovin. Izberemo lahko stročnice, jajca, ribe in pusto meso ali lečo. Redno uživanje živil, ki vsebujejo veliko beljakovin, izboljša koncentracijo in lajša simptome hiperaktivnosti.

Polnozrnata živila

Kompleksni ogljikovi hidrati so odlična izbira za težave s hiperaktivnostjo. Za prebavo le teh porabi telo precej več energije, kot za prebavo enostavnih ogljikovih hidratov. Tako se skupaj z zadostno količino gibanja energija telesa usmeri v koristne procese. Polnozrnata živila naj bodo zmeraj v prednosti pred izdelki iz bele moke, saj imajo tudi veliko vsebnost vlaknin, ki urejajo prebavo.

Začimbe in zelišča

Uporaba nekaterih zelišč in začimb deluje ne le dobro na okušalne celice na jeziku, temveč tudi na živčevje. Izmed močnih zelišč in začimb, ki bi jih morali pri kuhi uporabljati, kadar imamo težave s hiperaktivnostjo so kurkuma, žafran, cimet, česen, origano, ingver, kajenski poper in črni poper.

Ekološka in biodinamična hrana

Kadar le lahko, izbirajmo ekološko oziroma biodinamično pridelana živila. Pri teh vemo, da uživamo  gensko nespremenjeno hrano, brez hormonov, antibiotikov, pesticidov, organskih gnojil in drugih umetnih snovi, ki obremenjujejo naše telo in vplivajo na presnovo ter zdravje celotnega organizma.

Druga priporočila

Poleg upoštevanja prehranskih nasvetov moramo dosledno slediti morebitnemu režimu zdravljenja. Zaradi spremembe jedilnika namreč ni sprejemljivo opuščati jemanje zdravil. Le to je v dogovoru z zdravnikom možno po nekaj časa, ko se prehranske spremembe tudi pokažejo na vedenju in občutenju. Omejite gledanje televizije in sedenje za računalnikom. Omejitve so pomembne predvsem kadar gre za otroke, saj se njihovi možgani še razvijajo in lahko dolgotrajno preživljanje časa za ekranom vodi v strukturne spremembe, ki se kasneje kažejo celo življenje. Zadosten spanec je pomemben za regeneracijo. Otroci prav tako tudi odrasli, dnevno potrebujejo vsaj sedem do osem ur spanca. Sprehodi in gibanje na svežem zraku koristijo za sproščanje napetosti. Otroci naj se čim več časa igrajo zunaj, kadar to ni mogoče v bližini doma, je potrebno omogočiti prosto igro na najbližjem možnem mestu v naravi, tudi če je za to žal potrebno oditi dlje od okolice doma. Čas preživet zunaj dokazano vpliva na razvoj možganov, saj imajo otroci, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih s hiperaktivnostjo in motnjami pozornosti težave v večjem deležu, kot ostali. Dihalne vaje so primerne za odrasle kot tudi otroke. Počasno, globoko dihanje naj bi izvajali sede z zaprtimi očmi vsaj nekaj minut dva do trikrat dnevno. Dihalne vaje so posebej priporočljive po epizodi jeze ali drugih izbruhih čustev.

Viri

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Amen T. 9 Food rules for ADHD Families: What to Eat, What to Avoid. Dostopno 2.10.2016 na spletnem naslovu: http://www.additudemag.com/adhd/article/11028-3.html

Bolezni prostate

Tretjina do polovica moških se v življenju sreča s težavami v delovanju prostate. Večina le teh je v starosti nad petdeset let. Kadar gledamo starostno skupino moških nad 80 let, je tistih s težavami v delovanju prostate kar tri četrtine. Odstotek obolelih torej s starostjo narašča in število le teh postavlja težave s prostato zelo visoko na lestvici najpogostejših obolenj pri moških. V začetku se težave ne kažejo, z napredovanjem pa lahko povzročijo številna pridružena stanja, kot so artritis, bolezni ledvic in povišane vrednosti sečnine v krvi. Prav zaradi napredujoče narave bolezni in velikega števila obolelih, je potrebno stanje prostate redno spremljati. Kadar ugotovimo spremembe v zgodnjem obdobju, je možno bolezen učinkovito zdraviti.

Prostata je žleza, ki se nahaja blizu stika sečnice in mehurja. Velika je približno tako, kot je velik divji kostanj, torej premera približno 2,5 – 3 cm, tehta pa okrog 25 gramov. Njen volumen je le okrog 18 mililitrov, a kljub temu igra pomembno vlogo v telesu. Sestavljena je iz mišic in žleznega tkiva, v njej pa se križata dve poti, izločala in izvodila spolnih organov. Funkcije prostate so številne. Proizvaja hormone, ki delujejo na lokalni ravni in na nivoju telesa, kot so rastni faktorji in dihidrotestosteron. Poleg proizvodnje hormonov ima prostata tudi funkcijo izločanja bazične tekočine, ki je sestavina semenske tekočine in skrbi za preživetje moških spolnih celic v kislem okolju nožnice. Najpomembnejše sestavine te bazične tekočine so citronska kislina, poliamini, holesterol, lipidi in cink. Poleg teh proizvaja prostata tudi specifične beljakovine, kot je prostata specifični antigen, oziroma PSA. Le ta je bil odkrit v semenski tekočini leta 1966 in se uporablja v laboratoriju kot dokaz za pravilno ali nepravilno delovanje prostate.

Simptomi in znaki

Težav s prostato je več vrst. V zadnjem času se veliko poudarka daje raku prostate, čeprav je neškodljivo povečanje prostate precej pogostejši pojav. Povečanje prostate zasledimo tudi pod imenom benigna hiperplazija prostate oziroma BHP. Simptomi in znaki, ki nakazujejo na spremembe v velikosti ali funkciji prostate so šibak ali počasen curek urina, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja po uriniranju, težak začetek uriniranja ali pogosto tiščanje na vodo. Prav tako se lahko pojavijo nenadni močni pozivi na vodo, pogosto tiščanje na vodo ponoči, curek urina, ki med uriniranjem preneha in se zopet pojavi, oziroma je za uriniranje potreben prekomeren napor. Veliko moških odlaša z obiskom zdravnika, vendar je ob pojavu enega ali več od zgoraj naštetih simptomov potrebno obisk zdravnika načrtovati čim prej.

Vzroki

Nenevarno povečanje prostate je ena izmed najpogostejših bolezni pri moških v starejših letih, vendar direktnega vzroka obolenja kljub temu ne poznamo. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni so debelost, povišan krvni tlak, povišane vrednosti LDL holesterola in sladkorna bolezen. BHP je povezana tudi z dedno nagnjenostjo za razvoj obolenja.

Dieta

Zdravljenje povečanja prostate ali drugih težav, ki se pojavijo v tej pomembni žlezi, pogosto vključuje zdravila. Vsa imajo lahko tudi škodljive stranske učinke, zato se je potrebno pred jemanjem o teh pozanimati. V nekaterih primerih je zdravljenje neizogibno, v drugih je spet možnost, da se z zdravili počaka. Vendarle je za odločanje glede zdravljenja odločilno, da veste, kakšno je stanje v telesu, saj natančna diagnostika izključi druga resnejša stanja, ki se lahko kažejo z istimi simptomi in znaki. Mnogi rastlinski pripravki, ki se priporočajo za lajšanje simptomov, lahko vplivajo na presnovo zdravil, zato se pred jemanjem posvetujte o možnih součinkovanjih. Pred nakupom katerega koli rastlinskega pripravka se prepričajte, da je vsebina zares takšna, kot vam to obljublja napis na ovojnini oziroma v oglasu.

Najbolj nenevaren način lajšanja obolenja prostate je sledenje načelom zdrave prehrane. Pri obolenju, ki prizadene to žlezo je potrebno v prehrano vključiti določena živila oziroma izključiti nekatera, ki lahko stanje poslabšajo. Najprej je potrebno preko nekajdnevnega posta očistiti telo. V obdobju dveh do treh dni naj bi oboleli užival le vodo, h kateri lahko doda nekaj sveže stisnjenega limoninega soka. Kozarec vode je potrebno zaužiti vsaj enkrat na uro, kar pripomore k povečanju količine izločenega urina. Po postu se lotimo počasnega vključevanja ostalih živil v prehrano. Tri dni uživamo le sadje, kot so jabolka, grozdje, pomaranče, hruške, grenivke, limete, mango, melone ali katero drugo vrsto sočnega sadja. Izključiti oziroma izogibati se moramo živilom, ki so znani dejavniki tveganja za razvoj obolenja prostate. V prehrani poznamo snovi, ki vplivajo na razvoj nenevarnega povečanja prostate in snovi, ki lahko zavrejo razvoj le tega. Prav tako prehrana pomembno vpliva na nastanek raka prostate. Več se ga odkrije pri tistih, ki uživajo precej živalskih maščob, rdečega mesa in imajo pomanjkanje selena ter vitamina A. Pri vegetarijancih je manjši delež obolelih kot pri vsejedcih.

Hrana, ki slabo vpliva na zdravje prostate

Visoko kalorična hrana

Živila bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati in maščobami vodijo v povišanje vrednosti holesterola v krvi. Ocvrta, hitro pripravljena oziroma ulična hrana naj bodo tako na jedilniku le izjemoma, najbolje pa je, da tako pripravljena živila izključimo iz prehrane. Ta je dejavnik tveganja za razvoj bolezni prostate. Paziti moramo na zadosten vnos sadja in zelenjave, semen in oreškov ter zdravih maščob, saj le tako uredimo vrednosti holesterola v krvi.

Pesticidi in težke kovine

Uživanje hrane polne pesticidov je povezano z nekoliko povečanim tveganjem za nastanek raka prostate. Prav tako je dokazano, da težke kovine vplivajo na povečanje pojavnosti tako raka kot tudi benigne hiperplazije prostate.

Kava

Kofein je diuretik, kar pomeni, da pospešuje izločanje vode iz telesa. Zaradi močnega učinka lahko vpliva na poslabšanje simptomov obolenja prostate, kot so nenadni močni pozivi na vodo in druge težave.

Hrana, ki znižuje tveganje za pojav povečanja prostate

Poper

Plodovi črnega popra ali izvlečki iz le teh so v zdravilne namene uporabljani že tisočletja. Najprej so jih uporabljali v Ayurvedski medicini, ki temelji na zdravljenju z dietami, inhalacijami in masažami. Poper je uporaben za lajšanje težav z izločali, revmatskimi obolenji ter bolečinami, ki izvirajo iz živčevja. Kadar imamo zdrav prebavni trakt in uživamo pestro prehrano, bioperin, ki se nahaja v popru, vpliva na boljšo prebavo in optimalno porabo zaužitih hranil. Priporočena dnevna doza bioperina je 5 miligramov. Ob zdravi prehrani in uživanju 5mg bioperina na dan se nivo selena v krvi dvigne za do 30 procentov in vrednosti beta-karotena narastejo za približno 60 procentov. Beta-karoten je predstopnja vitamina A.

Paradižnik

Likopen, pigment, ki se nahaja v rdeče obarvanem sadju in zelenjavi, spada v skupino karotenoidov. Karotenoidi so antioksidanti, ki preprečujejo oksidativne poškodbe organov in tkiv, ki bi sicer bili izpostavljeni delovanju škodljivih prostih radikalov. Likopen je topen v maščobah in se nalaga v različnih organih, med drugim tudi v prostati, kjer zavira pojav raka prostate. Priporočena dnevna količina zaužitega likopena je 3 do 6 miligramov. Izmed naravnih virov likopena ga največ vsebuje paradižnik.

Velika kopriva

Velika kopriva (Urtica dioica) blagodejno deluje na prostato ob prisotnih težavah, kot je povečanje žleze. Pospešuje tudi odvajanje vode. Študije dokazujejo, da izvleček velike koprive zavira procese v telesu, ki naj bi vodili v benigno povečanje prostate. Priporočena dnevna doza je 120 miligramov. Kopriva je odlična kot priloga k različnim jedem, pripravimo jo lahko enako kot špinačo.

Bučno seme

V bučnih semenih se nahaja beljakovina kukurbitin, ki naj bi delovala proti parazitskim boleznim. Poleg tega vsebuje dve nenasičeni maščobni kislini, ki sta odgovorni za ugoden vpliv v primeru benignega povečanja prostate. Lahko jih uživamo samostojno ali kot dodatek k solatam, omakam in drugim jedem.

Laneno seme

V prostati se nalagajo maščobe, med njimi tudi holesterol. Povišan nivo slabega holesterola v krvi je torej dejavnik tveganja za nastanek benigne hiperplazije prostate. Lanena semena so bogat vir magnezija in omega-3 maščobnih kislin. Omega 3 znižujejo nivo holesterola v krvi in s tem pozitivno vplivajo na zdravje prostate. Uživamo lahko semena v kruhu ali drugih pekovskih izdelkih, katera pred peko namočimo v vodi čez noč. V prehrani je priporočljivo tudi redno uživanje lanenega olja.

Selen

Mineral v sledovih, ki ga telo potrebuje za proizvodnjo encima glutation peroksidaze. Le ta skupaj z vitaminom E skrbi za zaščito celic ped škodljivim vplivom prostih radikalov. Selen igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka različnih oblik raka, med njimi tudi raka prostate. Selen se nahaaj v mesu, morskih sadežih, polnozrnatih živilih, brazilskih oreških, polnozrnatem rižu, česnu, repi, ječmenu in pomarančnem soku. Količina, ki jo najdemo v hrani, je odvisna od sestave tal, na kateri uspevajo sadeži, oziroma hrana za živali.

Vitamin E

Vitamin E je antioksidant, ki ščiti pred škodljivim vplivom prostih radikalov. Obstajajo dokazi, da omenjeni vitamin preprečuje nastanek nekaterih oblik raka. Priporočljiv dnevni vnos je 15 miligramov. Najdemo ga predvsem v rastlinskih oljih, semenih, oreških in polnozrnatih živilih.

Druga priporočila

Kar se tiče bolezni prostate, je najpomembneje delovati preventivno. Priporočljivo je redno opravljati preglede, predvsem po 50. letu starosti. Na večanje tveganja s starostjo ne moremo vplivati, lahko pa zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj obolenja. Koristi zdrav način življenja, ki vključuje redno zmerno telesno dejavnost, gibanje v naravi, ter opustitev kajenja oziroma prekomernega pitja alkohola. Izogibamo se pitju gaziranih ali mrzlih pijač. Kadar s prehrano ne zagotavljamo dovolj snovi, ki ščitijo pred nastankom obolenja, lahko posežemo po zaupanja vrednih prehranskih dodatkih. Prav tako se je zaradi veliko stresa v moderni dobi dobro redno ukvarjati z eno izmed številnih tehnik sproščanja. Študije so dokazale, da je več obolelih zaposlenih v kmetijstvu, kemijski dejavnosti, tovarnah barvil, tkanin, proizvodnji DDT-ja in težkih kovin.

 
Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

Hirurgija Drašković, poliklinika dr Drašković. Anatomija i funkcija prostate. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.poliklinikadraskovic.com/vesti/clanak/anatomija-i-funkcija-prostate 

▪ Kmetec, A. Bolezni prostate – moške težave. Naša lekarna št. 48, december 2010. 

▪ Davis, J. L. Enlarged Prostate: A Complex Problem. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/men/prostate-enlargement-bph/features/enlarged-prostate-bph-complex-problem#8

▪ Mijatović, N. Povečana prostata – ne teče več, kot je nekoč. Zdravje. si. Dostopno 30.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.zdravje.si/povecana-prostata-benigna-hiperplazija

▪ Urologija. Naravna preventiva bolezni prostate. Dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: http://urologija.si/nekategorizirano/810/#2

▪ Prins, G. S. Endocrine disruptors and prostate cancer risk. Endocr Relat Cancer. 2008 Sep; 15(3): 649. dostopno 1.10.2016 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2822396/

Ledvično popuščanje in odpoved – Kronična ledvična bolezen

Kronična ledvična bolezen, med ljudmi poimenovana ledvično popuščanje je okvara funkcije ali strukture ledvic. Pri bolezni je lahko filtracijska sposobnost ledvic ohranjena ali zmanjšana. Da okvaro ledvic označimo kot kronično, mora trajati najmanj tri mesece zapored. Glede na filtracijsko sposobnost ledvic ob odkritju bolezni lahko le to razdelimo v pet stopenj. Povečini bolezen napreduje s časom, naknadno se lahko pojavijo tudi zapleti. V zadnjem času so se načini za diagnostiko in zdravljenje te bolezni zelo razvili. Zaradi tihega poteka zgodnjih stopenj ledvične bolezni je pojavnost le te med ljudmi težko oceniti. Predvidevanja so, da naj bi za to boleznijo trpelo okrog deset odstotkov ljudi.

Osnovni funkcijski del ledvice je nefron. To je skupek žil in kanalčkov, preko katerih se iz telesa skozi ledvice izloča voda z odpadnimi snovmi. Ena ledvica ima od 1 do 2 milijona nefronov in ti delujejo kot filter za kri, ki priteče vanje. Preko žil se izločajo nekatere snovi prosto s pomočjo osmoze. Za določitev delovanja ledvic se uporablja meritev določenih snovi, ki se izločajo v urin ne glede na ostale dejavnike. Najpogosteje je to kreatinin, ki se določi najprej v krvi in nato v urinu. Na ta način se izračuna delovanje ledvic. Znižana funkcija ledvic ni le težava sama po sebi, temveč vpliva na pojav številnih drugih kroničnih bolezni, kot so na primer srčno-žilna obolenja.

Simptomi in znaki

Znaki ledvične okvare so tiščanje na vodo ponoči, izločanje večjih količin urina in pogostejše tiščanje na vodo ter povišan krvni tlak. Lahko so prisotne otekline, predvsem okrog oči ter na spodnjih okončinah, ki ne izginejo po spanju. Simptom ledvičnega obolenja so lahko nenadne hude bolečine, vendar te niso toliko povezane s kronično odpovedjo funkcije, temveč s pojavim ledvičnih kamnov, ki lahko stanje spremljajo. Diagnozo potrdijo v laboratoriju z dokazovanjem pojava in dviga vrednosti specifičnih snovi v krvi in urinu ter s slikovnimi preiskavami, na katerih lahko ugotovijo spremembe strukture. Ob hujših težavah je potreben odvzem vzorca tkiva za biopsijo.

Vzroki

Najpogostejši vzrok odpovedi ledvic je diabetes. Zaradi obremenjenosti ledvic pri sladkorni bolezni se letno veča število bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Dejavniki tveganja za pojav obolenja so še različne druge bolezni, ki poškodujejo strukturo ali funkcijo ledvic. Zaradi propada številnih nefronov, so preostali bolj obremenjeni, tako se poveča tudi tlak v ledvicah, kar vodi v še hitrejše bolezenske spremembe organa. Dejavniki, ki vplivajo na hitrejše napredovanje kronične ledvične bolezni so višja starost, moški spol, genetski faktorji, povišan krvni tlak, beljakovine v urinu, povišan LDL holesterol, debelost, kajenje in uživanje alkohola.

Dieta

Priporočila, ki jih najdete v tem članku so informativne narave, saj se primerna prehrana določa individualno, za vsako osebo posebej. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč dietetiki in drugi prehranski strokovnjaki, ki sestavijo prehranski načrt glede na dejavnike tveganja in stopnjo bolezni.

Kar zaužijemo vpliva na celotno zdravje našega organizma. V primeru kronične bolezni ledvic je predvsem pomembno, da skrbimo za ohranjanje normalne telesne teže in uživamo zdravo prehrano brez dodatka soli, ki ugodno vpliva na krvni pritisk. Če je pridružen diabetes, lahko dobro uravnavamo nivo glukoze v krvi s skrbnim izbiranjem živil in pitjem nesladkanih tekočin. Urejen krvni sladkor preprečuje poslabšanje ledvične bolezni.

Bistvo diete pri ledvičnih obolenjih je ohranjanje urejenih vrednosti elektrolitov, mineralov in tekočin v telesu. Nepravilna prehrana je lahko še posebej obremenjujoča za osebe, ki morajo zaradi težav redno hoditi na dialize. Med temi posegi je posebnega pomena, da pazimo na vnos tekočin. Osebe na dializi izločajo zelo malo urina in s tem tekočina zastaja v telesu, v organih, kot so srce, pljuča in drugi.

Hrana, ki škodi 

Sol

Kadar imamo povišan krvni tlak zaradi ledvičnega obolenja je obilica soli zagotovo nekaj, česar si v prehrani ne želimo. Sol vpliva na dvig krvnega tlaka, saj zaradi ohranjanja elektrolitskega ravnotežja tekočina prehaja v žilje. Sol moramo zato omejiti oziroma se je potrebno dodajanju soli v prehrano popolnoma izogniti, kar je odvisno od stopnje ledvičnega obolenja.

Sladkor

Najpogosteje se bolezen ledvic pojavi zaradi neurejene sladkorne bolezni. Prav tako se bolezen poslabša zaradi neurejenih vrednosti krvnega sladkorja, zaradi česar moramo biti pozorni na dnevno vnos sladkorja. Sladkor se skriva praktično povsod. Najdemo ga v konzerviranih in predelanih živilih, kot tudi v vnaprej pripravljeni hrani, v hrani iz restavracij, menze in hrani iz prodajaln s hitro prehrano. Uporablja se za podaljšanje roka trajanja živil in predvsem za ojačitev okusa. Bel rafiniran sladkor že tako ni zdrav, nadomestiti pa ga je mogoče s številnimi bolj zdravimi alternativami, kot so med, agavin ali javorjev sirup, melasa itd. Pri uživanju le teh moramo kljub temu paziti, saj ugodno vplivajo na nivoje glukoze v krvi, po drugi strani pa lahko ob prekomernem uživanju privedejo do drugih škodljivih učinkov, kot je vpliv na raven maščob v krvi.

Beljakovine

Zaradi ledvičnega obolenja bo najverjetneje potrebno omejiti vnos beljakovin. O tem se je potrebno temeljito pogovoriti z dietetikom, pri katerem načrtujete individualni prehranski načrt. Dieta z zmerno omejenim vnosom beljakovin je sestavljena tako, da dnevno na kilogram telesne teže zaužijemo 1g beljakovin. Oboleli na dializi morajo po drugi strani nekoliko povišati dnevni vnos beljakovin, količina je ponovno določena individualno, glede na zdravje telesa. Dobri viri beljakovin so ribe, perutnina, svinjina, jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice, leča, čičerika in soja.

Kalcij in fosfor

Od začetka in skozi celotno obdobje obolenja ledvic obstaja nevarnost, da v telesu naraste nivo fosforja. Visoke vrednosti fosforja lahko povzročijo pomanjkanje kalcija v krvi. Znižane vrednosti le tega poskuša telo nadomestiti z izločanjem kalcija s kosti, kar sčasoma lahko privede do osteoporoze. Mlečni izdelki vsebujejo visoke vrednosti fosforja, vendar ga ekološko pridelana živila vsebujejo manj. Visoke vsebnosti fosforja v konvencionalno pridelanih živilih so posledica uporabe umetnih gnojil oziroma fosfatov v proizvodnji.

Tekočine

V začetnih fazah ledvične bolezni je potrebno zelo malo prilagajati količino zaužitih tekočin. Kljub temu je zdravo, da za pitje izbiramo vodo ali nesladkan čaj ter doma stisnjene sokove iz svežega ekološko pridelanega sadja. Sladki napitki in gazirane pijače niso primerne. Kasneje v napredovanju bolezni je potrebno glede na stadij bolezni zaradi zmanjšane funkcijske sposobnosti ledvic prilagajati količino popitih tekočin.

Kalij

Kalij najdemo praktično v vseh živilih. Nekaj ga potrebujemo za pravilno delovanje mišic, vendar so prekomerne količine tega minerala lahko škodljive. Kadar ledvice ne delujejo pravilno, je lahko nivo kalija v telesu prevelik ali premajhen. Neurejene vrednosti lahko privedejo do mišičnih krčev, težav z bitjem srca ali šibkosti mišic. Namesto živil, ki vsebujejo visoke vrednosti kalija, kot so avokado, banane, melone, pomaranče, slive, rozine, artičoke, špinača, krompir, paradižnik, fižol, rjavi riž, izbiramo živila z manjšo vsebnostjo kalija. Med te spadajo jabolka, brusnice, grozdje, ananas, jagode, cvetača, čebula, paprika, radič, endivija, beli riž, perutnina in druga živila.

Hrana, ki koristi

Ogljikovi hidrati

Živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate, so odličen vir energije. Pestra izbira in dobro kombiniranje ogljikohidratnih živil je še posebej pomembna v primeru, ko je zaradi resnosti obolenja predpisana dieta z omejenim vnosom beljakovin. Najbolje je izbirati sadje, zelenjavo in polnozrnate žitarice.

Maščobe

Maščobe so lahko dober vir kalorij. Morda ta trditev zveni nekoliko neintuitivno, vendar razlog za to gre pripisati zmotnim informacijam glede maščob. Vse maščobe seveda niso zdrave in primerne za uživanje, zato izbirajmo zdrave vrste maščob. Te so polinenasičene in mononenasičene, ki se nahajajo v olivnem, repičnem, lanenem, kokosovem, žafranovem in nekaterih drugih rastlinskih oljih. Zdravi viri maščob vsebujejo veliko snovi, ki ščitijo zdravje celotnega organizma, posebej dobro pa vplivajo na srčno-žilni sistem. Izogibamo se maščobam, ki povišajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Vitamini in minerali

Kadar omejujemo vrsto ali količino določenih živil, se kaj hitro znajdemo pri pomanjkanju katerega od ključnih vitaminov ali mineralov. Dializa odvzame določene vitamine in zdravila lahko spremenijo absorpcijo teh ključnih snovi. Kadar kljub uživanju veliko sadja in zelenjave ne moremo zagotoviti zadostnih vrednosti vitaminov in mineralov v telesu, se priporočajo prehranski dodatki. Najpogosteje se v obliki dodatkov predpisujejo B kompleks, železo, vitamin C, vitamin D in kalcij. Pred uživanjem le teh, se je nujno potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.

Zelje

V zelju je veliko rastlinskih snovi, ki delujejo antioksidativno in tako varujejo pred škodljivim vplivom prostih radikalov.

Jabolka

Polna vlaknin in antioksidantov, so jabolka odlično živilo za vse, ki trpijo za ledvičnimi boleznimi. Poleg tega preprečujejo zaprtje, varujejo pred pojavom srčno-žilnih obolenj in zmanjšajo tveganje za pojav raka.

Borovnice

Pravzaprav so za ledvične bolnike odlične vse vrste jagodičevja. Borovnice izpostavljamo zaradi njihovega izrazitega vpliva na vnetje. Delujejo namreč protivnetno in antioksidativno, saj vsebujejo antioksidante, imenovane antocianidini in druge snovi.

Druga priporočila

Življenje s kronično boleznijo ledvic je lahko naporno. Velikokrat vodi do pridruženih težav, ki v še večji meri prizadenejo organizem in počutje obolelega. Obstaja veliko načinov, kako lahko bolezen lajšamo doma. Med te spada redno spremljanje in uravnavanje krvnega pritiska, ki naj bi ga vzdrževali pod vrednostjo 130/80. Tudi če nimamo spremljajočih težav moramo skrbeti za normalno telesno težo in redno zmerno gibanje je vse prej kot odsvetovano pri kroničnem obolenju ledvic. Kajenje je vsekakor dejavnik tveganja, ki ga lahko z nekaj volje odstranimo iz življenja. Vodi namreč do hitrejšega nabiranja oblog v žilah, kar po dolgem času zmanjša tok krvi do ledvic in poviša krvni pritisk. Prav tako se velja izogibati pitju alkohola ter uporabi ostalih drog.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ National Kidney Foundation. Vitamins and Minerals in Kidney Disease. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: https://www.kidney.org/atoz/content/vitamineral.

▪ American Kidney Fund. Kidney-friendly diet for CKD. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.kidneyfund.org/kidney-disease/chronic-kidney-disease-ckd/kidney-friendly-diet-for-ckd.html.

▪ Mitch WE. Chronic kidney disease. In: Goldman L, Schafer AI, eds. Goldman’s Cecil Medicine. 25th ed. Philadelphia, PA: Elsevier Saunders; 2016:chap 130.

▪ Colman, S. DaVita renal dietitian. Top 15 Healthy Foods for People with Kidney Disease. Dostopno 28.9.2016 na spletnem naslovu: https://www.davita.com/kidney-disease/diet-and-nutrition/lifestyle/top-15-healthy-foods-for-people-with-kidney-disease/e/5347.

Srčno popuščanje

Srce je črpalka, ki po celotnem telesu črpa kri. Kadar govorimo o črpalni moči tega pomembnega organa, mislimo predvsem na delovanje leve polovice srca, saj je ta odgovorna za zagotavljanje normalnega telesnega krvnega obtoka. Vpliv na delovanje levega srca ima količina krvi, ki vstopi vanj, hitrost bitja srca, krčljivost srčne mišice ter upor, proti kateremu mora srce potiskati kri. Popuščanje srca je nezmožnost srca, da bi zagotovilo zadosten pretok krvi, ki ga organi potrebujejo za osnovno delovanje. Srce tako bije s pospešeno frekvenco, vendar kljub temu prečrpa po telesu manjšo količino krvi, kot bi jo sicer naj črpalo zdravo srce. Kronično srčno popuščanje je stanje, pri katerem težave trajajo dlje časa in so blažje. Za zagotovitev zadostne prekrvavitve tkiv po telesu se ob kroničnem srčnem popuščanju vzpostavijo nekateri fiziološki kompenzatorni mehanizmi. Srčno popuščanje je prisotno pri okrog 2 do 5 odstotkov ljudi, med katerimi je največ starostnikov nad 65 let. Pogostost bolezni iz leta v leto narašča. Napovedujejo, da naj bi do leta 2040 bolezen imelo več kot 20 odstotkov starostnikov.

Simptomi in znaki

Srčno popuščanje je pravzaprav skupek simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi nezadostne tkivne prekrvavitve. Najpogosteje se pojavijo napete vratne vene zaradi pospešenega bitja srca, katerim so lahko pridružene otekline in povečana jetra. Oboleli ima težave ali celo bolečine ob dihanju, najpogosteje ob naporu, pri napredovali bolezni pa se težave z dihanjem lahko pojavijo že v mirovanju. Težave so ob vstajanju oziroma spremembi položaja, takrat lahko oboleli začuti pomanjkanje sape. Značilni simptomi in znaki pri popuščanju srca so tudi hitra utrujenost, spremenjena zavest, tiščanje na vodo ponoči in modrikasto obarvanje perifernih tkiv. Akutno srčno popuščanje se razvije v kratkem času, simptomi in znaki so zato mnogo močneje izraženi, kot pri kroničnem srčnem popuščanju. Resnost le teh je odvisna od stopnje prizadetosti srca. Bolj kot je srce prizadeto, izrazitejši so simptomi. Nenadnemu obolenju srca je lahko, zaradi spremenjena pritiska v ožilju, pridružen pljučni edem. Le ta nastane zaradi povečanega prehoda tekočine iz žilja v pljučno tkivo, pri čemer se voda iz pljuč ne more ponovno absorbirati dovolj hitro. V tem primeru je stanje urgentno in je potrebno v najkasnejšem možnem času poiskati pomoč v najbližji bolnišnici. Umrljivost je v primeru akutno nastalega srčnega popuščanja zelo velika, skoraj polovici obolelih pa se v roku šestih mesecih od odpusta iz bolnišnice težave ponovijo.

Vzroki

Popuščanje lahko nastane zaradi nenadne spremembe hitrosti bitja srca, nenadno povečanem volumnu krvi, ki priteče v srce, slabši krčljivosti mišice zaradi vnetja ali nezadostne prekrvljenosti ter zaradi povečanja tlaka na izhodu iz srca (na primer ob sklerozi arterije). Poznamo dve obliki popuščanja, akutno in kronično. Akutno srčno popuščanje nastane nenadoma, simptomi in znaki nastanejo oziroma se poslabšajo v nekaj urah ali dneh, stanje zahteva takojšnje zdravljenje. Kronično srčno popuščanje največkrat nastane zaradi nezadostne prekrvavitve srčne mišice ali dolgotrajno povišanega krvnega tlaka. Popuščanje lahko nastane pri osebah, ki so že preboleli srčni infarkt. Oslabela funkcija srca je lahko posledica motenj ritma, jemanja nekaterih zdravil, zastrupitve, okužbe, slabokrvnosti ali povečanega delovanja žleze ščitnice.

Dieta

Prehrana osebe, ki trpi za srčnim popuščanjem, naj bi bila polna zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in stročnic. Maščobe moramo izbirati pazljivo, saj vplivajo na nastanek samo bolezni ter poslabšanje simptomov. S tem v mislih omejimo uživanje nasičenih in trans maščob, v polni meri pa lahko uživamo mono- in polinenasičene maščobe. Jemo redno in ne izpuščamo obrokov, saj želimo vzdrževati normalne ravni glukoze v krvi. Če jemo velikokrat v restavracijah je potrebno prav tako paziti na izbor bolj zdravih jedi. Da preprečimo prevelik vnos soli je potrebno prositi natakarja za manj soljeno hrano in ga povprašati o vsebnosti soli v drugih jedeh, kot je na primer kruh ali solata. Naročimo lahko tudi na žaru popečeno ali kuhano zelenjavo brez dodatka soli, omak ali polivk. Uporabimo limono in poper, da jedi dodamo okus. Namesto ocvrtega krompirja naročimo riž, kuhan nad paro ali polnozrnate testenine brez prekomerno soljene omake. Kadar zelenjava, ki jo naročamo, ni sveža ali zamrznjena, raje naročimo solato, saj zelenjava na sobni temperaturi v nekaj dneh izgubi večino hranilne vrednosti. Izognimo se tudi dodatkom, ki jih dobimo ob jedeh, kot so kečap, majoneza, gorčica in drugi, saj poleg visoke vsebnosti soli, vsebujejo tudi ogromno konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa in ostalih dodatkov.

Če se trenutno ne prehranjujete zdravo, je potrebno prehod na bolj zdravo prehrano narediti postopoma. Spreminjanje prehranjevalnih navad je pogosto težje, kot se zdi. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo ter podporo družine oziroma okolice nam lahko uspe doseči zastavljene cilje, ki pa morajo biti postavljeni realno. Naredite si načrt, kako boste iz tedna v teden spremenili le del prehrane. Tako boste pri spremembi uživali in prehod na zdravo prehrano ne bo predstavljal nobenih težav.

Hrana, ki škodi

Nasičene in trans maščobe

Nasičene maščobe vsebujejo meso, jajca, mleko in vsi drugi živalski izdelki. Trans maščobe se skrivajo v največji meri v delno hidrogeniranih oljih in vnaprej pripravljenih izdelkih ter ocvrtih jedeh. Vnos teh živil moramo strogo omejiti, najbolje je, da preidemo na vegetarijansko dieto, ki predstavlja zlati standard zdravega prehranjevanja, kadar gre za srčna obolenja.

Sol

Dodajanje preveč soli v hrano je dejavnik tveganja za razvoj visokega krvnega pritiska. Kadar ta traja kronično, vpliva na pojav srčnih bolezni, zato moramo paziti na omejen dnevni vnos soli. Okus soli lahko kljub majhni količini le te okrepimo z dodatkom drugih začimb, za izboljšanje okusa jedi pa lahko uporabimo celo paleto različnih zelišč.

Prigrizki

Ob nenehnem uživanju prigrizkov le stežka pazimo na kalorije in omejimo vnos določenih snovi, kot je na primer sol. Namesto slanih, ocvrtih ali drugače predelanih prigrizkov si med obroki raje privoščimo koščke sadja, zelenjave, semena ali oreške.

Predelana in vnaprej pripravljena hrana

Izogibamo se predelanim  in vnaprej pripravljenim živilom, kot so juhe, testenine in omake iz vrečke, jušne kocke, konzervirana zelenjava, paradižnikov koncentrat, zamrznjeni cmoki in druge jedi, omake za solate in vloženemu sadju.

Sir

Večina vrst sira vsebuje veliko soli, ki lahko povišajo krvni tlak. Če imate radi sir, izberite vrste, ki imajo manj soli in jih kljub temu uživajte v zmernih količinah.

Alkohol

Alkoholu se moramo izogibati, saj je stimulans, ki ne le poviša krvni tlak, temveč tudi hitrost bitja srca. Posebej je nujna abstinenca, kadar je srčno popuščanje posledica bolezni jeter zaradi prekomernega pitja alkohola.

Hrana, ki koristi

Sadje in zelenjava

Zelenjava in sadje v sebi skriva veliko hranilnih snovi ter vlaknin. Ogljikovi hidrati, ki se v teh živilih nahajajo, so kompleksni in ne predstavljajo bremena za trebušno slinavko. Vrednosti krvnega sladkorja po uživanju sadja in zelenjave ne poskočijo tako hipno, kot po uživanju enostavnih ogljikovih hidratov, zaradi česar ne predstavljajo tveganja za nastanek sladkorne bolezni ter drugih kroničnih obolenj.

Mono- in polinenasičene maščobe

Kadar uporabljamo maščobe pri kuhanju ali kot dodatek k solatam in prilogam, izberemo olja, ki vsebujejo visoke vrednosti mononenasičenih ter polinenasičenih maščobnih kislin. Mononenasičene se skrivajo v olivnem, arašidovem, sezamovem, repičnem in žafranovem olju. Vsebujejo jih tudi avokado, arašidovo maslo in oreški ter semena. Polinenasičene maščobne kisline se nahajajo v sojinem, koruznem, sončničnem olju, kot tudi v ribah. Ribe, ki jih vsebujejo največ so skuša, losos, sled in postrv.

Beljakovine

Za zadostitev potreb telesa po beljakovinah izbiramo različna živila, kot so stročnice, leča, soja, konopljina semena, chia semena, kvinoja, spirulina, semena ter oreški. Semena lahko jemo samostojno, ali jih dodamo k solatam ali omakam. Oreške in semena lahko z malo iznajdljivosti uporabimo ob katerem koli obroku, saj se skladajo z večino drugih živil. Kadar oreške zmešamo z vodo v blenderju, ustvarimo domače mleko iz oreškov. Primerno so predvsem brazilski oreški, indijski oreški, lešniki in mandlji, ki jih pred mešanjem v mešalniku čez noč namakamo v vodi.

Kompleksni ogljikovi hidrati

V prehrano vključimo rjavi riž, ovsene kosmiče, kvinojo, sladki krompir in polnozrnate žitarice, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate.

Začimbe in zelišča

Uporaba zelišč in začimb doda jedem okus brez dodatka velike količine soli ali sladkorja. Da pridobimo izrazitejšo aromo, suha zelišča pred dodajanjem v jedi zdrobimo. Sveža zelišča utrgamo tik pred začinjanjem jedi. Kadar želimo prepojiti z okusom celotno jed, kuhamo zelišča in začimbe v njih dlje časa, od začetka kuhanja ali jih dodamo najkasneje petnajst minut pred koncem priprave. Če želimo bolj poudariti okus same zeli ali začimbe, jo dodamo tik pred koncem kuhanja, ali celo že, ko je jed pripravljena. V tem primeru bo ohranila okus, ki se ne bo pomešal z ostalimi sestavinami.

Druga priporočila

Zadostna hidracija je pomembna pri vseh kroničnih boleznih in tako tudi srčne bolezni niso izjema. Velikokrat se nam zgodi, da občutimo lakoto, ko smo pravzaprav le žejni. Kadar imamo povišano telesno težo bi morali na pitje tekočin še toliko bolj paziti. Dva do tri litre dnevno je zaželen vnos vode oziroma nesladkanega čaja. Če imate pridruženo ledvično popuščanje pa se za informacije o priporočeni dnevni količini popitih tekočin obrnite na svojega osebnega zdravnika. V primeru debelosti je potrebno paziti tudi na kalorični vnos, ki naj ne presega 1500 kalorij za ženske in 2000 kalorij za moške. Glede na resnost težav s srcem naredimo tedenski načrt gibanja, saj je sedeč način življenja škodljiv tudi v primeru srčnega popuščanja.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Helping Loved Ones With Heart Disease Eat Right. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heart-disease/guide/heart-disease-eat-right

▪ American Heart Association. Monounsaturated Fats. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.heart.org/HEARTORG/HealthyLiving/HealthyEating/Nutrition/Monounsaturated-Fats_UCM_301460_Article.jsp#.V-V8p8mtjv0

▪ Nutrition stripped. 10 Plant-based Proteins You Should be Eating. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionstripped.com/10-plant-based-proteins-eating/

Prhljaj 

Osnovno o prhljaju

Z imenom prhljaj označujemo prekomerno luščenje mrtvih celic na lasišču. Koža se nenehno obnavlja, zato je neka mera luščenja kože lasišča normalna. Na lasišču izgubimo okrog 480 tisoč celic na kvadratni centimeter ob pranju s šamponom. Kadar pa je število odmrlih celic povečano, pride do prhljaja. Osebe s prhljajem lahko izgubljajo tudi d 800 tisoč celic na kvadratni centimeter ob enkratnem pranju, kar je skoraj dvakrat več kot pri osebah brez prhljaja. Le ta je lahko kroničen ali se pojavi iznenada, zaradi določenih sprožilcev iz okolja. Večina ljudi se po tem, ko se jim pojavi prhljaj, loteva najrazličnejših metod za odpravo te nevšečnosti. Šamponi proti prhljaju so ena izmed najpogosteje uporabljenih rešitev, vendar pogosto ne delujejo. Pogosto menjavanje le teh lahko celo poslabša težave s kožo lasišča, zato po nekaj časa sledijo drugačni ukrepi. Lahko se lotimo uporabe mask za lase, manj pogostega ali pogostejšega pranja las, izogibamo se lahko klorirani vodi. Kadar te metode delujejo, se težave z lasiščem zmanjšajo in prhljaj sčasoma izgine.

Simptomi in znaki

Prhljaj je pogosto obolenje lasišča, ki prizadene vsaj polovico oseb po puberteti in se pojavlja pri obeh spolih enako. Pri prhljaju je prisotno prekomerno luščenje odmrlih kožnih celic lasišča. Pridruženo je lahko srbenje, rdečica, razdraženost kože in občutek oblog na lasišču. Luske so bele do rdeče barve in so polne maščob. Simptomi in znaki se pogosto razlikujejo v odvisnosti od sezone ter se pogosto poslabšajo pozimi oziroma v hladnih mesecih. Prhljaj redko nastane pred puberteto, kar je verjetno zaradi tega, ker je povezan s hormonskimi spremembami. Ob dolgotrajnih resnih simptomih lahko prhljaj zelo vpliva na samozavest. Kadar je vpliv na psihični ravni prevelik, je morda potrebno tudi zdravljenje pri psihologu.

Vzroki

Razlog za prekomerno luščenje je nastajanje prekomerne količine keratinskih lusk na lasišču. Keratinociti, ki so celice na zunanji plasti kože, se pospešeno razmnožujejo  k čemur prispeva deloma tudi imunski sistem. Vzrok temu je lahko preprost – suha koža lasišča. V tem primeru moramo kožo tretirati z olji in podobnimi izdelki, ki povrnejo vlago zgornji, keratinski plasti. Vzrok pa ni nujno le suha koža, namreč poznamo različne vzroke prekomernega luščenja lasišča. Gre lahko za alergično reakcijo, seboroični dermatitis, ekcem, preobčutljivost na izdelke za nego las ali je vzrok okužba z glivami. Podobne simptome in znake kaže tudi luskavica, zato jo lahko včasih zamenjamo za prhljaj. Kadar sumimo na resnejši vzrok dolgotrajnega prhljaja, moramo za diagnostiko obiskati osebnega zdravnika.

Dieta

Zdravje organizma izvira iz notranjosti navzven. To pomeni, da lahko tako slaba kot dobra prehrana vpliva na zdravje lasišča. Nekateri strokovnjaki trdijo, da prehrana na pojav prhljaja nima nobenega vpliva, vendar se v zadnjem času potrjuje vpliv le te na zdravje lasišča. Sledite načelom zdrave prehrane, saj večina živil na jedilniku modernega človeka vodi v zakisanje telesa in povzroča dobro okolje za najrazličnejše okužbe. Razrast gliv je znak, da moramo podpreti imunski sistem. Tako v prehrano vključimo veliko svežega sadja in sveže zelenjave, namesto prilog, bogatih z ogljikovimi hidrati, pa raje uživajmo prekuhano zelenjavo. Uživanje živil, ki so pogosti sprožilci alergij ali tistih, na katere imamo dokazano preobčutljivost, v primeru alergijskega vzroka poslabša stanje. Prehrano moramo urejati individualno, glede na potrebe organizma in na zdravstveno stanje obolelega. Za pomoč se lahko obrnemo na osebnega zdravnika ali nutricionista.

Hrana ki spodbuja nastajanje prhljaja in se je moramo izogibati

Nasičene in trans maščobe

Živila z velikim odstotkom nezdravih maščob so slaba v primeru prhljaja. Vzpodbujajo tvorbo povečane količine maščob in odpadnih produktov na lasišču, ki v primeru razrasti gliv poslabšajo simptome in znake obolenja. Izbiramo bolj zdrave mononenasičene maščobne kisline.

Sladkor

Prehrana z veliko sladkorja in ostala živila z enostavnimi ogljikovimi hidrati lahko poslabšajo prhljaj. Povišan sladkor v krvi namreč spodbuja razrast gliv, ki je pogost vzrok za nastanek prhljaja. Presnavljanje veliko sladkorja vodi tudi do pomanjkanja vitaminov skupine B, ki naj bi bili v prehrani obolelega za prhljajem v izobilju. Prav tako uživanje veliko sladkorja pripomore k zmanjšanju antioksidantov, kot sta vitamin C in E.

Alergeni v živilih

Alergije oziroma preobčutljivostne reakcije lahko povzročijo prhljaj pri nekaterih ljudeh. Kadar smo alergični na določeno živilo, se moramo uživanju le tega izogibati, prav tako pa tudi vseh živil, ki vsebujejo alergen. Če sumimo na preobčutljivost, naredimo izločevalno dieto, pri kateri osumljeno živilo izločimo iz prehrane za dva do štiri tedne in ga nato po tem obdobju vključimo nazaj v prehrano. Če simptomi v vmesnem obdobju izginejo in se nato zopet pojavijo, smo odkrili alergen. Izločevalno dieto izvajamo le z enim živilom naenkrat.

Hrana, ki privede do izboljšanja ali ozdravitve prhljaja

Sadje in zelenjava

Zelo dobro je, da v prehrano vključimo čim več sadja in zelenjave, saj vsebujejo veliko hranilnih snovi in vlaknin, ki poskrbijo za dobro prebavo. Slaba prebava lahko vodi med drugim tudi do težav z lasiščem. Jesti moramo tako veliko presnih sadežev in zelenjave kot tudi kuhane. Kuhanje namreč pripomore do izločanja hranil, ki jih sicer dobimo v manjši meri, kot so številni minerali. S kuhanjem večina vitaminov izgubi svoje zdravilne lastnosti.

Česen

Skozi zgodovino je česen bil uporabljen v zdravilne namene za veliko različnih stanj. Zaradi zdravilnih snovi, ki jih vsebuje, lahko uživanje česna pripomore k hitrejšem izginotju prhljaja.

Olje origana

Divji origano je ena izmed najmočnejših naravnih sredstev za zaviranje rasti gliv. Uživanje ter lokalna uporaba olja iz origana je zato odlična izbira, kadar imamo opravka s prhljajem. Deluje ne le proti glivam, temveč tudi protibakterijsko in proti virusom z ovojnico. Olje podpre telo v boju z vnetjem, tako je primerno za uporabo tudi ob drugih vrstah okužb.

Probiotiki

Naravno lahko pozdravimo prhljaj s podporo imunskemu sistemu, kar najlažje naredimo z rednim uživanjem probiotikov. Tako pripomoremo k rasti dobrih bakterij v črevesju, ki proizvajajo ključne snovi za delovanje imunskega sistema.

Fermentirana živila

Živila, ki so narejena z bakterijskimi kulturami, vsebujejo žive mikroorganizme, ki v črevesju na naraven način spodbujajo prebavo. Redno uživanje fermentiranih živil lahko pripomore tudi k spremembi črevesne flore. Vemo namreč, da črevesna flora sestavlja večji del imunskega sistema, kar osemdeset odstotkov, ter direktno sodeluje s celicami, ki ščitijo telo pred okužbami.

Mononenasičene maščobne kisline

Mononenasičene maščobne kisline delujejo v telesu antioksidativno in pri uživanju v zmernih količinah vodijo do izboljšanja zdravja lasišča. Dobri viri le teh so avokado, oreški, olive in žafranovo olje. Zdravo je uporabljati tudi hladno stiskana rastlinska olja, predvsem olivno in kokosovo. Te lahko uporabimo tudi za zunanjo uporabo na samem lasišču.

Vitamini skupine B

Pomanjkanje vitaminov B kompleksa lahko poslabša prhljaj. Med vitamini te skupine najdemo tudi biotin, molekulo, ki predstavlja osnovo za rast las. Uživajte z vitamini B bogato hrano, kot so oves, riž, jajca in banane. Biotin se v veliki meri nahaja v jogurtu, paradižnikih in korenju.

Cink

Klinične študije so ugotovile, da povečan vnos cinka pripomore k kontroli produkcije maščob v žlezah, ki jih najdemo med drugim tudi na lasišču. Cink potrebuje zadostne količine vitamina B6 za absorpcijo. Cink vsebujejo stročnice, semena, kot je sezam, oreški in žitarice, med katerimi največje količine vsebuje oves. Živalski viri, ki vsebujejo veliko cinka, so perutnina, ostrige in rdeče meso.

Druga priporočila

Stres je velik dejavnik tveganja za pojav prhljaja. Mnogo ljudi opazi, da se jim prhljaj začne pojavljati takoj po večjem stresnem dogodku oziroma obdobju. Med doživljanjem stresa se v telesu spremeni hormonsko ravnovesje, kar vpliva na spremenjeno sestavo izločkov žlez, ki se nahajajo v koži lasišča. To vodi do spremembe pH in do pogojev za razrast gliv. Stresu se je potrebno že tako izogibati, saj škodljivo vpliva na zdravje celotnega organizma. Pomagajo dihalne vaje, ki so vključene v mnoge tradicionalne tehnike sproščanja. Uporaba veliko različnih izdelkov za nego las lahko vpliva na odziv kože lasišča. Glive, ki se včasih razrastejo in povzročajo nadležne luske, se hranijo z nezdravimi maščobami, ki jih izdelki za nego las vsebujejo. Zmanjšajte ali prenehajte torej z uporabo gelov, sprejev za lase in voskov za oblikovanje pričeske. Raziskava je pokazala, da lahko šamponi, ki vsebujejo pet odstotkov olja čajevca, znatno izboljšajo simptome prhljaja. V trgovini lahko kupimo olje čajevca in nekaj kapljic dodamo našemu šamponu pred pranjem.

Nekatere teorije govorijo o tem, da prhljaj nastane zaradi suhega lasišča, ki je posledica prepogostega pranja las. Spet druge govorijo, da je prhljaj posledica prekomernega nabiranja olj na lasišču, kadar si ne peremo las dovolj pogosto. Kaj torej drži? Pravzaprav oboje. Kot smo že omenili, je vzrok lahko presuha ali premastna koža, ki daje pogoj za razrast gliv. Ugotoviti moramo torej, kje leži vzrok, ki je popolnoma individualen ter preizkusiti ali so naša predvidevanja pravilna. Enostaven preizkus lahko naredimo tako, da na lasišče pred spanjem nanesemo nekaj hladno stiskanega olivnega olja. S tem bomo namreč lasišču povrnili lipide. Hkrati se lahko zgodi, da z uporabo olivnega olja na lasišču preprečimo rast gliv, saj le to deluje antioksidativno in uravnovesi vrednost pH kože. Kadar je težava blaga, lahko uporabimo naravna olja in se skupaj z zdravim načinom življenja rešimo nadležnega prhljaja.

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Jara, S. 5 Sneaky Reasons You Suddenly Have Dandruff. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.rd.com/health/beauty/dandruff-causes/

▪ Jung, A. How to get rid of dandruff: 11 natural treatments. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.rd.com/health/beauty/dandruff-natural-treatment/

▪ The truth behind dandruff: What causes an itchy scalp? Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://bodyecology.com/articles/truth-dandruff.php

▪ Dandruff & Diet: How What You Eat (and Don’t Eat) Can Cause Dandruff. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.healwithfood.org/dandruff/diet.php

▪ Fields, L. Food and dandruff: What’s the Link? Dostopno 23. 9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/features/food-link#1

Tuberkuloza

Osnovno o tuberkulozi

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa tudi druge organe. Imenovana je tudi jetika oziroma sušica. Velik problem je bolezen predstavljala v Angliji od šestnajstega do devetnajstega stoletja. Konec 19. stoletja je bila tuberkuloza najpogostejši vzrok smrti v Evropi. Z začetkom dvajsetega stoletja so uvedli kirurško zdravljenje tuberkuloze v posebnih prostorih, imenovanih sanatoriji. Kasneje so odkrili zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje, zato kirurško postopanje ni več potrebno. Zdi se nam, da je bolezen zamrla, vendar temu še zdaleč ni tako. Pojavlja se resno, vendar o njej več ne slišimo zaradi učinkovitega zdravljenja.

Z bacili tuberkuloze je okužena tretjina svetovnega prebivalstva, vsako leto zboli 9 milijonov ljudi in približno 2 milijona od teh jih zaradi okužbe umre. V razvitih državah je okužb le približno deset odstotkov, več kot 90 odstotkov obolelih je v državah v razvoju. Čeprav je pojavnost bolezni od začetka dvajsetega stoletja upadala, v zadnjih dvajsetih letih ponovno beležimo porast števila okuženih oseb. Razloge najdemo v opuščanju programov za nadzor tuberkuloze, pojavu okužb z virusom HIV, povečanju potovanj in selitev svetovnega prebivalstva ter pojavu odpornosti pri mikroorganizmih, ki bolezen povzročajo. Odpornost bacilov proti zdravilom je visoka v država ob Baltiku ter na območju bivše Sovjetske zveze, na drugih delih Evrope pa je do dva odstotka odpornih mikroorganizmov. V Sloveniji nadzor nad boleznijo obstaja. Leta 2009 je v Sloveniji bilo 188 bolnikov registriranih z boleznijo, kar pomeni 9,2 osebi na 100.000 prebivalcev.

Simptomi in znaki

Tuberkuloza je lahko pljučna ali zunajpljučna. Pljučna tuberkuloza se najprej ne pokaže, oboleli opazi simptome šele po nekaj tednih. Kadar se razvijejo, se pojavi več tednov trajajoč kašelj, ob katerem skoraj nikoli ni sluzavega izmečka. Kašelj spremljajo bolečine v prsih, lahko pa tudi krvavkast izpljunek. Pri večini oseb je prisotna povišana telesna temperatura, povečano potenje ponoči, utrudljivost, izguba apetita in posledično izgubljanje telesne teže. Simptomi so zelo podobni drugim, blažjim okužbam dihal, ki so pogostejše. Sum na tuberkulozo se pojavi, kadar vidimo, da zmerno povišana telesna temperatura traja dlje časa skupaj s kašljem, ki traja več tednov. Simptomi zunajpljučne tuberkuloze se pojavijo v katerem koli organu, saj lahko do prizadetosti tkiv pride po celotnem telesu. Najpogosteje je prizadeta ovojnica pljuč, pogosto pa tudi bližnje bezgavke, sečila, rodila, kosti in sklepi.

Vzroki

Okužba se razvije zaradi bacilov tuberkuloze, proti katerim se telo ne zmore učinkovito boriti. Povzročitelji pripadajo družini Mycobacteriaceae, od katerih okužbe najpogosteje povzroča Mycobacterium tuberculosis. Drugi povzročitelji so še M. bovis, M. caprae, M. africanum, M canetti in M. microti, ki pa so le redko odgovorni za okužbe pri ljudeh. V celicah lahko mikroorganizmi ostanejo speči, to pomeni, da ne povzročijo znakov okužbe takoj, ampak šele čez nekaj časa. Za razmnoževanje ostanejo lahko sposobni še dolgo časa in lahko povzročijo bolezen tudi po več deset letih. Prenašanje mikobakterij je preko zraka, z majhnimi delci, ki jih vdihnemo. Majhne kužne kapljice se v zrak prenesejo kadar okužena oseba kašlja, kiha, govori ali poje. Kužnost preneha, ko je oseba z zdravili zdravljena vsaj tri tedne in se ob tem simptomi in znaki izboljšajo ter v laboratoriju trikrat zapored ne odkrijejo več povzročiteljev v telesnih tekočinah.

Dieta

Tuberkuloza je včasih veljala za neozdravljivo bolezen, vendar temu dandanes zaradi zdravil ni več tako. Kljub zdravljenju moramo prilagoditi tudi prehrano, da zagotovimo podporo zdravilnim procesom, ki potekajo v organizmu. Prvi korak je dieta s svežim sadjem, ki jo izvajamo tri do štiri dni. Na dieti vsaj trikrat dnevno uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, grozdje, hruške, breskve, pomaranče, ananas, melone ali katero koli drugo sočno sadje, ki je v obdobju obolenja sezonsko. Pijemo nesladkano limonado ali le vodo. Osebe s prenizko težo naj, v izogib prekomerni izgubi telesne teže v času diete, dnevno zaužijejo tri do štiri kozarce polnomastnega nehomogeniziranega mleka.  Po sadni dieti preide oboleli na dieto z mlekom in sadjem, pri tej je k vsakemu sadnemu obroku dodan kozarec mleka. Mleko naj bo rahlo ogreto, najboljše je nepasterizirano in nehomogenizirano, v kolikor lahko zaupamo viru pridelave. Dieto z mlekom in sadjem izvajamo od štiri do šest tednov. Nato preidemo na prehrano, pri kateri se izogibamo določenih živil, ki jih naštevamo spodaj.

Hrana, ki škoduje in lahko vodi do resnih zapletov oziroma daljšega okrevanja

Beli kruh

Enostavni ogljikovi hidrati, ki se skrivajo v kruhu, prinašajo le občutek sitosti, niso pa primerni zaradi pomanjkanja vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi, ki jih potrebuje organizem, da si opomore od okužbe. Izogibamo se tudi testeninam in vsem ostalim izdelkom iz navadne bele moke ter raje posežemo po polnozrnatih različicah.

Sladkor

Uživanje sladkorja vzpodbuja razrast škodljivih mikrobov in se mu zato moramo izogibati. Sladkor je enostavno prebavljiv in daje občutek sitosti, vendar je to v primeru tuberkuloze na račun dolgotrajnejšega okrevanja oziroma zapletov bolezni.

Omake

Omake so res tiste, ki dajo hrani piko na i, vendar se jih v primeru okužb moramo izogibati. Vnaprej pripravljene omake vsebujejo veliko sladkorja, soli in maščob, ki so škodljivi za organizem.

Mastna hrana

Živila, polna nasičenih maščob, lahko poslabšajo simptome tuberkuloze. Povzročijo lahko drisko, trebušne krče in povečajo utrujenost. Uživamo pečeno, kuhano in nad paro pripravljeno hrano, brez uporabe masla, polnomastnega sira ter kremnih omak.

Pravi čaj

Čaj, ki vsebuje veliko teina lahko celo stimulira rast mikroorganizmov. Intuitivno bi morda mislili, da nam lahko pravi čaj pomaga, vendar temu žal ni tako. Zeleni čaj deluje v boju proti bakterijam veliko bolje, saj je naravni antioksidant. Če imamo radi čaj, je najbolje izbirati domače zeliščne čaje.

Kava

Kofeina in drugih stimulantov, kot je tobak, se moramo ob okužbah izogibati. Kofein pripomore k večjemu izločanju vode iz telesa, kar vodi do večjih koncentracij toksinov v telesu, prav tako pa zakisa telo.

Alkohol

Pitje alkohola vpliva na delovanje zdravil proti tuberkulozi, zaradi česar se lahko okužba zaplete in preide v neozdravljivo stanje. Prav tako lahko alkohol v kombinaciji z zdravili poškoduje jetra zaradi vpliva na določene presnovne procese v jetrih.

Hrana, ki pomaga telesu, da se učinkoviteje bori z okužbo

Česen

Česen je znan kot močno naravno sredstvo proti okužbam. K hitrejšemu okrevanju pripomore tudi v primeru tuberkuloze, ter ščiti pred morebitnimi naknadnimi okužbami zaradi znižane imunske odpornosti. Raziskave kažejo, da česen ščiti tudi pred nekaterimi vrstami raka, zato bi ga v sveži obliki morali redno dodajati v prehrano. Uživamo ga lahko samostojno, kot dodatek solatam ali pa si pripravimo česnov sirup. Tega naredimo tako, da z žličko medu zmešamo en nasekljan strok česna in ga pustimo stati čez noč. Iz česna se izločijo zdravilne snovi in precejen sirup lahko dlje časa hranimo na hladnem, kadar ga naredimo v večjih količinah.

Hren

Prvi podatki o tem, da hren pomirja kašelj pri tuberkulozi, segajo v trinajsto stoletje. Skozi srednji vek so hren pogosto uporabljali tudi v primerih zastrupitev s hrano in skorbuta. Uporabni so tako korenina kot tudi listi. Uživamo sveže nariban soljen hren, ki ga pustimo stati nekaj minut, da pridobi nekoliko manj pekoč okus. Lahko ga uživamo tudi nastrganega, pomešanega z nekaj kapljicami domačega jabolčnega kisa.

Temno zelena listnata zelenjava

Zelenjavo bi morali že tako uživati v velikih količinah, kadar pa v prehrano dodamo zeleno listnato zelenjavo, pa smo telesu zagotovili zadostne količine pomembnih vitaminov in mineralov, kot so železo in vitamini skupine B.

Polnozrnata živila

Enostavne ogljikove hidrate zamenjamo za polnozrnate različice. Tako se izognemo uživanju praznih kalorij in dodamo v prehrano nekaj vlaknin, ki urejajo prebavo. 

Nenasičene maščobe

Kadar pri kuhanju in kot dodatek jedem uporabljamo olja, izberimo nenasičene maščobe, kot je na primer olivno olje namesto masla.

Kalcij

Mleko, ki je dober vir kalcija, lahko pijemo po potrebi. Prav tako druge mlečne izdelke, kefir in sirotko, ki podpirajo delovanje imunskega sistema in razvoj dobrih bakterij v našem črevesju.

Vitamin B6

Zdravljenje z izoniazidom, ki je antituberkulotik, lahko povzroči pomanjkanje vitamina B6. Pomanjkanje lahko vodi do bolečin in težav s senzoričnimi živci. Vsak, ki jemlje navedeno zdravilo, bi moral v svoji prehrani zagotavljati zadostne količine tega vitamina. Dobri viri vitamina B6 so pusto meso, ribe, špinača, lubenice, banane, slive in vse vrste krompirja. Prehranske dodatke z vitaminom B6 jemljemo le na priporočilo zdravnika, saj lahko tudi previsok vnos škodi živčnemu sistemu.

Druga priporočila

Pomembna je zadostna mera počitka, pri kateri naj se sprosti telo in um. To pomeni, da branje, sedenje za računalnikom in drugimi napravami ter gledanje televizije ni priporočljivo. Vsak stres podaljša čas okrevanja. Gibanje na svežem zraku pripomore k boljšemu počutju, prav tako mora biti soba, v kateri oboleli počiva, zelo dobro prezračena. Dobro je, da jo prezračimo vsako uro za pet do deset minut. V toplih in prehodnih mesecih je potrebno izpostavljanje dopoldanskemu in popoldanskemu soncu, najbolje dvakrat dnevno za petnajst minut. Sončenje pripomore k povečanju energije in zadosti potrebam telesa po vitaminu D. Dihalne vaje pospešijo okrevanje, prav tako obloge, ki jih polagamo na prsi vsako jutro po zbujanju in pred zajtrkom. Pred spanjem si lahko pripravimo kopel, ki pripomore k lažjemu dihanju, lahko ji dodamo poljubna eterična olja.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ 5 Foods To Avoid Tuberculosis. Dostopno 21.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.natural-homeremedies.com/blog/foods-that-you-must-avoid-if-you-have-tuberculosis/

Zlatenica

Osnovno o zlatenici

Zlatenica je rumenozeleno obarvanje kože in beločnic z barvilom, imenovanim bilirubin. Beločnice se obarvajo zaradi visoke vsebnosti elastina, ki veže barvilo, prav tako kot koža. Kadar pride do zlatenice je vzrok temu previsoka vrednost bilirubina v krvi. Pri novorojencih je zlatenica normalen pojav, pri otrocih in odraslih osebah, pa je vzrok bolezenski. Bilirubin je normalno prisoten v rdečih krvničkah in se iz njih sprošča ob propadanju le teh. Rdeče krvničke v telesu živijo do 120 dni, po tem odmrejo, medtem pa nenehno nastajajo nove. Zaradi tega cikla je v krvi neka količina bilirubina zmeraj prisotna. Normalne vrednosti bilirubina v krvi se gibljejo med 5,1 in 17,1 µmol/l, kadar koncentracija preseže 50 µmol/l, postane zlatenica vidna tudi s prostim očesom. Bolezen je lahko dedna ali povezana z drugimi kroničnimi boleznimi. Vzroke za nastanek zlatenice podrobneje opisujemo spodaj. Pri oceni možnih vzrokov je potrebno upoštevati starost obolelega, saj so v mladosti pogostejše zlatenice zaradi hepatitisa. S starostjo narašča tveganje za zlatenico zaradi žolčnih kamnov, okvare jeter po zdravilih ter ciroze, za nastanek katere obstaja še posebej velika možnost ob prekomernem uživanju alkohola.

Simptomi in znaki

Pri vrednostih bilirubina v krvi, ki se gibljejo med 18 in 50 µmol/l je zlatenico možno zaznati le z laboratorijskimi testi. Ob testiranju se lahko pojavi zvišan bilirubin v urinu. Kadar vrednost bilirubina preseže to raven, lahko s prostimi očmi zaznamo spremembo v barvi kože ter beločnic. Le te postanejo rumenkaste barve, ki jo najlažje razločimo, če barvo primerjamo s praznim belim listom papirja. Ob sumu na zlatenico je potrebno takoj obiskati osebnega zdravnika, ki opravi preiskave urina, krvne preiskave ter jetrne teste, da določi vzrok, zakaj je do obolenja prišlo. Šele potem lahko oceni, koliko kritično je stanje in ali je potrebno ukrepati ali ne. Kadar vrednosti niso precej povišane, ukrepanje v smislu medicinske oskrbe ne bo potrebno. Za olajšanje simptomov in znakov pa lahko v tem primeru naredimo veliko tako da prilagodimo življenjski slog ter prehrano.

Vzroki

Previsok bilirubin v krvi se lahko pojavi zaradi prekomerne tvorbe le tega, ali zaradi prepočasnega oziroma blokiranega odstranjevanja bilirubina iz krvi. Glede na načine, na katere lahko pride do zlatenice, jo delimo v tri osnovne skupine: prehepatično, hepatično in holestatično. To pomeni, da se lahko pojavi vzrok pred vstopom krvi v jetra, znotraj jeter ali po izstopu iz jeter. Prehepatična zlatenica je največkrat posledica prekomernega razpada rdečih krvnih celic. Jetrni testi ne kažejo posebnosti, prav tako bilirubin ne prehaja v urin. Povezana je lahko z anemijo zaradi razpada eritrocitov. Hepatična zlatenica se pojavi zaradi motenega delovanja jetrnih celic, ki bodisi nepravilno presnavljajo bilirubin ali je moten sam prenos barvila po tkivu. Jetrni testi so pri motnji prenosa največkrat spremenjeni, medtem ko so pri nepravilni presnovi bilirubina normalni. Osnovni bolezni, ki lahko povzročita hepatični tip zlatenice sta jetrna ciroza in hepatitis. Bilirubin je pri motnji prenosa iz celic možno izmeriti tudi v urinu. Holestatični tip zlatenice je posledica okvare v izločanju žolča zaradi okvare kanalov, po katerih le ta odteka, ali zaradi zapore žolčnih izvodil. Ta se lahko pojavi zaradi žolčnih kamnov, tumorjev na žolčevodih ali zaradi številnih zdravil.

Dieta

Simptome blage zlatenice lahko omilimo s pravilno prehrano. Prav tako moramo paziti na prehrano pri zmerno hudih in hujših oblikah zlatenice, saj le na tak način telo podpremo s potrebnimi hranili. Dietna podpora se prične z enotedenskim postom s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Primerni so sok pomaranč, limon, grozdja, hrušk, korenja, rdeče pese in sladkornega trsa. Dnevno lahko izvajamo klistir s toplo vodo, da zagotovimo zadostno odstranjevanje toksinov iz telesa. Post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi lahko traja tudi dlje, vse dokler glavni simptomi ne izginejo. Po obdobju posta preidemo na sadno dieto za tri do pet dni. Uživamo vse prej naštete vrste sadja in dodamo še druge vrste, po želji. Edina vrsta sadja, ki pri tej dieti ni priporočljiva, so banane. Dnevni jedilnik po prehodu iz sadne diete na normalno prehrano izgleda nekako takole – Takoj po tem, ko se prebudimo, popijemo kozarec mlačne vode s sokom polovice limone. Za zajtrk pojemo en kos sočnega sadja, kot je jabolko, hruška, mango, papaja, grozdje ali dve pesti jagodičevja. Zraven pojemo kos polnozrnatega kruha z nekaj masla. Za malico popijemo pomarančni ali hruškov sok. Kosilo je sestavljeno iz solate, dveh polnozrnatih palačink, zelenjave kuhane nad paro z dodatkom svežega korenčka. Za konec pri kosilu popijemo kozarec pinjenca. Popoldanska malica naj bo kozarec kokosove vode ali jabolčnega soka. Ob večerji zaužijemo krožnik zelenjavne juhe, dve polnozrnati palačinki, en srednje velik pečen krompir in nekaj poparjene zelenjave, kot je na primer špinača. Preden zaspimo lahko popijemo toplo mleko z žličko meda. Naveden jedilnik je le okvir, da si lažje predstavljate razporeditev ter kombinacijo živil čez dan. Za natančnejše informacije, katera živila vplivajo na potek bolezni, berite dalje.

Hrana, ki obremenjuje jetra in s tem škoduje

Maščobe

Govorimo o konkretnih vrstah maščob, kot so ghee, maslo v velikih količinah, smetana in olja. Teh naj bi se izogibali vsaj dva tedna od ugotovitve zlatenice oziroma po potrebi tudi dlje, kasneje pa jih lahko dodamo nazaj v prehrano.

Sol

Za hitro okrevanje se je potrebno izogniti dodajanju soli v hrano. Sol upočasni okrevanje jetrnih celic, zato vsaj nekaj časa po zlatenici uživamo manj slano hrano.

Sladkor

Uživanje hrane z veliko sladkorja vpliva na apetit. Tako nimamo potrebe po bolj hranilnih živilih, saj nam sladka hrana ponuja le prazne kalorije. Sladkorja se izogibamo kolikor se le da, saj sicer ne podpremo zdravilnih procesov v telesu.

Nekatere vrste mesa

Vrste mesa, ki imajo visoko vsebnost nasičenih kislin, bi morale biti v času po zlatenici izključene iz jedilnika. Od mesa je priporočljivo le pusto mesto, kot je perutnina.

Fižol

V času zlatenice telo zaradi obremenjenega metabolizma težje izloča dušik, tako se moramo izogniti vsem živilom, ki obremenjujejo zaradi visoke vsebnosti dušika, kot je na primer fižol.

Banane

Izogibali naj bi se uživanju banan, saj je znano, da povišajo vrednosti bilirubina v krvi, kar poslabša simptome zlatenice.

Alkohol

Alkohol povzroča dodatno obremenitev za že tako obremenjena jetra. Večina vzrokov zlatenice zahteva popolno abstinenco od alkohola, ki mora trajati doživljenjsko.

Hrana, ki pomaga pri regeneraciji po zlatenici

Sadje in zelenjava

Ogljikovi hidrati, ki jih dobimo iz sadja in zelenjave se razlikujejo od tistih, ki jih dobimo z moko in ostalimi izdelki, ki vsebujejo prazne kalorije. Ogljikovi hidrati iz sadja in zelenjave niso nikoli prazni, saj je presnova le teh drugačna, prav tako pa zraven zaužijemo še vrsto vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki jih vsebujejo. Zaradi nizke vsebnosti maščob so najprimernejša živila, zato naj bi sestavljala od 50 do 70 odstotkov jedilnika, kadar okrevamo po zlatenici.

Ječmenova voda

Voda iz ječmen, ki naj bi jo pili večkrat dnevno, se je izkazala za učinkovito pri blaženju simptomov zlatenice. Kadar je ne moremo kupiti, si jo lahko pripravimo kar sami doma. Postopek je sledeč: eno skodelico ječmena namočimo v šestkratni količini vode in jo pustimo stati tri ure. 

Ribe

Kadar se odpovemo mesu, je dobro za zadostno mero beljakovin zaužiti ribe. Te uživamo dva do trikrat na dan. Zaradi vsebnosti omega 3, ki delujejo antioksidativno, z uživanjem rib v telo ne vnašamo velikih količin nezdravih maščob. Izogibamo se konzerviranim ribam v olju.

Regrat – korenina

Korenina regrata je znana v tradicionalni medicini kot uspešno sredstvo za lajšanje težav z jetri. Priporočljivo jo je uživati predvsem, kadar gre za težave z žolčem, saj je znano da izboljša pretok le tega. Primerna je pri vnetju žolčevodov, hepatitisu, žolčnih kamnih in zlatenici.

Pistacije

Raziskave na živalih so pokazale, da se v primeru zlatenic po zaužitju pistacij zniža vrednost bilirubina v krvi. Prav tako se izboljšajo jetrni testi na ene izmed glavnih jetrni encimov – alkalno fosfatazo, alanin aminotransferazo in aspartat aminotransferazo.

Kurkuma

V tradicionalni medicini uporabljajo kurkumo v številne zdravilne namene. Med temi tudi za zlatenico. Kurkuma deluje izrazito protivnetno.

Kvinoja

Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, ki so pomembne za okrevanje po bolezni in je primerna, da z njo zamenjamo druga žita. Lahko jo uživamo samostojno ali v kombinaciji s solato, primerna pa je tudi za nadev v polnjenih paprikah.

Leča

Leča vsebuje fitoestrogene, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju v primeru zlatenice.

Pinjenec

Ta bel napitek je pomemben za lajšanje simptomov in znakov zlatenice. Vsebuje veliko železa in kalcija, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju, predvsem kadar je sočasno prisotna slabokrvnost.

Ingverjev čaj

Zlatenica se izboljša ob enkrat dnevnem pitju ingverjevega čaja, v katerega dodamo sok četrtine limone. Ingverjev čaj z limono je vir naravnih snovi, ki razstrupljajo telo in mu pomagajo izločati toksine.

Druga priporočila

Dokler simptomi ne ponehajo mora oboleli počivati. Kadar preidemo iz diete na normalno prehrano, jemo več manjših obrokov na dan in ne velikih obrokov. Nujno je popiti zadostno količino tekočin, najbolje vode, v katero iztisnemo limone. Izogniti se moramo vsem dejavnostim ali živilom, ki bi lahko povzročale prebavne težave. K boljšemu okrevanju pripomore tudi zmerna vsakodnevna telesna dejavnost, kadar le to lahko izvajamo.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪  Action on Gilbert’s Syndrome. The Liver Diet. Dostopno 21.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.gilbertssyndrome.org.uk/2011/10/the-liver-diet/

Glavkom

Osnovno o glavkomu

Glavkom je bolezen oči, pri kateri se večinoma pojavi povišan pritisk znotraj očesnega zrkla. Oko je parni organ, ki je sestavljen iz dveh prostorov. Najbolj zunanji prostor leži tik za roženico in je manjši. V njem se nahajajo šarenica in za njo sprednji del leče, katere obliva očesna vodica. Očesno vodico neprenehoma proizvaja majhno tkivo levo in desno od šarenice, ki se imenuje ciliarnik. Očesna vodica je tekočina, ki vsebuje določene beljakovine in druge snovi, ter skrbi za normalen pritisk v očesu. Ob primerni količini tekočine v očesu lahko oko nemoteno deluje, saj so vsa tkiva znotraj tega pomembnega organa izpostavljena zadostni količini hranil. Pomen tekočine v očesu pa je tudi ta, da skrbi za optimalno lomljivost svetlobe, ki pada na zadnjo stran očesa, od koder se informacije prenesejo do možganov. Za dosego normalnega pritiska znotraj očesa mora očesna voda nenehno odtekati. Prav zaradi dejstva, da nastaja nenehno, se ob motnji odtekanja prične v očesu zviševati pritisk. Opisane težave se pojavijo ob glavkomu, saj pride do motenega prehoda očesne tekočine do ven, ki jo odnašajo naprej po krvi. Kadar je stanje napredovalo, se zdravi operativno s sprostitvijo zamašenih kanalov, skozi katere odteka tekočina.

Simptomi in znaki

Začetke bolezni oboleli najprej opazijo po slabšem vidu. Okrog predmetov vidijo obrise, barvaste kroge, težave z vidom so izrazite predvsem pri gledanju v mraku. Pri glavkomu se zaradi pritiska tekočine šarenica izboči, kar je vidno, če oko pogledamo od blizu. Prekomerna količina tekočine povzroči otrdelost zrkla in izgubo prožnosti. Oboleli tožijo tudi za bolečinami okrog oči, predvsem na področju obrvi, temena in lic. Pogosto so pridruženi zmerni do hudi glavoboli. Glavkom ni statična sprememba, temveč postopoma napreduje, simptomi se postopoma slabšajo. Težave z vidom postajajo čedalje večje in kadar oboleli odlaša z obiskom zdravnika se lahko pojavi slepota.

Vzroki

Dejavniki tveganja za razvoj glavkoma so slabi delovni pogoji, v smislu slabe osvetlitve delovne površine oziroma delovnega mesta. Večje možnosti za razvoj bolezni imajo ljudje, ki vodijo nezdrav življenjski stil, uživajo slabo prehrano ali nepravilno kombinirajo živila. Povezava obstaja tudi med glavkomom in uporabo zdravil za druge akutne ali kronične težave. Prav tako k nastanku bolezni pripomore večja izpostavljenost stresu oziroma stresne okoliščine. Razlog je lahko tudi fiziološki, namreč nepravilno delovanje nadledvičnih žlez , ki lahko vodi do izgube soli iz telesa ter nabiranja tekočin v tkivih. Večje možnosti za razvoj glavkoma imajo osebe s sladkorno boleznijo, prenizkim krvnim sladkorjem, aterosklerozo, težavami s srcem, alergijami ter nepravilnim delovanjem živčnega sistema.

Dieta

S pravilno prehrano pripomoremo k odpravljanju vzrokov za nastanek glavkoma. Prehrano je potrebno prilagoditi v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za kronično stanje, za odpravo katerega ni potrebna operacija, ali gre za stanje po operaciji. Prehrana naj bi temeljila na zadostnem uživanju semen, oreškov, zelenjave in sadja, s poudarkom na živila z visoko vsebnostjo vitamina C. Veliko strokovnjakov je mnenja, da se lahko povišan pritisk znotraj oči zniža z zadostnim vnosom vitamina C. Zadostne količine pri taki terapiji so dosežene z uporabo prehranskih dopolnil in morajo zaradi možnih stranskih učinkov biti izvedene pod nadzorom strokovnjaka. Pomen moramo dajati tudi živilom z veliko vsebnostjo vitaminov A in B ter določenih mineralov, kot je kalcij.

Hrana, ki škoduje zdravju oči v primeru glavkoma

Trans maščobne kisline

Uživanje trans maščobnih kislin je povezano z večjim tveganjem za povišan holesterol ter poškodbo žil po celotnem telesu. Poškodba žil lahko napreduje do te mere, da poškoduje živec, ki prenaša signale iz očesa v možgane, imenovan optični živec. Izogibamo se torej predelani hrani, slaščicam in ocvrti hrani.

Nasičene maščobe

Še ena vrsta maščob, ki naj bi se jih izogibali, če imamo večje tveganje ali že razvit glavkom, so nasičene maščobe. Najdemo jih v mesu, kot je govedina in druge vrste rdečega mesa, svinjski masti in živalskih izdelkih, kot so suhe mesnine, paštete in drugo. Uživanje nasičenih maščob je povezano z višjim indeksom telesne mase. Prekomerna teža je en izmed dejavnikov tveganja za pojav glavkoma.

Sladkor

Uživanje sladkorja vodi do nenadnega povišanja vrednosti glukoze v krvi. Visoke vrednosti glukoze vodijo do povišanja inzulina v krvnem obtoku, kar lahko sčasoma privede do nastanka rezistence na inzulin. Ta je pogosta pri sladkornih bolnikih, prekomerno težkih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Našteti dejavniki tveganja povišajo možnost nastanka glavkoma.

Alergena živila

Alergija in glavkom sta lahko povezani. Živila, ki pogosto sprožajo alergije, so tako lahko vzrok za poslabšanje ali pojav glavkoma. Takšna živila so soja, mleko in mlečni izdelki, pšenica, koruza in druge žitarice ter nekateri oreški.

Pitje v velikih količinah

Oboleli z glavkomom naj bi posegali po zdravih pijačah, predvsem vodi, nesladkanem čaju in občasno drugih napitkih, ki jih pijejo nesladkane ali naj vsebujejo zmanjšane količine sladkorja. Priporoča se pitje majhnih količin tekočine na dan, saj se ob zaužitju večje količine (dva decilitra ali več) naenkrat, dvigne pritisk znotraj očesa, to pa lahko negativno vpliva na bolezen.

Kava

Po zaužiti skodelici kave, se po celotnem telesu dvigne pritisk znotraj žilja. Poveča se tudi tlak znotraj oči, kar ob bolezni, kot je glavkom, poslabša simptome in lahko povzroči nepopravljive poškodbe na očeh.

Alkohol

Prekomerno pitje alkohola je povezano z veliko kroničnimi boleznimi. Ker so le te velikokrat pridružene ob glavkomu, se za zagotavljanje dobrega zdravstvenega stanja organizma pričakuje abstinenca ali res le občasno pitje zelo majhnih količin alkohola, kot je na primer deci vina na dva ali tri dni ter ne več kot tri deci vina ob enkratnem dogodku, kot so občasna praznovanja.

Hrana, ki pomaga zmanjšati simptome bolezni oziroma zniža tveganje za nastanek glavkoma

Vitamin C

Živila, ki so dobri viri vitamina C so limone, pomaranče, jabolka, kivi, grenivke in limete. Prav tako vitamin C vsebuje določena zelenjava, kot so na primer paprika, zelena listnata zelenjava in kalčki.

Vitamini A in B

Osebe z glavkomom imajo velikokrat pridruženo pomanjkanje vitaminov iz skupin A in B. Vitamin A je v maščobi topen vitamin, kar pomeni, da ga je dobro zaužiti skupaj z živili, ki imajo nekoliko višji delež maščob, da dosežemo optimalno absorpcijo. Dobri viri vitamina A so sladki krompir, korenje, temna zelena listnata zelenjava, buče, endivija, suhe marelice, paprike, ribe, jetra in tropsko sadje. Vitamin B najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, špargljih, špinači in drugi temno zeleni listnati zelenjavi, ribah perutninskem mesu, jajcih in polnozrnatih kosmičih. 

Kalcij

Ta pomemben mineral se pri nekaj primerih obolelih z glavkomom najde v premajhnih količinah. Prehranski viri kalcija so temno zelena listnata zelenjava, kitajsko zelje, tofu, brokoli, zeleni fižol, mandlji, ribe, mleko, jogurt in sir.

Cink

Veliko oseb, ki ima težave z vidom, ima v prehrani pomanjkanje pomembnega minerala, cinka. Ta mikroelement se nahaja v rumeni pegi, ki je točka najostrejšega vida. Pripomore k reakciji, v kateri iz vitamina A nastaja pigment melanin, ki ščiti oči. Zadostne vrednosti cinka poskrbijo tudi za izboljšanje vida v mraku. Cink lahko dobimo iz hrane ob uživanju pustega mesa, morske hrane, izmed katere so s cinkom bogate predvsem ostrige. Pridobimo ga lahko tudi iz fižola, oreškov, polnozrnatih živil ter mlečnih izdelkov. Priporočena dnevna doza cinka je 8 do 11 miligramov na dan za ženske ter 11 miligramov na dan za moške.

Omega 3 maščobne kisline

Omega 3, ki jih najdemo v največji meri v ribjem olju, dokazano vplivajo na zmanjšanje oksidativnega stresa v mrežnici. Ta se nahaja na zadnji strani očesa in je pomembna za dober vid. Pri boleznih oči, kot je glavkom, lahko kisikovi radikali v večji meri vplivajo na stanje tkiv. Omega 3 vplivajo na izboljšanje krvnega pretoka skozi oči, ki je ob povišanju tlaka v očeh moten.

Špinača

Špinača vsebuje visoke vrednosti antioksidantov, izmed teh predvsem dveh, imenovanih lutein in zeaksantin, ki jih najdemo tudi v očesu. Smatra se, da lahko ta antioksidanta ščitita oči pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa.

Listnato in kodrasto zelje

Raziskave potrjujejo pozitiven vpliv listnatega in kodrastega zelja na zdravje oči v primeru glavkoma. Uživanje te zelenjave vsaj dvakrat mesečno, pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek glavkoma in to celo za polovico.

Druga priporočila

V izjemno pomoč je redno izvajanje vaj za oči. Gre za različne tehnike gibanja oči, ki jih bomo na kratko orisali. Pri teh vajah gre za ponavljajoče se počasne gibe z očmi, najprej navzgor in navzdol, iz leve na desno in obratno, nato počasno kroženje z očmi v obe smeri. Po izvedbi teh vaj si izberemo točko v prostoru, na katero fiksiramo pogled ter nato premikamo glavo levo in desno. Vaje naj bi izvajali vsaj dva do trikrat dnevno za deset do petnajst minut. Za sprostitev po vajah se udobno usedemo, zapremo oči, ter jih pokrijemo z dlanmi. Tako sproščeni počivamo dve do tri minute.

Poleg vaj za oči je pomembno, da se oboleli izogibajo stresnim situacijam in se poslužujejo sprostitvenih tehnik za dosego notranjega miru. Škoduje prekomerno gledanje televizije, filmov in predolgo branje knjig, saj vse našteto povzroča očesni napor. Pomaga dovolj dolg spanec in zadostna količina odmora ter počitka čez dan, svež zrak in zmerno vsakodnevno gibanje, kot so kratki sprehodi. Kadar se odločimo za prehranske dodatke, je pomembno, da se pred jemanjem posvetujemo s svojim zdravnikom, saj lahko nekateri izmed njih vplivajo na presnovo zdravil, ki jih uživamo zaradi bolezni.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Glaucoma research foundation. Nutrition and glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.glaucoma.org/treatment/nutrition-and-glaucoma.php

▪ Greger M. Foods for glaucoma. Dostopno 20.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionfacts.org/2014/12/30/foods-for-glaucoma/

Apendicitis – vnetje slepega črevesa

Akutno vnetje slepega črevesa se najpogosteje pojavi nenadoma in ima hiter potek. To velikokrat vodi do operacije, po kateri si moramo kar najbolje pomagati. En izmed dobrih načinov za čim hitrejše okrevanje je zdrava prehrana. Včasih potek vnetja ni tako hiter, lahko pride do blagega vnetja, ki se pozdravi samo od sebe, brez operacije. Tudi v teh primerih je pomembno, da prilagodimo svojo prehrano, saj je slepo črevo del prebavil, skozi katere potuje vsa zaužita hrana. Vnetje slepega črevesa je najpogostejše med desetim in tridesetim letom in je pogostejše v razvitih državah. Je vzrok za več kot tretjino primerov nenadne hude bolečine v spodnjem delu trebuha.

Slepo črevo je majhen del črevesa, ki leži na prehodu tankega črevesa v debelo črevo. Ima obliko na eni strani odprte cevi in je dolg od 7 do 10 centimetrov. Leži največkrat v spodnjem desnem delu trebuha, na navidezni črti, ki povezuje popek in zgornji del kolčne kosti. Sestavljen je iz mišične plasti in zunanje tkivne ovojnice, znotraj slepiča pa se nahaja tudi limfno tkivo. Funkcije slepega črevesa niso izražene v veliki meri, vendar naj bi limfno tkivo, ki se v njem nahaja, pripomoglo k čiščenju odpadnih snovi iz telesa. Po odstranitvi slepiča se zdravje telesa ne poslabša, saj njegove funkcije prevzamejo druga limfna tkiva.

Simptomi in znaki

Nenadno vnetje, ki ima hiter potek, se največkrat pokaže z bolečino v desnem spodnjem delu trebuha, ki se poslabša na dotik ali ob gibanju telesa. Spremlja ga lahko slabost in bruhanje. Najprej je bolečino težko locirati, saj je lahko boleč cel trebuh, šele po nekaj časa se lahko ta koncentrira na določeno točko, ki je najpogosteje na desni strani spodaj, lahko pa tudi drugje, če je slepo črevo v anatomsko nespecifični legi. Bolečina postopoma postaja hujša, poslabša jo kihanje, kašljanje in vedno manjši premiki sprožijo hude valove bolečine, zaradi česar se oboleli čim bolj izogibajo gibanju. Vnetje slepiča je pogosta težava pri otrocih, zato je potrebno otroka opazovati in zaznati znake morebitnega vnetja. Ob nezdravljenem vnetju lahko namreč pride do razlitja slepiča, ki ga spremljajo neznosne bolečine in šok. Razlitje v nekaj urah vodi v smrt, saj je v črevesu veliko bakterij, ki se ob prehodu v trebušno votlino razsejejo po trebušni votlini in povzročajo vnetje, ki ga je pogosto nemogoče zamejiti. Prav zaradi tega je potrebno ob sumu na vnetje slepega črevesa čim prej obiskati zdravnika.

Vzroki

Vzrok za vnetje slepiča je največkrat neznan. Pojavi se lahko po zaužitju določene hrane, vendar to ni pogoj in jasnega vzroka za vnetje do danes še niso našli. Dejavnik tveganja so druga obolenja črevesja, kronične bolezni, slabša imunska odpornost ter izpostavljenost stresnim razmeram. Lahko se pojavi tudi pri popolnoma zdravih posameznikih.

Dieta

Ob prvih znakih vnetja slepiča je potrebno pričeti s postom. Kadar je bolečina neznosna, takoj obiščemo zdravnika, vendar se sicer ne premikamo iz postelje. Bolj kot karkoli drugega je namreč pomemben počitek. Zaužiti ne smemo prav nič hrane, razen tega pa poskrbimo za pitje dovolj vode. Tretji dan po prenehanju simptomov oziroma po operaciji pričnemo s pitjem sadnih sokov, kar naj traja tri dni. Pijemo sokove pomaranče, limonado, jabolčnik, ananasov sok ali drugi sok, ki nam ustreza. Pazimo da s sokovi ne vnašamo v telo škodljivih snovi oziroma da izberemo sokove iz ekološke pridelave. Ob večji dehidraciji lahko pijemo kokosovo vodo, da nam povrne izgubljene mikroelemente, saj navadna voda ob dehidraciji ne zadostuje. Po dieti s sadnimi sokovi v prehrano vključimo semena, oreške, žitarice, zelenjavo in sadje.

Ob dolgotrajnih težavah, kadar vnetje traja in operacija ni potrebna, naredimo kratek post, po katerem ne sledi dieta s sadnimi sokovi, temveč dieta s polnomastnim mlekom. Pri tej dieti prvi dan zaužijemo kozarec mlačnega mleka (2 dcl) vsaki dve uri od osme zjutraj do osme zvečer. Drugi dan zaužijemo kozarec mleka na vsako uro in pol in tretji dan na vsako uro. Dieto lahko vodimo dokler simptomi ne prenehajo oziroma tudi do dva ali tri tedne. Po dieti preidemo na zdravo prehrano s poudarkom na veliko sadja in zelene listnate zelenjave. V prehrano vključimo tudi sadne in zelenjavne sokove. Najbolje se po izkušnjah izkazale mešanice zelenjavnih sokov, posebej korenčkov sok v kombinaciji s sokom rdeče pese in kumaric. Redno pitje čaja iz grškega sena se je prav tako izkazalo kot učinkovito v podpori okrevanja pri apendicitisu. Spodaj naštevamo živila, ki so primerna za uživanje po operaciji oziroma pripomorejo k okrevanju po apendicitisu, ko smo zaključili z dietami. Prav tako boste izvedeli, katerih živil naj bi se čim dlje časa po apendicitisu izogibali in zakaj.

Hrana, ki naj bi se ji po apendicitisu čim dlje izogibali

Konzervirana hrana

Za dobro okrevanje se moramo izogibati konzervansom in drugim dodatkom v prehrani. Konzervirana hrana jih vsebuje veliko. V obdobju po vnetju slepega črevesa je prav tako priporočljivo izogibanje doma vloženi hrani. Vložena hrana ima veliko sladkorja ali kisa in oboje predstavlja obremenitev za prebavila.

Veliko maščob

Hrana z visoko vsebnostjo maščob je težko prebavljiva. Ko si organizem skuša opomoči od operacije, lahko po uživanju hrane z veliko maščobami pride do driske. Izogniti se moramo ocvrti hrani, smetani, polnomastnim mlečnim izdelkom, čokoladi in sladoledu.

Sladkarije

Hrana, ki je polna rafiniranega sladkorja, ni priporočljiva za uživanje ob vnetjih, saj poveča možnosti za razsoj okužbe. Prav tako se je izogibamo po morebitni operaciji, saj je takrat možnost okužb najvišja.

Stročnice

Čeprav so stročnice ena izmed bolj priljubljenih skupin živil zaradi visoke vsebnosti beljakovin in vlaknin, lahko v prevelikih količinah vodijo do nabiranja plinov v črevesju, kar poslabša prebavo in podaljša okrevanje po vnetju slepega črevesa.

Meso

Med živila, ki potrebujejo dolgo časa za prebavo, spada tudi meso. Posebej meso, ki vsebuje veliko maščob, lahko negativno vpliva na prebavo. Če se resnično ne moremo odpovedati mesu, je potrebno izbrati pusto meso, kot je na primer perutnina, saj ima manj maščob in je med vsemi vrstami mesa nekako najhitreje prebavljivo. Namesto mesa je bolje uživati ribe.

Gazirane pijače

Izogniti se je potrebno vsem vrstam gaziranih pijač, saj po zaužitju le teh v prebavilih nastajajo plini, ki onemogočajo dobro okrevanje.

Alkohol

V prebavilih deluje alkohol dražilno, zato se ga moramo po posegih, kot je odstranitev slepega črevesa, izogibati.

Hrana, ki po prenehanju diet pomaga pri okrevanju

Sveže sadje in zelenjava

S sadjem in zelenjavo v telo vnašamo lahko prebavljiva hranila, med katerimi se skriva veliko vitaminov in mineralov, ki podprejo imunski sistem v boju proti okužbam. Prebavila se s presnovo sadja in zelenjave ne naprezajo, zato naj bi jih od vseh živil največ uživali. Nekatere vrste zelenjave je za enostavnejšo prebavo dobro nekoliko pokuhati.

Buče

Jedilne buče so odličen vir beta karotena, iz katerega se v telesu proizvaja vitamin A. Ta vitamin je za okrevanje zelo pomemben, saj pospešuje celjenje. Buče ne obremenijo prebavnega sistema, saj so lahko prebavljive. Pri muškatnih bučah odstranimo zunanji trši del.

Kokosova voda

Voda pogosto ne zadostuje za nadomestitev mineralov, ki so ključni za ohranjanje hidracije. Posežemo lahko po kokosovi vodi, ki pripomore k ohranjanju ravnovesja ključnih mineralov v telesu.

Manj mastno mleko in mlečni izdelki

Z mlekom in mlečnimi izdelki dobimo nekaj beljakovin, ki jih telo potrebuje za obnavljanje celic. Vsaj na začetku moramo posegati po manj mastnih različicah teh izdelkov, saj lahko živila z visoko vsebnostjo maščob vodijo do težav s prebavo.

Sirotka in pinjenec

Izmed mlečnih izdelkov se še posebej priporočajo tisti, ki veliko pripomorejo k urejanju črevesne flore. Sirotka in pinjenec vsebujeta snovi, ki podprejo rast dobrih bakterij v črevesju. To ne le vodi do boljše prebave, temveč podpre tudi imunski sistem, saj se kar osemdeset odstotkov le tega leži v prebavilih.

Juhe

Da pomagamo črevesju do okrevanja, je dobro uživati hrano, ki se zlahka prebavi. Izmed te lahko uživamo juhe, saj zaradi svoje tekoče oblike ne predstavljajo večjega bremena za prebavo. Paziti moramo le, da z juho ne zaužijemo preveč maščob, zato izbiramo juhe na vodni osnovi.

Cink

Na elemente v sledovih pogosto pozabljamo. Vendar v primeru, ko želimo podpreti imunski sistem, koristi, da pazimo na zadosten vnos cinka. Imunski sistem potrebuje še posebej veliko podporo po operacijah. Cink pripomore k boljši obrambi proti okužbam ter pripomore k celjenju ran. Dobri viri cinka so morska hrana, mleko, polnozrnata živila, stročnice in oreški.

Druga priporočila

K olajšanju simptomov pripomorejo tople obloge na boleč predel, ki jih polagamo na trebuh večkrat dnevno. Ob kroničnih težavah, kjer ni prisotnih toliko bolečin, lahko pomaga blaga masaža trebuha. Najpomembnejši je zadosten počitek z veliko spanca, da telesu karseda pomagamo k hitri regeneraciji. Kadar se naprezamo ali ignoriramo težave, lahko poslabšamo svoje stanje in se kaj hitro znajdemo v bolnišnici. Ne pozabimo na pitje zadostnih količin tekočine.

Po operaciji so pogoste prebavne težave, lahko se pojavi driska ali zaprtje. Po posegu ni priporočljivo, da izvajamo kakršen koli pritisk na operirano področje. Za odpravo težav, ki se pojavijo, si moramo pomagati na druge načine. K lajšanju simptomov lahko pripomorejo zdrava prehrana, pitje zadostnih količin vode, domača zdravila. Ob hujših težavah se za nasvet obrnemo na osebnega zdravnika, pogosto so za lajšanje simptomov potrebna zdravila.

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Corleone J.The Best Foods to Eat After Appendix Surgery. Dostopno 17.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/333270-the-best-foods-to-eat-after-appendix-surgery/