Diareja
Osnovno o diareji
O diareji govorimo, kadar pride do spremembe konsistence blata, povečanja pogostosti izločanj ter povečanja volumna blata. Bolezen razdelimo glede na čas trajanja na akutno (traja do 14 dni), perzistentno – vztrajajočo (traja od 14 dni do en mesec) in kronično (traja dlje od enega meseca). Diareja je zelo pogosto obolenje v vseh starostnih obdobjih. Na svetu povzroča predvsem v državah v razvoju precejšen zdravstven problem. Kljub uspešnemu zdravljenju, v državah v razvoju in tudi v razvitih deželah zaradi diareje vsako leto umre 3 milijone oseb, večinoma otrok. Je najpogostejši vzrok smrti otrok in drugi najpogostejši vzrok smrti v svetovnem merilu.
Simptomi in znaki
Resnost simptomov in znakov je odvisna od tipa okužbe ter od trajanja bolezni. Pomembno je tudi, da ločimo, ali je diareja posledica dogajanja v tankem ali v debelem črevesu. Kje je glavno žarišče ugotovimo po volumnu stolice. Stolice so večjih volumnov in jih izločamo redkeje, kadar je diareja posledica dogajanja v tankem črevesju. Pri diareji, katere vzrok leži v debelem črevesju, so stolice pogoste in majhnih volumnov. Poleg težav z iztrebljanjem se lahko pridružijo se črevesni krči, napenjanje, pekoč občutek pri zadnjiku ter bruhanje. Kadar gre za diarejo, ki hitro napreduje in je pridruženo bruhanje ali kadar smo v dvomih, je potrebno čim prej obiskati najbližjega zdravnika. Ukrepamo še hitreje, kadar gre za otroka, saj imajo otroci manjše zaloge mikrohranil in manjši volumen telesnih tekočin. V kolikor vztrajamo z zdravljenjem doma se lahko stanje konča z dehidracijo in s smrtjo. Doma zdravimo le primere, kjer je jasno, da simptomi telesa niso huje prizadeli. V pomoč nam je lahko stopnja utrujenosti. Prav tako moramo pričeti zdraviti takoj po pričetku simptomov, saj se pomanjkanje mikrohranil pojavi kmalu. Dehidracija hitro sledi izgubam mikroelementov in s poznim ukrepanjem tvegamo resne zaplete. V kolikor začnemo ukrepati šele kasno, je najbolje obiskati najbližjega zdravnika.
Vzroki
Diareja se lahko pojavi zaradi več različnih vzrokov. Pravzaprav jo glede na način nastanka delimo v štiri glavne skupine. Prvi izmed vzrokov je prekomerno osmolarna črevesna vsebina. To pomeni, da jo povzročajo hranila, ki se nepopolno ali sploh ne absorbirajo preko črevesja v telo. Takšna živila ostajajo v črevesu in le potujejo skozenj, zaradi velike koncentracije ionov pa nase vežejo velike količine vode, kar povzroča diarejo. Telo se zmeraj trudi, da bi uravnotežilo koncentracijo tekočin znotraj črevesa, glede na okoliško koncentracijo. Osmozna diareja se pojavi v odvisnosti od uživanja hrane, nekaj časa po obroku. V času posta obolenja ni.
Drugi vzrok za nastanek diareje je prekomerno izločanje ionov, kalcija, kalija in natrija v črevesno svetlino. Ponovno, zaradi višje osmotske koncentracije znotraj črevesa, sledi uravnavanje z izločanjem tekočin v črevo. Posledica je izguba velike količine mikrohranil in tekočin kar vodi v zakisanost telesa in dehidracijo. Sekretorna diareja nastane neodvisno od obrokov, pojavi se lahko ponoči in podnevi.
Tretji razlog za nastanek diareje je posledica okvare sluznice, ki povzroči izgubo vode, mikrohranil, sluzi, beljakovin, eritrocitov in levkocitov. Imenuje se eksudativna diareja, lahko je posledica okužbe z mikroorganizmi ali kronične vnetne črevesne bolezni.
Četrti vzrok, zaradi katerega lahko pride do diareje, je spremenjeno gibanje črevesa. Vpliv ima tako prekomerno gibanje črevesa, kot nezadostno gibanje. Gibanje črevesa imenujemo tudi peristaltika. Prekomerna peristaltika črevesa povzroči diarejo zaradi hitrega prehoda hranil skozi črevo, kar pomeni, da se ta ne morejo v zadostni meri absorbirati. Vzrok prekomerne peristaltike so lahko na primer bolezni ščitnice. Pri nezadostni peristaltiki pride do diareje zaradi razrasti bakterij, kar vodi v slabo prehranjenost telesa zaradi nezadostne absorpcije hranil.
Najpogostejša izmed naštetih je sekretorna diareja, ki nastane kot posledica okužb z virusi, bakterijami in paraziti. Virusne beljakovine in bakterijski toksini so tisti, ki sprožijo sekretorno diarejo.
Dieta
V prvih nekaj urah do dveh dni, odvisno od resnosti simptomov, je pri diareji pomembna predvsem hidracija z nadomeščanjem izgubljenih mikroelementov. To zagotovimo z rehidracijskimi praški. Če nimamo praškov pri sebi in jih ne moremo hitro zagotoviti, si lahko rehidracijsko raztopino pripravimo sami. V en liter mlačne vode dodamo čajno žličko soli in dve žlički sladkorja. Mešanico pijemo po požirkih. Zagotoviti moramo vnos najmanj enega in pol decilitra rehidracijske raztopine v eni uri. Sol in sladkor, ki smo ju dodali v vodo, zagotavljata telo pridobi izgubljene mikroelemente. Pitje čiste vode ni priporočljivo, saj veže več mikrohranil, kot bi jih izgubili sicer in tako poslabša diarejo. V Kolikor se diareja pojavi pri otrocih in nimamo na voljo rehidracijskega praška, pripravimo mešanico po zgornjem receptu, le da dodamo še olupljeno banano ali dve in vse skupaj pomešamo v blenderju oziroma s paličnim mešalnikom. Okus banane prija otrokom, prav tako pa jih obogati še s kalijem, ki se skriva v bananah. Banane so čudovita pomoč, kadar imamo diarejo.
Za odrasle je bolje, da uživamo le rehidracijsko raztopino, dokler glavni simptomi ne minejo. Pravzaprav je nemogoče reči, do kdaj naj raje ne užijemo hrane. Lahko se orientiramo po tem, da se vrne občutek lakote, ki je v prvih nekaj urah po navadi ne občutimo. Kadar se torej lakota povrne, posežemo po bananah, sadnih sokovih, kokosovi vodi, jogurtu ali ovseni vodi pomešani s sladkorjem. Kadar so simptomi res blagi oziroma se postimo že dolgo in so ti skoraj popolnoma izzveneli, v prehrano dodamo dobro prekuhan soljen riž in skuto. Spodaj so našteta živila, ki se jim moramo še nekaj časa po koncu diareje izogibati in tista, ki jih lahko po prenehanju simptomov postopoma uvedemo v prehrano.
Hrana, ki se ji je potrebno izogibati
Mleko in mlečni napitki
Nekateri mikrobi, ki povzročajo diarejo lahko povzroči začasno nezmožnost presnove mleka.
Polnozrnata živila
Vlaknin se je potrebno v obdobju diareje in še nekaj dni po koncu le teh izogibati. Vlaknine pri prehodu skozi črevesje povečajo peristaltiko, kar v večini primerov poslabša simptome diareje.
Sir
Ob diareji imamo zmanjšano količino encima laktaze, ki je pomembna pri presnovi mlečnega sladkorja. Nepresnovljen mlečni sladkor povzroča simptome diareje.
Oreški in stročnice
V oreških se skriva kar precej beljakovin, ki vodijo v napenjanje. Enako velja tudi za stročnice.
Meso in juhe z veliko maščobe
Živila z veliko maščob povečajo krčenje črevesa, torej hkrati se poveča bolečina in pogostost odvajanj. Meso je težko prebavljivo, zato ga še nekaj časa po diareji ne uživamo.
Slaščice brez sladkorja
Živila brez dodanega sladkorja so škodljiva. V njih se skriva ogromno umetnih ojačevalcev okusa in drugih dodatkov, ki si jih ob bolezni črevesa preprosto ne želimo.
Presna hrana
Zaradi težje prebavljivosti se izogibajmo presni zelenjavi in sadju. Prav tako je mogoča še hujša okužba, v kolikor presna hrana ni dovolj čista. Vsaj nekaj časa hrano dobro prekuhavamo.
Hrana, ki jo postopoma dodajamo v prehrano obolelega z diarejo
Presni sokovi
Sadni sokovi, stisnjenih iz zrelih, svežih pomaranč, so koristni kadar se simptomi diareje že umirijo. Pred tem niso priporočljivi. Vitamini pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. Prekomerno pitje sadnih sokov pa ima lahko obraten učinek, saj vsebujejo tudi nekaj ogljikovih hidratov, ki se fermentirajo v črevesu. Zmernost je zato vsekakor priporočena.
Kuhana zelenjava
Z zelenjavo pridobimo ogromno mineralov, ki pripomorejo k ozdravitvi črevesa. Po diareji je ta še nekaj časa slabše funkcionalno. Izogibati se je potrebno vrstam zelenjave, ki vsebujejo veliko vlaknin.
Riž
Za postopno uvajanje trdne hrane lahko kot osnovo izberemo riž. Ta zadosti potrebam po hranilih, hkrati pa ohranja ravnotežje mikrohranil.
Korenčkova juha
Juha iz korenčka se zelo dobro izkaže v boju zoper dehidracijo, saj poleg veliko tekočine vsebuje tudi pomembne minerale. Tako poskrbi za dovod natrija, kalija, fosforja, kalcija, žvepla in magnezija. V korenčku najdemo tudi nekaj pektina, ki deluje protivnetno.
Banane
V tem rumenem tropskem sadežu se skriva pektin, ki je osnova za rast koristnih bakterij. Banane vsebujejo tudi ogromno kalija, ki je po izkušnjah prvi izmed mikroelementov, ki nam primanjkujejo, kadar gre za akutno drisko z resnimi simptomi.
Kurkuma
Ta rumena začimba ima antiseptične lastnosti in je v tradicionalni medicini znano sredstvo proti diareji. Več kot eno čajno žličko začimbe dnevno ne smemo zaužiti.
Česen
Učinkovina v česnu, imenovana alicin, je znana kot naravni antibiotik. Poleg tega, da pomaga pri okužbi z bakterijami, se je v praksi dobro obnesel tudi pri diarejah povzročenih z virusi in drugimi mikroorganizmi. Česen pomaga urediti presnovo v črevesu.
Jogurt in pinjenec
Jogurt in pinjenec vsebujeta snovi, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij in s tem uravnavata črevesno floro. Poleg tega podpirata rast dobrih bakterij, ki so dodatna obrambna linija v primeru okužb.
Kislo mleko
Kislina v kislem mleku je naravna obramba pred nezdravimi sevi bakterij.
Druga priporočila
Ob bolezni, ki prizadene črevesni sistem, je napor najhujši sovražnik. S pretirano telesno dejavnostjo izgubljamo še tista hranila, ki bi jih sicer lahko porabili za okrevanje, zato je pomembno da se čim prej po pričetku simptomov uležemo v posteljo in počivamo, dokler ti ne izzvenijo. Počitek je pri tem obolenju naš najboljši prijatelj. Slaba vest je gotovo odveč, saj se ob počitku telo zdravi trikrat bolje, simptomi pa izzvenijo tudi dvakrat hitreje, kot če bi utrujeni hodili okrog. V kolikor res ne morete brez dela, se lotite knjige, ki že dolgo časa čaka na prebiranje. V vsakem primeru pa se izogibajte pametnih naprav in ostalih ekranov (tudi televizije), saj gledanje v ekrane telo utruja. Kadar je diareji pridružen glavobol je ta nasvet še toliko bolj pomemben, zato si ga zapomnite za naslednjič. V kolikor zapisanemu ne verjamete, naredite test na sebi. Najbolje je, da vsak zase preizkusi in ugotovi, da določeni nasveti zelo koristijo.
Viri
▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.
▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.
▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.
▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.