Zaprtje

Zaprtje ali obstipacija je izločanje majhne količine trdega blata. Ob iztrebljanju se mora oseba mučno napenjati in ima kljub temu občutek, da ne more opraviti velike potrebe. Težave z zaprtjem so lahko kratkotrajne ali kronične. Nenaden pojav zaprtja pri sicer zdravi osebi lahko odraža resno bolezen. Težave z iztrebljanjem so pogost problem med ljudmi. Zaprtje se pojavlja pogosteje pri ženskah in je glede na celotno populacijo prisotno nekje pri 2 do 20 odstotkih oseb. Največ obolelih je med starostniki, pri katerih doseže pojavnost tudi do 50%.

O številu iztrebljanj pri zaprtju težko govorimo, povečini gre za manj kot tri iztrebljanja na teden, vendar od osebe do osebe število niha. Težave so predvsem subjektivne narave, saj gre za spremembo pogostosti, ki jo zazna vsaka oseba drugače. Ljudje ne govorijo zlahka o kroničnih težavah z zaprtjem, saj jih večina obišče zdravnika šele po nekaj letih. Nekaterim je mučen že sam pomislek na preiskave, vendar se lahko s čakanjem dolgotrajne težave samo še stopnjujejo.

Simptomi in znaki

Simptomi zaprtja so dolgo, močno napenjanje pred defekacijo, neučinkovito iztrebljanje kljub napenjanju, težak začetek defekacije, nezmožnost v popolnosti izprazniti zadnjik, redko tiščanje na blato, stalno tiščanje v trebuhu, napihnjenost, lahko tudi bolečine. Nekateri se ob težavah odločijo uporabljati odvajala ali klistir, vendar povečini to ne pomaga. Odvajanje je namreč lahko moteno tudi pri mehkem blatu. Ob preiskavah se izključi vzroke, ki so najbolj verjetni. Tako se najprej preišče kri, odvzet vzorec blata in občasno tudi urin. Kolonoskopija se opravlja redko, nujno se opravi le pri osebi nad petdeset let, ki še ni imela nikoli opravljene te preiskave. Spremembe, ki se ugotovijo, vodijo do končne odločitve glede pravega vzroka težav. 

Vzroki

Dolgotrajno zaprtje je lahko posledica bolezni ali nepravilnega funkcioniranja prebavil. Do težav lahko pride zaradi starosti, telesne neaktivnosti, nosečnosti, dehidracije, depresije oziroma anksioznosti, bolezni endokrinega sistema, presnovnih motenj, nevroloških bolezni ali pa je vzrok mehanična zapora. Tudi stanja, ki prizadenejo konec črevesa ter analno odprtino, lahko vodijo v zaprtje. To so razjeda ali razpoka na izhodu iz zadnjika in hemoroidi. Resne bolezni, ki so lahko vzrok mehanski zapori, so kolorektalni rak, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, možganska kap, diabetes ter bolezni ščitnice. En izmed možnih vzrokov za zaprtje je lahko tudi disfunkcija mišic medeničnega dna. Gre za nesposobnost iztisnjenja zadostnih količin blata iz zadnjika, zato se le to zadržuje v zadnjiku. Osebe z disfunkcijo mišic medeničnega dna ne zmorejo sprostiti mišice zapiralke zadnjika, do česar pride zaradi popoškodbenih brazgotin, epiziotomije (prerez presredka) ob porodu, vzrok disfunkcije je lahko tudi šibkost mišic medeničnega dna.

Dieta

Pogost vzrok nenadnega zaprtja, ki se lahko izmenjuje z obdobji normalnega odvajanja blata, je nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog. Večina hrane, ki jo dandanes kupimo v trgovini, je polne dodatkov in ostalih snovi, ki jih telo ne potrebuje. Uživanje rafinirane hrane ter visoko energijskih živil, ki so v bistvu prazne kalorije brez mineralov, vitaminov in pomembnih hranil, vodi do slabšanja funkcije črevesja. Škodi tudi uživanje mesa v velikih količinah, prekomerno pitje pravega čaja oziroma kave, požiranje nezadostno prežvečene hrane, pitje premalo tekočin, prenajedanje, nepravilno kombiniranje živil. Vse našteto povzroča težave v prebavilih in črevesju, kar se kaže z nerednimi odvajanji blata.

Sprememba prehrane je v veliko pomoč, saj je zaprtje, povezano z uživanjem nezdravih živil, zelo pogost pojav. Glede na to, da je slaba prehrana prej pravilo kot izjema, se spremembe lotimo na začetku, ko zaznamo, da je nekaj narobe. Najpomembneje je, da izločimo vsa predelana živila, vnaprej pripravljene jedi in ostala živila, ki so polna aditivov in konzervansov. V prehrano vključimo preprosta živila, iz katerih doma pripravimo obrok. Hrano ob jedi primerno prežvečimo, da se prepoji s slino, ki nato skupaj z grižljajem potuje v želodec in naprej po prebavnem traktu. Slina ima veliko encimov, ki so pomembni v presnovi, z žvečenjem pa spodbujamo nastanek le te v žlezah slinavkah. Dlje kot žvečimo, več sline nastaja, zato je hitro hranjenje odsvetovano.

Ob začetku sprememb v prehrani, je primerna dieta, pri kateri uživamo le sadje. Trajala naj bi sedem dni in je primerna predvsem pri dolgotrajnih in težkih primerih zaprtja. Pred to dieto lahko naredimo tudi petdnevni post z vodo in pomarančnim sokom, če nam tak način čiščenja črevesja prija.

Hrana, ki škodi

Sladkor

Sladka živila in dodajanje veliko sladkorja v hrano je odsvetovano, saj se pri hranjenju z velikimi količinami sladkorja, niža telesna količina vitaminov skupine B. Vitamini skupine B so pomembni za primerno funkcioniranje črevesja.

Enostavni ogljikovi hidrati

Poleg sladkorja povzročajo zaprtje tudi ostali enostavni ogljikovi hidrati. Pretežno se nahajajo v beli moki, rižu, kruhu ter pekovskih izdelkih.

Meso in mesni izdelki

Meso ne vsebuje skoraj nič vlaknin, zato lahko traja kar nekaj časa, da preide skozi prebavni trakt. Posebej kadar uživamo meso ali mesne izdelke z drugimi živili, ki imajo nizko vsebnost vlaknin, se lahko pojavijo težave v obliki zaprtja. Sicer ima meso prednosti v obliki hitro prebavljivih beljakovin, ampak ga moramo v izogib prebavnim težavam uživati skupaj z živili, ki vsebujejo veliko vlaknin.

Sir

Sir ne vsebuje skoraj nobenih vlaknin in lahko poslabša ali povzroči zaprtje. V kolikor obstaja pri osebi laktozna intoleranca, se mora siru in mlečnih izdelkov še posebej izogibati, saj lahko sicer poslabša stanje s prebavo.

Aditivi in konzervansi

Skupaj z ostalimi dodatki v hrani, povezujejo z zaprtjem predvsem aditive in konzervanse. Mešanica le teh je še posebej škodljiva.

Trdo kuhana jajca

Živil, ki imajo veliko vsebnost maščob in skorajda nič vlaknin, se je potrebno ob zaprtju čim bolj izogibati.

Alkohol

Pitje alkohola vodi v dehidracijo in preprečuje zadostno absorpcijo hranil.

Hrana, ki zdravi

Polnozrnata živila

Eden izmed glavnih vzrokov zaprtja zaradi nepravilne prehrane je pomanjkanje vlaknin. Te se v večjih količinah nahajajo v polnozrnatih živilih, zato jih vključimo v prehrano namesto kruha in pekovskih izdelkov iz bele moke.

Lanena semena

Čajna žlička lanenih semen, ki jih zaužijemo pred vsakim obrokom, zagotavlja tako vlaknine kot tudi primerno konsistenco blata. Najbolje je, da jih pred uživanjem nekaj ur namakamo v vodi.

Med

Med deluje v telesu blago odvajalno in se v primeru zaprtja priporoča.

Melasa

Melasa sicer vsebuje velike količine sladkorja, vendar je kristaliziran in vsebuje ogromno količino magnezija, ki pripomore k urejanju prebave.

Stročnice

Stročnice vsebujejo mešanico vlaknin, ki je sestavljena iz netopnih in topnih vrst le teh. Vlaknine pripomorejo k povečanju količine vode znotraj črevesa in zmanjšanju časa prehoda hrane skozi črevo in zato delujejo proti zaprtju.

Zelena listnata zelenjava

Izmed vrst zelene listnate zelenjave pripomore k normalni prebavi posebej špinača. To lahko pripravo kot kuhano prilogo, še bolje pa je, da nekaj listov prihranimo in jih dodamo k solati. Zelena solata kot je kristalna, endivija in ostale vrste, z vsebnostjo vlaknin, mineralov in rudninskih snovi poskrbijo, da črevesna vsebina normalno potuje skozi črevesje.

Sveže sadje

Izmed vrst sadja, ki delujejo proti zaprtju, uživamo sveže hruške, grozdje, fige, papajo, mango, kivi, grenivko, guavo, ribez, kosmulje, josto in pomaranče. Suho sadje je prav tako zaželeno. Proti zaprtju delujejo suhe fige, marelice, rozine, datlji in slive.

Suhe slive

Suhe slive so znane po njihovem delovanju v primeru zaprtja. Netopne vlaknine v njih so podlaga za razvoj koristnih bakterij v črevesu. Bakterije, ki se prehranjujejo s temi vlakninami, proizvajajo masleno kislino, ki je kratko verižna maščobna kislina. Maslena kislina ohranja zdravje črevesne stene.

Grozdje

Grozdje je v izjemno pomoč, kadar trpimo za zaprtjem. Vsebuje optimalno razmerje celuloze, sadnega sladkorja in naravnih kislin, zaradi katerega ima v telesu odvajalni učinek. Dnevna količina grozdja, ki naj bi ga zaužili pri zaprtju je vsaj 350 gramov. Kadar ni na voljo svežega grozdja, uporabimo rozine, ki smo jih poprej namakali v vodi 24 do 48 ur. V vodi, v kateri se namakajo, se nahaja nekaj pomembnih mineralov, zato jo lahko popijemo.

Mlečni izdelki

Od mlečnih izdelkov pripomorejo k normalni prebavi maslo, smetana, jogurt, kefir in pinjenec. Medtem, ko uživanje naštetih mlečnih izdelkov deluje proti zaprtju, pa uživanje kravjega mleka vse bolj povezujejo z zaprtjem, torej je lahko uživanje kravjega mleka vzrok zaprtja.

Voda

Največkrat vode ne smatramo kot živilo, vendar je v primeru zaprtja še kako pomemben del prehrane. Zadostno pitje ohranja sluznice črevesja, obnavlja prebavni trakt ter pripomore k mehkejši konsistenci blata. Poleg naštetega skrbi za pravilno delovanje mišic in žlez slinavk. Razen tega z vodo razstrupljamo telo, saj se z njo iz telesa spirajo raznovrstni strupi. En in pol do tri litre vode dnevno je zadostna količina, ki skrbi za normalno prebavo ter presnovo hranil. Pred in po hranjenju je potrebno s pitjem počakati pol ure do eno uro, saj se drugače želodčni sokovi preveč razredčijo.

Druga priporočila

Pomanjkanje telesne aktivnosti zaradi sedečega načina življenja je eden izmed dejavnikov tveganja za težave z zaprtjem. Povezava obstaja tudi med čustvenimi težavami ter prekomernim stresom in zaprtjem, saj lahko to vpliva na celotni živčni sistem. Priporoča se torej, da se oseba, ki ima težave, zadostno giblje in se izogiba stresnim situacijam oziroma prilagodi okolje, ki povzroča stres. Redna zmerna telesna vadba spodbuja pravilno gibanje črevesja in pripomore k zmanjšanju spremljajočih težav, kot je na primer napenjanje. Vse dejavnosti, ki spodbujajo sprostitev, so zaželene. Izbira je odvisna od posameznika, vendar je potrebno posebno pozornost nameniti sprostitvi takrat, kadar ni mogoče spremeniti stresnega okolja. Primer tega je na primer delovno okolje, ki ga s težavo spremenimo, kadar je povezano z veliko drugimi ljudmi.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Daher, S. , D. Solé , M. B. De Morias . “Cow’s Milk and Chronic Constipation in

Children.” The New England Journal of Medicine 1999;340: 891.

▪ Iacono, G. , F. Cavataio , G. Montalto , et al. “Intolerance of Cow’s Milk and Chronic Constipation in Children.” The New England Journal of Medicine 1998;339: 1100-1104.

Zakisanost telesa – acidoza

Osnovno o acidozi

Ravnovesje kislin in baz v telesu zagotavlja nemoten potek fizioloških procesov. Neravnovesje prizadene številne funkcije telesa, zato obstajajo številni mehanizmi, ki skrbijo za normalne vrednosti pH. Vrednost pH je način merjenja kislinsko-baznega razmerja, ki se nekoliko razlikuje med telesnimi tekočinami. Normalne vrednosti pH krvi so tako med 7,35 in 7,45, kar ne velja za ostale predele telesa. Želodčni sok, na primer, ima vrednost pH 1, kar je podlaga za zelo kislo okolje, v katerem se presnavljajo živila do posameznih molekul. Tudi sluznice v telesu proizvajajo snovi, ki skrbijo za zaščito proti infektom in so kislega značaja. Prav tako je kisla koža, ki ima povprečno pH vrednost 5,5. Ko pogledamo bazične snovi v telesu, se lahko najprej ustavimo pri žolču in soku trebušne slinavke, ki sta odgovorna za alkaliziranje kisle vsebine, ko ta prispe iz želodca v dvanajstnik in nadaljuje pot po tankem črevesju. V kolikor se pojavi nepravilno delovanje jeter ali trebušne slinavke ima to lahko za posledico poškodbe prebavnega trakta, saj se ne izloča dovolj alkalnih snovi, ki bi poskrbele za ravnovesje pH.

Kadar govorimo o zakisanosti telesa, se osredotočimo na padec pH vrednosti krvi. Te so normalno zelo blizu nevtralne vrednosti (pH 7), a se nekoliko nagibajo k alkalnim vrednostim. Kadar bi lahko prišlo do spremembe pH krvi, se vključijo mehanizmi, ki poskrbijo, da do tega ne pride. Za vzdrževanje normalnih ravni med 7,35 in 7,45 so v prvi vrsti pomembna pljuča in ledvice. Pljuča z izločanjem ogljikovega dioksida med  dihanjem pripomorejo k ravnovesju kislin, ledvice pa z izločanjem bikarbonatnih ionov uravnovešajo baze. To sta le dva izmed načinov vzdrževanja normalnega pH, saj obstaja veliko tako imenovanih pufrov, ki so alkalne ali kisle snovi. Ti se izločajo ob normalnih pogojih, njihovo nastajanje in izločanje pa je pospešeno, kadar je to potrebno. V krvi se na tak način vzdržuje stalna vrednost pH.

Simptomi in znaki

Ko pride do zakisanja telesa se pojavijo različne posledice, kot so lakota, težave s prebavo, zgaga, bolečina za prsnico, slabost, bruhanje, glavobol, bolezni živčevja in utrujenost. Zaradi prekomernih količin kislin v telesu se lahko sčasoma razvijejo različne bolezni. Povezave z acidozo imajo ledvične in revmatske bolezni, bolezni srčno-žilnega sistema, spremembe na koži in vrsta degenerativnih obolenj. Zmožnost obrambe proti okužbam je znižana, prav tako je zmanjšana vitalnost. Posledično je telo bolj izčrpano in se težje obnavlja, kar privede do hitrejšega staranja.

Vzroki

Do spremembe pH krvi pride zaradi različnih vzrokov. Lahko so posledica bolezenskega dogajanja, kadar pride do presnovnih bolezni ali sprememb v delovanju določenih organov. Pogost vzrok tako imenovane zakisanosti telesa je tudi prehrana, o čemer se vse pogosteje govori v zadnjem času. Padec pH krvi sledi kmalu po zaužitju hrane, ki deluje v telesu kislo. Po tem se kmalu vključijo vsi mehanizmi za ohranjanje pH vrednosti, ki vzdržujejo pH vsaj 7,35. Kadar se dolgotrajno prehranjujemo z acidogeno hrano, se lahko zgodi, da mehanizmi za ohranjanje ravnovesja ne zmorejo več uravnovešati le tega. Pride do stalno prenizkih vrednosti krvi, ki povzročajo različne spremembe v telesu.

Dieta

Zakisanost kot posledico nepravilnega prehranjevanja lahko v popolnosti preprečimo s spremembo prehrane. Kadar je naša prehrana preveč kisla, znižamo vnos acidogenih živil, ter skrbimo za redno uživanje živil, ki v telesu delujejo bazično. Držali naj bi se načela, da mora naša prehrana biti količinsko sestavljena iz štirih petin alkalizirajočih živil ter ene petine acidogenih živil. Prehranjevanje na ta način pripomore k zadostnim vrednostim alkalnih snovi v telesu ter vzdržuje normalen pH krvi. Že predno se pojavi acidoza, se sprememba prehrane odrazi v večji vitalnosti organizma. Kadar pa se pojavi, velja, da hujša kot je zakisanost, več je potrebno uživati živil, ki delujejo bazično. Baze namreč uravnovesijo kisline in več kot uživamo bazičnih živil, bolj se stanje zakisanosti popravi.

Začetek urejanja stanja zakisanosti naj bi bil post s sokom svežih pomaranč, ki naj bi trajal tri dni. V tem obdobju se uživa sok razredčen z navadno vodo, da se doseže začetna sprememba metabolizma oziroma presnove. Pomarančni sok deluje bazično in ureja nivo pH in zaloge pufrov oziroma bazičnih tekočin, ki ob izločanju izničijo učinke kislin, se napolnijo. Iz telesa se v času postenja izplavijo velike količine toksinov in škodljivih snovi, ki prav tako kot acidogena živila vplivajo na zakisanje organizma.

Po tridnevnem postu sledi tri do pet dni uživanja izključno sadja. V treh do petih obrokih dnevno se uživa sočno sadje, kot so jabolka, hruške, breskve, papaja, grozdje, pomaranče in ananas. V primeru, da se stanje acidoze ne izboljša, oziroma se slabša, podaljšamo obdobje uživanja izključno sadja, dokler se simptomi ne umirijo.

Po začetnem izboljšanju simptomov se lotimo dolgoročne spremembe prehranjevanja. Ta zahteva red in sledenje priporočilom ter se odraža v urejenem pH krvi ter izginotju simptomov in znakov ter v nekaterih primerih tudi bolezni, ki so bile povzročene z uživanjem pretežno acidogenih živil. Za izboljšanje stanja organizma bomo tako morali pol ure pred zajtrkom popiti kozarec mlačne vode, v katero dodamo polovico sveže stisnjenega soka limete in čajno žličko medu. Pri zajtrku je obvezno potrebno zaužiti vsaj en kos sadja, priporoča se tudi redno pitje kozarca mleka z medom. Ob kosilu zaužijemo skledo solate z dodatkom korenovk. Popoldanski malici pridružimo kozarec soka iz citrusov, ob večerji pa zaužijemo skledo sveže ali pokuhane zelenjave, kot so repa, korenček, cvetača, jajčevci ali buče.

Hrana, ki zakisa telo in se je moramo izogibati

Meso

Vse vrste mesa in mesni izdelki delujejo v telesu kislo ter zmanjšajo rezerve alkalnih snovi v krvi in telesnih tkivih.

Jajca

Prav tako kot meso, delujejo tudi jajca, vendar je njihov učinek manjši, tako naj bi se v prehrani poraba jajc zmanjšala in ni potrebe po popolnem izključevanju iz jedilnika.

Kosmiči in živila z visokim deležem ogljikovih hidratov

Ogljikohidratna živila se pri presnovi spreminjajo v snovi, ki porabljajo antioksidante ter bazične tekočine v telesu. Prekomerni porabi teh se je zato potrebno izogniti. Ogljikovi hidrati so povečini prisotni v prehrani v zelo velikih količinah. Skrivajo se v kruhu, pecivih, ostalih pekovskih izdelkih, slaščicah, krompirju, rižu, testeninah in lahko ob stalnem uživanju privedejo do težav z zakisanostjo. Spadajo med eno petino živil, ki naj bi jih količinsko zaužili za ohranjanje kislinsko-baznega ravnotežja.

Ribe

Zaradi vsebnosti zdravih maščobnih kislin so ribe priporočene vsaj dva do trikrat tedensko pri skoraj vsaki bolezenski težavi. Vendar v presnovi le teh nastajajo tudi snovi, ki delujejo kislo. Ribe sicer v prehrani oseba z acidozo lahko uživa, vendar naj količinsko štejejo med tisto petino živil, ki so acidogena.

Ocvrta hrana

Pri presnovi ocvrtih živil se tvorijo kisle snovi in odpadni produkti, ki rušijo kislinsko-bazično ravnovesje še dolgo po zaužitju. Redno uživanje ocvrte hrane ima za posledico stalne padce pH krvi, kar povzroča hitro praznjenje zalog bazičnih snovi in vodi v različne bolezni.

Kava

Kofein deluje v telesu kislo, zato redno pitje kave povzroča zakisanost. Tudi le občasna skodelica kave naj bi bila izključena iz življenja osebe, ki ima težave z acidozo, saj se po zaužitju začasno zelo zniža pH telesa, izpraznijo pa se tudi zaloge bazičnih snovi.

Hrana, ki pripomore k razkisanju telesa

Sadje

Vse vrste sadja imajo po zaužitju bazični učinek. V presnovi le teh se ustvarjajo produkti, ki spodbujajo ravnovesje kislin in baz ter pomagajo napolniti rezerve alkalnih snovi v krvi in telesnih tkivih.

Citrusi

Izmed vseh vrst sadja imajo najboljši učinek proti zakisanosti citrusi. Čeprav sicer vsebujejo veliko kisline, se v njih skriva tudi veliko alkalnih soli.

Listnata in korenasta zelenjava

Presna in kuhana zelenjava ter vrste, ki vsebujejo manj škroba, imajo v presnovi bazične produkte. Izmed teh so še posebej koristne vrste zelene listnate zelenjave, rdeča pesa, korenček, cvetača, jajčevci in buče. Sladko sadje ima pozitivne učinke, ko je ravnovesje kislin še ohranjeno. V kolikor se giblje pH krvi pod 7,35 se je dobro izogibati sladkega sadja.

Rozine

V rozinah se nahaja povečana količina alkalnih snovi, zato se v primeru acidoze priporoča uživanje okrog 100 gramov rozin. Kisline, ki so tudi sestavni del tega suhega sadja, so med presnovo v popolnosti oksidirane in tako ne predstavljajo nobene nevarnosti za kislinsko-bazično ravnovesje.

Špinača

Izmed zelene listnate zelenjave je še posebej koristna špinača. V njej se skrivajo velike količine kalcija in ostalih bazičnih snovi. Poleg ohranjanja pH vrednosti krvi v območju normalnih vrednosti, pripomore špinača tudi k ustvarjanju telesnih zalog bazičnih tekočin.

Paradižnik

Kljub okusu tega sadeža, ki bolj spominja na kislo, je paradižnik v osnovi alkalen. Po zaužitju se pH krvi poviša, nevtralizirajo se tudi kisle snovi, kot so fosfati, urea in amonijak. Priporočeno je redno uživanje paradižnika v solati, pomaga pa tudi v primeru toplotne obdelave, tako so koristne omake iz svežih paradižnikov.

Mango

V mangu se nahaja veliko kalija in magnezija, ki sta pomembni sestavini bazičnih tekočin v telesu.

Druga priporočila

Pri acidozi, povzročeni z nezdravo prehrano, v bistvu naredimo največ s spremembo prehranjevalnih navad. K hitrejšemu okrevanju lahko pripomorejo dihalne vaje ter redna zmerna telesna vadba. Izberemo lahko jogo, tai chi ali druge oblike gibalnih vaj, saj vključujejo kombinacijo gibanja in dihalnih vaj ter zdravijo ne le telo temveč tudi dušo. Zaželeni so tudi dnevni sprehodi v naravi in izogibanje stresu, ki je eden izmed dejavnikov tveganja za porušenje ravnovesja kislin in baz v organizmu.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

Nespečnost

Osnovno o nespečnosti

Nespečnost je kronično pomanjkanje spanca zaradi različnih vzrokov. Spanec je nujen za človekovo zdravje, saj se med spanjem poveča regeneracijska sposobnost telesa. Telesne celice se obnavljajo, umiri se bitje srca in energetske zaloge se napolnijo. V času, ko spimo, se odpočijemo od vsakodnevnega stresa, zato se možgani na nek način resetirajo. Hormonski sistem deluje ponoči drugače, kot podnevi, zato spanec čez dan ni tako krepčilen. Pomembno je torej, da spimo ponoči, pravzaprav so primerne ure za spanje od desete ure zvečer naprej. Ure pred dvanajsto namreč štejejo dvojno. Nespečnost človeka oropa energije, predstavlja fizični in psihični napor ter povzroča spremembe v človekovem vsakodnevnem delovanju. Kadar se težave ponavljajo vsakodnevno dlje časa, predstavljajo velik zdravstveni problem.

Nespečnost se velikokrat pojavi pri starostnikih. Njihovo spanje je pogosto moteno, s kratkimi obdobji zbujanja čez noč. Kvaliteta spanca je znižana, kljub temu, da dnevno oseba spi dovolj dolgo. S starostjo se vzorci med spanjem nekoliko spremenijo, spanec ni več tako globok, prav tako se zmanjša potreba po spanju. Otrok pri dvanajstih letih povprečno prespi devet ur dnevno, medtem ko oseba pri dvajsetih prespi povprečno osem ur na dan. Pri štiridesetih se trajanje spanca še zmanjša, saj je povprečje za to starost sedem ur na dan. Pri šestdesetih letih je povprečno trajanje spanja šest in pol ter pri osemdesetih le šest ur na dan.

Tablete za uspavanje niso dolgoročna rešitev. Ob dolgotrajnem jemanju se namreč razvije določena mera odvisnosti, saj se oseba zanese na delovanje tablete in ne na vzorce uspavanja. Sčasoma postanejo takšna zdravila tudi manj učinkovita, zaradi prekomerne vzdraženosti receptorjev v telesu, na katere delujejo. Odvisnost je tako psihološkega in tudi fiziološkega izvora. Kadar se oseba po nekem obdobju jemanja tablet za uspavanje odloči s tem prekiniti, ima lahko večje težave, kot če jih nikoli ne bi jemala. Snovi, ki jih zaužijemo zaradi želje po pomoči z uspavanjem imajo lahko stranske učinke, na kar večina ljudi na začetku ne pomisli. Od teh je možen razvoj prebavnih motenj, izpuščajev na koži,, zmanjšane odpornosti proti okužbam, težave s srčno-žilnim in dihalnim sistemom, slab tek, povišan krvni tlak, težave z ledvicami ali jetri ter zmedenost.

Simptomi in znaki

Simptomi nespečnosti so nezmožnost zaspati, težave s prekomernim zbujanjem, neželeno zbujanje v zelo zgodnjih jutranjih urah oziroma kombinacija naštetih simptomov. Poznamo več tipov nespečnosti. Od znakov, ki napovedujejo začetek težav s spanjem je najpogostejša težava v tem, da oseba ne zmore normalno hitro zaspati. Težave z uspavanjem so torej prve, ki se pojavijo, razvijejo pa se lahko v katerikoli tip nespečnosti. Pridružijo se jim velike spremembe v trajanju in kvaliteti spanca ter stalne spremembe v vzorcih spanja. Poleg naštetih težav se občasno pojavljajo še težave s spominom v obdobju budnosti, težave s koncentracijo in izguba orientiranosti. Pojavijo se lahko tudi težave, povezane z duševnim zdravjem. Te so čustvena nestabilnost, zmedenost in občutek nezainteresiranosti, ki traja čez cel dan. Najpogostejši tip nespečnosti je povezan z nezmožnostjo vzdrževanja spanca.

Vzroki

Najpogostejši vzrok nespečnosti je napetost, ki je pogojena s pretirano zaskrbljenostjo, prekomernim delom oziroma zagnanostjo ali z anksioznostjo. Povzročijo jo lahko potlačena čustva v obliki zamer, jeze ali zagrenjenosti. Povezava obstaja tudi med nespečnostjo in zaprtjem, težavami z želodcem, prekomernim hranjenjem s škrobnimi živili, sladkarijami, prekomernim pitjem kave, s hranjenjem ponoči ter odhajanjem v posteljo s praznim želodcem. Dejavnik tveganja za razvoj nespečnosti je kajenje, ki vzdraži živčni sistem, predvsem živčevje, ki nadzoruje prebavo. Prehodne težave s spanjem se lahko pojavijo v primeru spremembe mesta bivanja in povečanja okoliškega hrupa.

Dieta pri nespečnosti

S prehrano lahko naredimo ogromno, kadar želimo zmanjšati ali odpraviti težave s spanjem. Kronična nespečnost je povezana s pomanjkanjem nekaterih mikrohranil, kot so vitamini skupine B, vitamin C in D, kalcija, magnezija, mangana, kalija in cinka. V kolikor teh pomembnih hranil nimamo v telesu v zadostni meri, se pojavijo motnje spalnega cikla zaradi sprememb v fizioloških funkcijah telesa. Za zadostitev telesnim potrebam po ključnih hranilih je potrebna redna uravnotežena prehrana in pazljivost pri vzorcih hranjenja.

Pri ljudeh, ki imajo težave s spanjem oziroma trpijo za nespečnostjo se velikokrat izkaže, da je vitamin B1 (tiamin) tisti, ki je v največjem pomanjkanju. Omenjeni vitamin skrbi za normalno delovanje živčevja, pri dolgotrajnem pomanjkanju le tega pride do nezmožnosti umirjanja pred spanjem zaradi razdraženosti. Pomanjkanje beljakovine triptofan je prav tako tesno povezano z nespečnostjo. V telesu se namreč triptofan presnovi v serotonin in melatonin, ki spodbujata spanec.

Prilagoditev prehrane v korist izboljšanju vzorcev spanja sprva vključuje post s sadjem, ki naj traja tri do štiri dni. V času posta oziroma sadne diete uživamo sadje vsaj trikrat dnevno. Namen posta je čiščenje strupov in odpadnih produktov iz telesa. Ključno pri tem je, da izberemo zdravo pridelano sadje, ki po nabiranju ter v času skladiščenja ni obdelano z vrsto škodljivih snovi. Takšna živila se v prodajalnah najdejo pod oznako ekološko ali biodinamično. Slednje ima pred ekološkim to prednost, da se pri pridelavi in skladiščenju striktno izogibajo uporabi vseh škodljivih substanc, ne gre torej le za zmanjševanje uporabe le teh. V pomoč organizmu je v obdobju čiščenja priporočljiv dnevni klistir s toplo vodo.

Po obdobju sadne diete naj bi posamezni obroki bili sestavljeni z namenom podpiranja fizioloških procesov v telesu, ki urejajo cikle spanja. Za zajtrk se priporoča sveže in suho saje, semena in jogurt. Vsak dan naj bi pojedli eno veliko mešano zelenjavno solato, en obrok pa naj bi vseboval povečane vrednosti beljakovin.

Hrana, ki škoduje

Bela moka

Redno uživanje izdelkov iz bele moke v velikih količinah se povezuje z depresijo, hiperaktivnostjo ter nespečnostjo.  

Sladkor

Sladkor vpliva na nenadna povišanja krvne glukoze, nato pa ta upade. Ta nihanja so povezana z razdražljivostjo in drugimi simptomi ter prizadenejo živčevje. Pri nespečnosti se priporoča, da skrbimo za normalne vrednosti krvnega sladkorja, zato ob želji po sladkem, posezimo raje po sadju.

Kava in pravi čaj

Uživanje kave, posebej pozno v teku dneva, lahko povzroči nespečnost. Redno uživanje večjih količin kave prav tako vpliva na spanec, saj se kofein v telesu zadržuje do osem ur in se s stopnjevanjem koncentracije upočasnjuje tudi njegovo izločanje iz telesa. Podoben vpliv ima pravi čaj, ki vsebuje substanco tein, podobno kofeinu.

Čokolada

Velikokrat se v čokoladi nahajajo majhne količine kofeina. Tudi druge sestavine čokolade vplivajo na poslabšanje simptomov nespečnosti. Eden izmed njih je teobromin, ki je znan motilec spanja. Bela čokolada, za razliko od temne, ne vsebuje teobromina in redko vsebuje kofein. Tako jo lahko uporabimo za nadomestek, a v omejenih količinah, saj vsebuje visok odstotek sladkorja.

Alkohol

Morda se bo kdo vprašal, zakaj se alkohol nahaja na listi škodljivih živil. Povzroča namreč zaspanost, vendar se težava skriva drugje. Po pitju alkohola so možganski valovi med spanjem neurejeni, prav tako pa nas alkohol dehidrira, kar vodi v utrujenost, ki zahteva še več spanca.

Aditivi

Aditivi, barvila in konzervansi povečini delujejo stimulativno. To je poleg nezdrave prehrane in stresa velik dejavnik tveganja za nezdrave vzorce spanja. Nespečnost je povezana tudi z alergijami in preobčutljivostjo, kar se velikokrat pojavi zaradi prevelikega vnosa dodatkov v hrani.

Sol

Velike količine soli vplivajo na povečanje krvnega tlaka ter dehidrirajo telo. Oboje predstavlja velik dejavnik tveganja za nespečnost, zato je potrebno v primeru nespečnosti pomisliti na prevelik vnos soli.

Hrana, ki koristi

Sadje

Od sadja je priporočljivo uživati sveže, sočne vrste, kot so jabolka, hruške, grozdje, pomaranče in ananas. Banane so prav tako v pomoč, saj vsebujejo triptofan. Sadje je odlično nadomestilo sladkih priboljškov.

Mleko z medom

V mleku se skriva pomembna sestavina in sicer triptofan. To je beljakovina, ki pripomore k uspavanju. Med nahrani živčevje in pomirja ter pripomore, da se triptofan absorbira v telo. Ena skodelica toplega mleka z medom pred spanjem nam pomaga hitreje zaspati.

Sendvič s piščancem

Kombinacija triptofana in ogljikovih hidratov je pokazala pozitivne učinke v boju zoper nespečnost. Triptofan se nahaja v piščančjem mesu, za absorpcijo v telo pa potrebujemo ogljikove hidrate, ki jih dobimo z uživanjem kruha ali kakšnih drugih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati.

Zelena

Kar je zanimivo pri zeleni ni njen okus, temveč vonj. Ta izvira iz mešanice rastlinskih hormonov in esencialnih olj, ki pripomorejo k uspavanju. Uživanje sveže zelene pri nespečnosti pomaga, saj se spodbujajo procesi v našem telesu, ki zagotavljajo trden spanec.

Magnezij

Pomanjkanje magnezija je znano pri osebah z nespečnostjo, predvsem se velikokrat pojavi pri starostnikih. Dobri viri magnezija so alge, oreški, polnozrnata živila, tofu in zelena listnata zelenjava.

Cimet

V tradicionalni medicini velja cimet kot dobro sredstvo zoper nespečnost. Deluje namreč pomirjevalno na gladke mišice v telesu, spodbuja prebavo in znižuje krvni sladkor.

Druga priporočila za urejanje cikla spanja

Za trden spanec lahko veliko naredimo z urejanjem prehranskih navad. Obroki, zaužiti pozno zvečer oziroma tik pred spanjem, vodijo v težave z uspavanjem. Zadnji obrok pred spanjem naj bi zaužili vsaj dve, najbolje pa tri ure pred spanjem. Okoliščine ob hranjenju so prav tako pomembne, saj se sočasna negativna čustva, kot je jeza, strah, žalost in druga, izražajo v obliki prebavnih težav in motenj s spanjem. Izkušnje kažejo, da so koristne tople kopeli nog in celotnega telesa pred spanjem. Pomagajo lahko tudi pripravki iz baldrijana. Osredotočiti se moramo na zmanjševanje stresa, kar lahko dosežemo na primer z jogo, dihalnimi vajami in ostalimi tehnikami sproščanja.

Viri

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Tanaka E. et al. Associations of protein, fat, and carbohydrate intakes with insomnia symptoms among middle-aged Japanese workers. J Epidemiol. 2013;23(2):132-8. Epub 2013 Feb 16.

Jetrna ciroza

Osnovno o cirozi jeter

Jetra so eden izmed najpomembnejših žleznih organov našega telesa. Nahajajo se tik pod trebušno prepono in so odgovorna za številne pomembne funkcije. Proizvajajo žolč, holesterol, lecitin, protrombin odgovoren za strjevanje krvi, številne encime ter albumine, ki so krvne beljakovine ključne za odstranjevanje odpadnih produktov iz telesa. Poleg tega jetra skrbijo za pravilno delovanje številnih hormonov, proizvajajo aminokisline in presnavlja beljakovine v glukozo in maščobe, kadar telo potrebuje energijo. Jetra so tudi skladišče mnogo v maščobi topnih vitaminov (A, D, E in K) ter mineralov. Večina snovi, ki jih zaužijemo potuje skozi jetra, tako hranila kot tudi zdravila in zdravilne učinkovine. Jetra so tista, ki skrbijo za presnovo in izločanje le teh, s tem pa urejajo ravnotežje snovi v telesu ter skrbijo za zaščito pred okužbami. Bolezni, ki prizadenejo jetra, se odražajo na zmanjšanju vseh naštetih jetrnih funkcij.

Ciroza jeter je končna stopnja več različnih jetrnih bolezni. V zgodnjih stadijih bolezni je stanje še ozdravljivo, v tem času se aktivno iščejo vzroki, ki se jih nato zdravi. Brez ustreznega zdravljenja bolezen sčasoma napreduje v neozdravljivo stanje, pojavijo se spremembe, v katerih se lahko razvije tudi rak jetrnih celic. V Evropi ciroza skupaj z jetrnoceličnim rakom predstavlja tretji vzrok smrti pri odraslih nad 50. letom starosti. Kadar so jetra tako daleč poškodovana, da okrevanje več ni mogoče, je presaditev jeter edina še možna rešitev življenja.

Simptomi in znaki

Osebe s cirozo lahko imajo vrsto različnih simptomov in znakov, zato enotna slika bolezni ne obstaja. Dokaj značilne so kožne spremembe, ki se pojavijo na predelu prsnega koša in hrbta. Te so v obliki pajkasto razraščenih podkožnih kapilaric. Velikokrat se pojavi rdečica dlani, slaba poraščenost kože, ob zlatenici je koža rumenkaste barve, prav tako so rumenkaste beločnice. Koža lahko zelo srbi. Opažamo povečan trebuh na katerem so lahko vidne podkožne žile, pogosta je popkovna kila. Možne so krvavitve iz žil požiralnika ali iz nižje ležečih predelov prebavil, lahko se pojavijo razjede na požiralniku. Približno tretjina obolelih ima žolčne kamne. Na preiskavah, ki jih izvajajo v laboratorijih, se pod mikroskopom na jetrnem tkivu vidi preoblikovanje tkivne sestave. Pri napredovali cirozi jeter so prizadeti praktično vsi organi v telesu.

Vzroki

Najpogostejši vzrok jetrne ciroze v razvitih deželah je alkohol, sledi mu bolezenska zamaščenost jeter, tretji najpogostejši vzrok jetrne ciroze je hepatitis C. Ciroza jeter se lahko pojavi tudi v otroškem oziroma obdobju mladostništva. V tem primeru je glavni razlog presnovna jetrna bolezen. Vzroki za obolenje se lahko prepletajo med seboj in tako govorimo o součinkovanju več vzrokov. Ena izmed pogostih kombinacij, ki se pojavljajo je prekomerno pitje alkohola in hepatitis C oziroma debelost, diabetes tipa 2, bolezensko povišan krvni tlak ter povišan holesterol LDL. Pri nekaterih osebah ne moremo najti vzroka za obolenja in v teh primerih poimenujemo cirozo kriptogena. 

Dieta

Prva pomoč glede vnosa živil je zagotovo popolna abstinenca od alkohola. Prvih nekaj dni po ugotovitvi bolezni je priporočljivo pričeti s čiščenjem jeter tako, da se izvaja sedemdnevni post s sokovi. Primerni so sokovi iz svežega sadja oziroma zelenjave, natančneje rdeče pese, limone, papaje in grozdja. Sadje mora biti zelo dobro dozorelo.

Tej dieti sledi dva do tritedensko prehranjevanje le s sadjem in mlekom. Takrat se priporočajo trije obroki dnevno, saj pogostejši obroki tudi bolj obremenijo presnovo in jetra. Od sadja so priporočljiva jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas in breskve. Prvi dan po sedemdnevnem postu sta dovoljena dva kozarca mleka na dan, nato postopoma povečujemo količino za en deciliter dnevno, dokler ne dosežemo količine petih kozarcev mleka na dan. Mleko je najboljše sveže in nepasterizirano, lahko pa je rahlo pogreto, če to obolelemu ugaja. Težava, ki jo imamo dandanes je ta, da večino mleka kupimo v trgovini. V trgovinah se redko kdaj dobi nepasterizirano nehomogenizirano mleko katerega njegov izvor bi poznali. Pogosto nismo prepričani glede izvora mleka, se pravi ne moremo kupiti domačega mleka od živali, ki so spuščene zunaj. Prav tako je med molžo potrebna posebna pozornost glede higiene. Torej v kolikor ne morete dobiti takšnega mleka, raje kupite pasterizirano mleko. Dobro je, če kupite  nehomogenizirano mleko, pridelano na ekološki način.

Po dveh do treh tednih prehrane s sadjem in mlekom sledi dodajanje ostalih živil na jedilnik. Pričnemo dodajati semena, oreške in žitarice, ostalo zelenjavo in sadje, kjer pazimo na zadostno količino zaužitih nepredelanih oziroma presnih živil. Pazimo na zadosten vnos kvalitetnih beljakovin, ki jih pridobimo s kozjim mlekom, domačo skuto, kaljenimi semeni in žiti ter oreški, od katerih naj bi največ zaužili mandljev.

Hrana, ki škoduje pri jetrni cirozi

Alkohol

Abstinenca od alkohola je ključna za preprečitev nadaljnjih poškodb jeter.

Živila pridelana s pesticidi in drugimi kemičnimi snovmi

Potrebno je paziti, da je sadje, ki ga uživamo v času okrevanja, pridelano vsaj na ekološki oziroma biodinamični način, saj se le tako izognemo strupom. Vse, kar zaužijemo se presnavlja preko jeter, zato si jih ne želimo dodatno obremenjevati s strupi. Ti se nahajajo ne le znotraj, temveč tudi na lupini sadja, predvsem citrusov in ostalih svetlečih se sadežev. Snovi, katerim se je potrebno izogibati so pesticidi, anorganska gnojila in kemikalije, ki so po sadju polite tudi že po pobiranju zato, da ohranjajo svežino sadja. Če res nimate možnosti kupiti zdravo pridelanega sadja, ga pred uživanjem zelo dobro operite najprej pod tekočo hladno vodo in nato še nekaj sekund pod tekočo vročo vodo. Tako boste lahko očistili tudi večino voska, v kolikor je ta prisoten na zunanji strani svetlečih se sadežev.

Maščobe in olja

Za več tednov moramo iz prehrane izključiti vse maščobe in olja, saj se le ta presnavljajo s pomočjo žolča, ki ga proizvajajo jetra. Ob nižjem vnosu mastne hrane se zniža tudi proizvodnja žolča, kar jetra razbremeni in jim omogoči optimalno okrevanje. Tako v dieti bolnika s cirozo sprva ne poznamo zdravih in škodljivih maščob, temveč se izogibamo vsem vrstam le teh.

Meso, bogato z maščobami

Po postu in nekaj tednih kasneje, ko pričnemo v dieto dodajati druga živila, je potrebna pozornost pri mesu. Najbolje je, da ga oboleli ne uživa kar precej časa, dokler se znaki na preiskavah ne izboljšajo v veliki meri. Vendar če res ne gre drugače, se izbira pusto meso, nikakor pa ne uživa predelanih mesnin in mesnih izdelkov katere koli vrste. Dovoljena je torej predvsem perutnina, od tega belo meso, saj ostali deli vsebujejo precej več maščob. V zmernih količinah se lahko uživa ribe, sveže, pečene brez maščobe in ne predelanih ali konzerviranih v olju.

Rafinirana, predelana in konzervirana hrana

Živila, ki so predelana in podvržena postopkom rafiniranja, so očiščena večine za telo zdravih snovi. Poleg tega predelana in konzervirana hrana vsebuje vrsto dodatkov, ki še dodatno obremenjujejo jetra in prebavila ter delujejo v telesu toksično.

Sladkor

Hrana z veliko sladkorja vpliva na kislinsko-bazno ravnovesje v telesu. Vodi v zakisanje telesa, kar spremeni presnovne zakonitosti, skrbi pa tudi za proizvodnjo maščob. Odvečni sladkor se nalaga v obliki maščobnih celic, sprememba v le te pa poteka skozi jetra. Prepričati se moramo torej, da je sladkor v vseh oblikah v obdobju ciroze jeter škodljiv. Le tega zagotovo ne primanjkuje v kolikor se držimo priporočil glede uživanja sadja.

Pekoča hrana in začimbe

Pekoča hrana in pekoče začimbe povišajo vrednosti kisline v želodcu, kar vodi do draženja želodca in požiralnika ter poveča tveganje za krvavitve iz žil v požiralniku.

Sol

Uporaba soli v prehrani pripomore k zadrževanju vode v telesu, kar povzroča težje izplavljanje toksinov in poslabša stanje povišanega krvnega tlaka ter drugih pridruženih stanj. Če ne gre drugače, solimo res samo živila, ki nujno potrebujejo dodatek soli, kot so ribe ali pusto meso. Ostalo hrano uživamo nesoljeno.

Kava

Kava škoduje, saj pripomore k zakisanosti telesa.

Hrana, ki pomaga

Jagodičevje

V jagodičevju najdemo ogromno vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pripomorejo k izboljšanju obolenja jeter in pripomorejo k zdravju celotnega telesa.

Papaja

Semena papaje pripomorejo k izboljšanju simptomov in znakov jetrne ciroze. Prah zmletih semen se dodaja k sadnemu soku.

Polnozrnate žitarice in kosmiči

V obdobju ciroze je dobro užiti več polnozrnatih živil, saj vlaknine poskrbijo za normalno prebavo.

Soja, grah, stročnice in leča

Zaradi obolenje je nujno, da zaužijemo dovolj beljakovin. Le te so pomembne za obnavljanje telesnih celic. Dnevni vnos proteinov pri cirozi naj bi znašal 1,2g na kg telesne teže. Priporočljive so beljakovine rastlinskega izvora, kot so soja, grah, stročnice ter rdeča leča.

Ribe

Zmerne količine rib zadostijo telesnim potrebam po kalorijah, hkrati pa zaradi vsebnosti zdravih maščob ne obremenijo jeter.

Druga priporočila

Pri okrevanju je pomemben počitek, zato naj oboleli leži v postelji ter se ne napreza. V kolikor je bolezni pridruženo zaprtje, je potrebno narediti vse, da se le to odpravi. Zaradi tega se priporočajo redni dnevni klistirji s toplo vodo. Za okrevanje jeter so primerne tudi tople obloge z brisačo. V ta namen obstajajo recepti za čaj oziroma zeliščni pripravek, v katerega se brisača namoči. Nato se položi preko jeter in zavaruje z drugimi povezami ali debelo odejo. Obloga se odstrani, ko občutek toplote preneha. Vsako jutro naj bi se oboleli gibal ter izvajal dihalne vaje čez dan. Skrbeti je potrebno za zadostno količino popite vode čez dan. V kolikor primanjkuje pomembnih mikrohranil se priporočajo naravni prehranski dodatki. Kadar gre za odvisnost od alkohola je priporočljivo obiskati program za zdravljenje odvisnosti.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.