POVEČANA PROSTATA

Prostata je majhna moška spolna žleza v obliki kostanja. Leži med sramno kostjo in danko, neposredno pod sečnim mehurjem. Skozi prostato teče sečnica, čez katero se izločata seč in semenska tekočina. Prostata tvori izločke, ki so del semenske tekočine in izločke, ki varujejo spodnja sečila pred vnetji. Med orgazmom prostata, skupaj s semenskimi mešički, s krčenjem svojih mišičnih vlaken potiska semensko tekočino v sečnico in zagotovi bistven del njenega volumna. Izločki prostate so izjemno pomembni za uspešno oploditev jajčeca.

Prostata v življenju posameznika lahko povzroča velike težave. Najpogostejša oblika bolezni prostate je povečana prostata ali benigna hiperplazija prostate (BHP). Povečana prostata ima za posledico predvsem povečan pritisk na sečnico in s tem motnje v odtekanju seča iz mehurja. BHP se navzven kaže kot oslabitev curka pri uriniranju, nočno uriniranje, pogostejše dnevno uriniranje, težaven začetek uriniranja, prekinjajoč curek uriniranja, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja in kapljanje seča po zaključku uriniranja.   

BHP je izjemno pogosta bolezen. Tekom življenja naj bi prizadela kar 50% moških. Pojavnost bolezni narašča s starostjo: v 30. letih naj bi imelo težave s povečano prostato od 5 – 10% moških, v starosti nad 85 let pa povečana prostata prizadene več kot 90% moških.

Ob rojstvu prostata tehta le nekaj gramov ter nato raste še celo življenje. Benigna hiperplazija prostate sama po sebi običajno ne pomeni večje nevarnosti in se običajno tudi ne razvije v raka prostate. Povzroča pa neprijetne simptome, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja posameznika.

Znaki in Simptomi

Glavni simptomi povečane prostate so povezani z praznjenjem mehurja. Uriniranje je pogostejše, potreba po uriniranju se prične pojavljati tudi večkrat na noč, uriniranje je omahljivo in nestalno, zmanjšana je tudi moč in hitrost curka seča. Bolezni prostate ne moremo diagnosticirati sami. Nujno potreben je pregled pri zdravniku, ki potrdi povečano prostato oziroma benigno hiperplazijo prostate. Podobni simptomi so namreč lahko tudi znaki raka prostate, zaradi česar je izjemno pomembno, da ugotovimo kaj je pravi vzrok zdravstvenih težav. Tudi če so simptomi bolezni zelo blagi, je zgodnje zdravljenje izjemno pomembno. V nasprotnem primeru povečana prostata lahko povsem zapre prehod urina, povzroča vnetje sečil, sečne kamne in celo okvaro ledvic. To je lahko tudi življenjsko nevarno, zato je primerno, da se bolezen zdravi od začetka.

Vzroki

Vzroke povečane prostate oziroma benigne hiperplazije prostate je mogoče iskati v hormonskih spremembah, ki pridejo s starostjo. Šlo naj bi predvsem za zmanjševanje moškega spolnega hormona, na pojav bolezenska stanja pa vplivajo tudi genetski dejavniki in življenjski stil.

Dieta in drugi ukrepi, ki pomagajo obvladovati simptome bolezni

Prehrana se je izkazala kot zelo pomemben dejavnik pri zdravju prostate. Jejte polnovredno, nepredelano hrano (polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo, sadje in oreščke). Vsak dan je priporočljiva ¼ skodelice surovih sončničnih ali bučnih semen ter veliko soje. Jejte paradižnik, špinačo, ohrovt, mango, brokoli in razno jagodičevje. Zmanjšajte vnos alkohola (posebno piva), kofeina, maščob, močnejših začimb in sladkorja. Ti ukrepi pomagajo obvladovati lažje oblike motenj BHP. Priporočljivi so tudi rastlinski izvlečki korenine kopriv, palmete in buče ter  razni prehranski dodatki. V izrazitejših oblikah se posledice bolezni zdravi z zdravili, ki jih dobimo na recept; v najhujših in nevarnejših primerih pa je potreben operativni poseg, pri katerem odstranijo odvečno tkivo in sprostijo pritisk na sečnico.

V vsakem primeru, ne glede na stopnjo težav, ki jih imate je pomembno, da pijete veliko vode. Na ta način izpirate bakterije, ki morda povzročajo infekcije sečil. Te namreč poslabšajo zdravje prostate. Raziskovalci menijo tudi, da je povečana prostata pogostejša pri moških, ki so predebeli. Če imate prekomerno težo shujšajte. Vaša prehrana naj vsebuje le malo maščob in veliko sadja, zelenjave, semenk in stročnic.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagate:

V zadnjem času se je izkazalo, da so naravna zdravila skoraj enako učinkovita kot nekatera sintetična, ki jih ob bolezni predpisujejo zdravniki.

Vitamini in minerali

Cink in vitamin B₆

Cink je zelo priporočljiv mineral za zdravje prostate. V žlezi so zbrane velike koncentracije cinka, ki je pomemben tudi za vzdrževanje moškega reproduktivnega sistema. Cink je tudi znan spodbujevalec imunosti in preprečuje infekcije sečil, ki dražijo prostato. Vitamin B₆ je priporočljiv, ker izboljšuje vsrkanje cinka.

Zelišča

Bučno olje

Bučne semenke imajo diuretične lastnosti. Uporabljali so jih že Indijanci pri bolezenskih znakih povečane prostate. Lajšajo vse znake bolezni, poleg tega pa so odličen vir cinka, ki ga je veliko v prostati.

Jagode pritlikave palme

Ta rastlina je že dolgo poznana med Indijanci in neposredno vpliva na povečano prostato. Zmanjšuje vnetje in bolečino ter pomaga k učinkovitemu praznjenju mehurja. Dodatki tega zelišča skoraj za polovico zmanjšajo pogostost vstajanja ponoči zaradi uriniranja, povečujejo odvajanje urina in na ta način zmanjšujejo zastajanje seča v mehurja. Rastlina deluje protivnetno. Izvlečki so na voljo v kapsulah in so izjemno priporočljivi za vse moške, ki imajo težave zaradi povečane prostate.

Kopriva

Kopriva je znana kot zelišče, ki izboljšuje znake benigne hiperplazije prostate. Jemljite jo v obliki izvlečka korenine koprive.

Listi rastline buchu

To zelišče je v mnogih pripravkih za zdravljenje prostate. Deluje dezinfekcijsko, preprečuje infekcije in vnetja sečil. Je tudi rahel diuretik, kar pomeni, da spodbuja odvajanje urina in na ta način preprečuje zastajanje seča v mehurju.

Pygeum africanum

To je zimzeleno drevo, ki ima zdravilno lubje. Vsebuje naravne protivnetne snovi, ki zavirajo nastajanje prostoglandinov. To so hormonom podobne snovi, udeležene pri vnetnih procesih.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 15 – 50 mg / dan

Ekstrakt lubja pygeuma africanum: 50 mg / dan

Izvleček jagod pritlikave palme: 150 mg / dan

Izvleček Koprivine korenine: 300 – 600 mg / dan

Vitamin B₆: 50 mg / dan

Vitamin C: 2 kapsuli / dan – priporočljiv je zaradi antioksidativno zaščito

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

VARIKOZNE VENE (KRČNE ŽILE)

Varikozne vene ali krčne žile so modrikaste, nabrekle, vijugaste ali zasukane vene na nogah. Vene v našem telesu so precej šibke. Napake ali poškodbe v steni venske žile vodijo do razširitve vene in poškodujejo žilne zaklopke. Zaklopke se ritmično odpirajo in zapirajo in tako pomagajo pri potiskanju venozne krvi do srca. Na ta način zaklopke ven preprečijo, da kri zaradi sile težnosti ne steče nazaj v noge. Ko so žilne stene in zaklopke poškodovane in ko pride do popuščanja žilnih sten in zaklopk, nastanejo krčne žile. V notranjosti ven se na venske stene veča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, zato kri zastaja v venah na nogah.

Poznamo več vrst krčnih žil. Krčne žile, ki se nahajajo v koži so na pogled podobne pajkovi mreži in jih zato imenujemo pajkaste vene. Vene, ki se nahajajo globlje, med mišicami nog, pa so lahko vidne kot temni trakovi pod kožo in kot izbokline. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog. Težave s krčnimi žilami so bolj značilne za ženske. Pri ženskah se krčne žile namreč pojavijo štirikrat pogosteje kot pri moških.

Krčne žile obvladujemo z zdravim življenjskim slogom: s pravilno prehrano, prehranskimi dodatki in z gibanjem. Pri resnejših primerih krčnih žil si pomagamo s kompresijskimi nogavicami, v najhujših primerih pa je neizogibna operacija, kjer se krčne žile odstrani.

Znaki in Simptomi

Krčne žile lahko ne povzročajo nobenih težav ali pa jih čutimo kot boleče nelagodje v nogah, občutek teže v nogah, hujše bolečine in utrujenost. Pri krčnih žilah se lahko pojavi edem (zastajanje vode), opazno razbarvanje žil in tudi čir na koži. Čir je najhujša oblika krčnih žil.

Vzroki

Krčne žile so posledica slabih venskih sten ali napake pri zaklopkah. Vene se razširijo in postanejo manj učinkovite, zaradi česar tekočina iz ven prodira v tkiva okoli gležnjev in stopal. K nastanku krčnih žil lahko pripomore nosečnost; genetska nagnjenost h krčnim žilam (žilne stene in zaklopke so šibkejše že od rojstva); večji pritisk na vene zaradi napenjanja pri iztrebljanju (napenjanje poveča pritisk v trebušni votlini in na ta način ovira pretok krvi iz nog navzgor); daljše časovno obdobje, ko stojimo ali sedimo; dvigovanje težjih bremen; določeno hormonsko stanje ali poškodbe ven in venskih zaklopk, ki so nastale zaradi vnetja. K nastanku krčnih žil pripomore telesna nedejavnost in starost. Pri starejših osebah so namreč krčne žile pogosta težava.

Dieta in ukrepi, ki pomagajo pri težavah s krčnimi žilami

Največ kar lahko naredimo za preprečitev nastanka krčnih žil je prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin. To je pomembno tudi, če že imamo nastale krčne žile. Prehrana, ki vsebuje veliko zelenjave, sadja, stročnic in žitaric pomaga in pospešuje peristaltiko. Vlaknine vsrkajo vodo in oblikujejo želatinasto zmes, ki povzroči, da je blato mehko, večje in debelejše oblike. Tako ga lažje izločimo. V nasprotju se osebe, ki jedo hrano z malo vlakninami med izločanjem blata bolj napenjajo, saj je njihovo blato trše in manjše in ga je težje izločiti. To napenjanje poveča pritisk v predelu trebuha, kar prepreči, da bi kri tekla nazaj, iz nog navzgor. Povečan pritisk na žilne stene in zaklopke sčasoma znatno ošibi venske stene in to pripelje do nastanka krčnih žil.

Za preprečevanje in zdravljenje krčnih žil je priporočljivo jesti hrano, ki je bogata s flavonoidi. To so glogove jagode, češnje, borovnice in robide. Flavonoidi v teh jagodah izboljšujejo podporno strukturo ven in celoten žilni sistem. Različni izvlečki teh jagod so velikokrat uporabljeni kot zdravilo za krčne žile. Najbolj priljubljeni in verjetno tudi najbolj učinkoviti so izvlečki grozdnih pečk in borovega lubja. Pomembno se je zavedati, da manjše, pajkaste vene, ki se nahajajo bolj na površju kože lahko popolnoma izginejo, medtem ko se to pri bolj globokih in resnejših krčnih žilah ne bo zgodilo. V teh primerih je priporočljivo, da pričnemo nositi elastične kompresijske nogavice. Kompresijske nogavice stisnejo nogo toliko, da kri ne zastaja kot bi sicer. To zmanjša pritisk na venske stene in zaklopke in posledično blaži simptome krčnih žil. Za osebe, ki so nagnjene k nastanku krčnih žil ali že imajo krčne žile je priporočljiva telovadba. Hoja, tek in kolesarjenje so še posebno priporočljive telesne aktivnosti pri krčnih žilah. Pri teh vrstah športa krčenje mišic nog namreč potisne stoječo kri nazaj v cirkulacijo. Prav tako je pri osebah, ki trpijo za krčnimi žilami pomembno, da se izogibajo daljšemu stanju ali sedenju. Če je daljše stanje neizogibno, je priporočljivo, da se vmes malo sprehodite. Enako velja pri sedenju – vsakih 20 ali 30 minut vstanite in si s hojo pretegnite noge. Med samim sedenjem ne imejte prekrižanih nog, saj to še povečuje pritisk na venske stene in zaklopke.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri spopadanju s krčnimi žilami:

Vitamini in minerali

Cink

Cink pomaga pri ohranjanju zdravih ven in je zato zelo priporočljiv za osebe, ki so nagnjene k nastajanju krčnih žil.

Rutin

Rutin je bioflavonoid. Bioflavonoidi izboljšujejo kapilare in drobne žile, krepijo vene in preprečujejo varikozo.

Vitamin C

Vitamin C pomaga ohranjati vene zdrave. Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in pomaga pri cirkulaciji krvi.

Vitamin E

Vitamin E pripomore k izboljšanju krvnega pretoka v nogah in rokah.

Drugi dodatki

Bromelain

Bromelain pomaga pri razgrajevanju fibrina – proteina, ki nastaja pri krvnih strdkih.

Psilium

Psilium ali indijski trpotec je izjemna vlaknina, ki čisti črevesne stene ter pripomore k lažjemu iztrebljanju. Na ta način zmanjšuje pritisk, ki nastane med odvajanjem blata in na dolgi rok preprečuje pojav krčnih žil, ki bi nastale zaradi naprezanja pri iztrebljanju.

Zelišča

Ginko biloba

To zelišče izboljšuje krvni obtok in tako preprečuje nastajanje krčnih žil.

Božje drevce

Božje drevce je priljubljeno zdravilo za krčne žile. Če ekstrakt božjega drevca jemljete v kapsulah ali tabletah, lajša težave, ki jih povzročajo krčne žile.

Gotu kola

Naravni zdravilci s tem zeliščem že stoletja zdravijo vnetja in otekline, ki nastanejo zaradi krčnih žil.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink: 15 – 30 mg / dan

Bromelain: 500 – 750 mg 2krat ali 3krat / dan

Ginko biloba: 60 mg 3krat / dan

Božje drevce: 470 mg do 3krat / dan  

Gotu kola: 500 mg do 3krat / dan

Psilium: 7 gramov 3krat / dan    

Rutin: 500 mg po 2krat / dan                  

Vitamin C: 1500 mg / dan

Vitamin E: 400 IE po 3krat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

HEMOROIDI

Hemeroidi ali zlata žila so žilni vozlički v steni danke in zadnjika. Gre za razširitve varikoznih ven, podobno kot v primeru krčnih žil. So pogosta težava v času staranja in ob telesni nedejavnosti. V hujših primerih se mora hemoroide zdraviti kirurško, večinoma pa se da bolezenske znake zavirati z ustrezno prehrano, življenjskim stilom in prehranskimi dodatki. Hemoroidi so zelo pogosti. Kar štirje od petih evropejcev oziroma evropejk se bo v življenju srečalo z hemoroidi.

Znaki in Simptomi

Simptomi hemoroidov so zelo neprijetni in vključujejo srbenje danke in zadnjika, pekoče občutke, bolečine, vnetje, draženje, zatekanje, krvavenje in mezenje. Oseba, ki ima hemoroide lahko opazi tudi svetlo rdečo kri v blatu, na toaletnem papirju in v toaletni školjki.

Vzroki

Vzroki za nastanek hemoroidov so podobni kot pri pojavu krčnih žil. So posledica slabih venskih sten ali napake pri zaklopkah, ki preprečujejo, da bi kri tekla nazaj. Vene se razširijo in postanejo manj učinkovite, zaradi česar tekočina iz ven prodira v okoliška tkiva.

Venski sistem, ki oskrbuje danko nima zaklopk, kar povzroči povečan naval krvi v rektalnem področju. To vodi v oblikovanje hemoroidov. Dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek hemoroidov so pritisk v trebušnem predelu, ki je posledica napenjanja in iztrebljanja; zaprtje; nosečnost; kašljanje; kihanje; bruhanje; telesni napor ali ciroza jeter. Tveganje na nastanek hemoroidov povzroča tudi povečan pritisk med odvajanjem blata, ki je posledica prehrane s premalo vlakninami, driske ali predolgega stanja ter sedenja. K nastanku hemoroidov lahko pripomore tudi genetika, bolj podvržene k tej bolezni pa so ženske. To nakazuje, da lahko na razvoj bolezni vplivajo tudi hormoni.

Dieta

K nastanku hemoroidov bistveno pripomore prehrana z malo vlakninami in veliko procesirane hrane. Osebe, ki zauživajo hrano, ki vsebuje malo vlaknin se med iztrebljanjem blata običajno bolj napenjajo, saj je njihovo blato trše in manjše in ga je težje izločiti. Takšno napenjanje povzroči povečan pritisk v trebušnem predelu kar ovira pretok venske krvi, povečuje zastoje navalov krvi v medeničnem področju in znatno ošibi vene. To vodi v nastanek hemoroidov.    

Najboljša preventiva za hemoroide je prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin. Zelenjava, sadje in stročnice pospešujejo peristaltiko oziroma normalen ritem krčenja črevesja pri prebavljanju, ki ostanke hrane nato potisne do danke, da jih izločimo. Poleg tega vlaknine vsrkajo vodo in oblikujejo želatinasto snov, ki ohranja iztrebke mehke, debele in velike. Tako obliko blata je lažje izločiti, zato napenjanje med iztrebljanjem blata ni potrebno. Preventivna prehrana za osebe s hemoroidi bi morala prav tako vsebovati velike količine hrane, ki je bogata s flavonoidi, saj ti krepijo vene. Veliko flavonoidov vsebuje črni ribez, citrusi, češnje in borovnice. To sadje jejte v obilici. Nekatere vrste hrane so za hemoroide zelo dražeče. To so predvsem pekoče in začinjene jedi (na primer čili, poper), ki se jih moramo izogibati. Če imamo hemoroide se moramo vsak dan veliko gibati, saj telesne dejavnosti krepijo vene. Zelo koristna je lahko telovadba za danko. Stiskajte in sproščajte mišice zadnjika od 20 do 30 – krat na dan.    Poleg prehrane, ki predstavlja preventivo pred nastankom hemoroidov in je tudi del zdravljenja, ter telovadbe si že nastale hemoroide lahko lajšamo s toplo sedečo kopeljo. Predel medenice potopimo v prijetno toplo vodo. Priporočljiva temperatura je od 37 do 40⁰ C. To pomiri srbečico, draženje in bolečino. V lekarni obstajajo izvlečki iz hrastovega lubja, nepozebe in kamilice. Ta zelišča so zelo primerna za sedečo kopel. Poskušate lahko tudi z aromatično sedečo kopeljo. V mlačno sedečo kopel dodajte približno pet do deset kapljic olja čajevca, zmešanega z nekaj smetane. Kopajte se največ 15 minut in pri tem pazite, da si ne prehladite mehurja.

 Pri bolezni lahko pomagajo tudi hladni polivi po danki po vsakem odvajanju blata. Zavirajo srbež in zapirajo majhne in poškodovane žile. Hladne polivke izvajajte z glavo prhe in mehkim vodnim curkom, ne smete pa uporabljati umivalne krpe.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo lajšati hemoroide:

Vitamini in minerali

Kalcij

Kalcij uravnava pravilno strjevanje krvi in preprečuje raka na danki. Kot preventivo se ga priporoča tudi pri hemoroidih. Zaradi boljšega vsrkavanja ga jemljite skupaj z magnezijem.

Rutin

Rutin je bioflavonoid. Bioflavonoidi dajo značilno barvo agrumom in zelenjavi. Pomembni so, ker krepijo vene in izboljšujejo kapilare in drobne žile.

Vitamin C

Vitamin C pomaga pri celjenju ter uravnavanju strjevanja krvi, kar je pomembno pri pojavu hemoroidov.

Vitamin E

Tudi vitamin E pomaga pri celjenju in uravnavanju strjevanja krvi.

Zelišča

Božje drevce

To zelišče je priljubljeno zdravilo za hemoroide. Raztopino iz božjega drevca nanašajte neposredno na vnete hemoroide. Ekstrakt božjega drevca lahko jemljemo tudi v obliki kapsul.

Psilium

Psilium ali indijski trpotec čisti črevesne stene ter zmanjšuje pritisk v zadnjiku.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Božje drevce: 470 mg tableta do 3krat / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Magnezij: 750 mg / dan

Psilium: 7 gramov 3krat / dan

Rutin: 500 mg kapsula 2krat / dan

Vitamin C: 3000 – 5000 mg / dan

Vitamin E: 600 IU / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

PREDMENSTRUALNI SINDROM (PMS)

Predmenstrualni sindrom (PMS) je periodično stanje žensk v rodni dobi, ki zajema neprijetne simptome 7 do 14 dni pred menstruacijo. Približno 50% žensk z menstruacijo v tem obdobju pesti več neprijetnih simptomov. Ti so lahko rahli, da jih komaj zaznamo ali izjemno hudi. Olajšati se jih da s prehrano, z vitaminskimi in mineralnimi dodatki in s hormonsko terapijo.

Znaki in Simptomi

Tipični simptomi predmenstrualnega sindroma zajemajo znižano raven energije, napetost, razdražljivost, depresivne občutke, glavobol, nespečnost, spremenjeno željo po spolnosti, bolečine v prsih, bolečine v križu, napihnjenost in edem (oteklina zaradi kopičenja tekočine) na prstih ter gležnjih. Zelo izrazit in hud predmenstrualni sindrom, ki vključuje močno depresivno razpoloženje, hudo razdražljivost in velika nihanja v razpoloženju, se imenuje predmenstrualna disforična motnja.

Vzroki

Čeprav so simptomi predmenstrualnega sindroma zelo raznoliki imajo skupen vzrok. Povzročajo jih določeni hormonski vzorci, ki se pri ženskah brez predmenstrualnega sindroma ne pojavljajo. Glavni razlog za težave je, da se nivo estrogena močno zviša, nivo progesterona pa močno upade. Razmerje med hormonoma se na ta način poruši in vodi v različne simptome. To se običajno zgodi približno 5 do 10 dni pred menstruacijo. Poleg te hormonske nepravilnosti je pri ženskah s predmenstrualnim sindromom pogost tudi hipotiroidizem  (ščitnica ne proizvaja dovolj tiroidnega hormona) in povišan prolaktin (beljakovina, ki pri človeku omogoči izločanje mleka).

Dieta in ukrepi, ki pripomorejo k izboljšanju počutja v času pred menstruacijo

Glavni prehranski nasvet za obvladovanje predmenstrualnega sindroma je zmanjšanje uživanja živalskih beljakovin in povečano uživanje hrane, ki je bogata z vlakninami. Priporočljivo je sadje, zelenjava, žitarice in stročnice. V študijah se je izkazalo, da vegetarijanke z blatom izločijo kar dva do trikrat več estrogena kot ženske, ki zauživajo meso. Posledično imajo vegetarijanke za 50% nižjo vrednost estrogena v krvi kot ženske, ki zauživajo meso. Nižja vrednost estrogena v krvi pomeni, da se ženske ne soočajo s predmenstrualnim sindromom ali pa je ta zelo mil. Vzrok za takšne razlike med vegetarijankam in ostalimi ženskami je verjetno manjši vnos maščob in večji vnos hrane, ki je bogata z vlakninami.

Ženske, ki trpijo za predmenstrualnim sindromom se morajo odpovedati kofeinu. To je še posebno pomembno, če glavni simptomi predmenstrualnega sindroma zajemajo anksioznost oziroma zaskrbljenost, depresijo, občutljivost prsi ali fibrocistično bolezen prsi (benigne spremembe v prsih). Kofein se je izkazal kot velik dejavnik, ki pripomore k predmenstrualnem sindromu in njegovi izraženosti. Učinek kofeina je povezan predvsem s psihološkimi predmenstrualnimi simptomi kot so anksioznost oziroma tesnoba, razdražljivost, nespečnost in depresija.

Pretirana uporaba soli, še posebno ob hkratni zmanjšanosti kalija v prehrani močno obremeni ledvice in zmanjša njihovo zmožnost po vzdrževanju ustrezne prostornine tekočine. Ljudje, ki so občutljivi na vsebnost soli imajo zato lahko visok krvni tlak ali pa jim v telesu zastaja voda. Slednje je še posebno pogosto pri ženskah s predmenstrualnim sindromom, zato se je soli smiselno izogibati. Če med predmenstrualnim sindromom opazite zastajanje vode v telesu, je odpoved soli v drugem delu menstrualnega ciklusa obvezna.

Poleg omejevanja soli in kofeina se je potrebno odpovedati tudi alkoholu in sladkorju, saj vse našteto zadržuje odvajanje tekočin. Priporočljivo je spiti 6 – 8 kozarcev vode na dan, ker to pomaga odvajati odvečno tekočino iz telesa. Jejte veliko naravnih diuretikov – lubenice, beluše in peteršilj. V prehrani povečajte uživanje antioksidantov (jedi, ki so bogate z vitaminoma C, E in s selenom).

Za predmenstrualni sindrom je značilno nihanje sladkorja in občasne motnje v uravnavanju inzulina. To običajno pripelje do pretiranega uživanja sladkarij. Da bi to preprečili jejte manjše in pogostejše obroke. Tako boste bolje uravnavali nivo sladkorja v krvi.

Nikotin je spodbujevalec možganov. Deluje podobno kot kofein. Spodbujanje možganov povečuje simptome predmenstrualnega sindroma. Pri obvladovanju predmenstrualnega sindroma pomaga opustitev kajenja in omejitev uživanja kave, pravih čajev ter kokakole. To omili  več simptomov, ki nas lahko spremljajo pred menstruacijo, posebno pomembno pa je v primeru, če imamo v tem obdobju težave z nespečnostjo.                                                   

Na uravnavanje hormonov vplivajo telesni in psihološki dejavniki, zato ni dovolj, če se naučimo bolj zdravo jesti. Pomembno je tudi to, kako znamo uravnavati stres in čustvene težave. Poleg vseh naštetih ukrepov vam zato lahko pomaga telesna dejavnost. Gibanje lajša stres, dviguje razpoloženje in izboljšuje zbranost. Poskusite z jogo, qi gongom, tai chijem ali hitro hojo.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo obvladati predmenstrualni sindrom:

Vitamini in minerali

Cink

Pomanjkanje cinka lahko povzroči zmanjšano izločanje progesterona, endorfinov in drugih naravnih opiatov. Vse to lahko poslabšuje znake predmenstrualnega sindroma. Dodajanje cinka je zato zelo priporočljivo za vse ženske s predmenstrualnim sindromom, še posebno, če imajo v telesu prenizko vrednost tega minerala.

Kalcij

Kalcij pomaga pri blažitvi več simptomov predmenstrualnega sindroma. Učinkovit je predvsem pri preprečevanju nihanja razpoloženja, zastajanja vode, želji po hrani in bolečini.

Magnezij

Zelo verjeten razlog za predmenstrualni sindrom je pomanjkanje magnezija. V kombinaciji s pomanjkanjem cinka, linoleinske kisline in vitaminov B povzroča hude simptome predmenstrualnega sindroma. V eni izmed raziskav se je izkazalo, da ženskam s hudimi predmenstrualnimi težavami pomagajo multivitaminski in mineralni dodatki z visokimi odmerki magnezija in vitamina B₆. Predmenstrualne težave so se ob tem ukrepu znižale za kar 70%.

Vitamin A

Veliki odmerki vitamina A v drugi polovici menstrualnega ciklusa lajšajo simptome. Ker je vitamin A hitro lahko toksičen, je bolj priporočljiv beta – karoten, ki se v vitamin A spreminja v skladu s potrebami. Veliko beta – karotena najdemo v marelicah, sladkem krompirju, brokoliju, dinjah, bučkah, korenju, mangu, v breskvah in v špinači. Beta – karoten je poleg tega na voljo tudi kot samostojni dodatek ali kot eden izmed sestavin antioksidantnih pripravkov.

Vitamin E

Dodatki z vitaminom E dokazano zmanjšujejo simptome napetosti, glavobol, utrujenost, potrtost in nespečnost zaradi predmenstrualnega sindroma.

Vitamin B₆

Ta vitamin je naravni diuretik in lajša napetost in tudi druge simptome predmenstrualnega sindroma. V kombinaciji z drugimi vitamini tudi odlično lajša stres.

Zelišča

Divji jam

Divji jam je gomolj, ki vsebuje naravni progesteron, kar lajša simptome predmenstrualnega sindroma. Obnavlja ravnovesje med progesteronom in estrogenom. Na voljo je kot mazilo, v obliki naravne progesteronske kreme. Na kožo jo nanašajte na notranji strani rok, nog, na obraz in vrat ter na prsi in trebuh. Progesteron se uporablja le od 12. do 26. dne menstrualnega ciklusa; ne smejo pa ga uporabljati ženske, ki jemljejo sintetični estrogen ali progesteron.

Dong quai

Dong quai imenujejo tudi darilo narave ženskam. Je znamenito kitajsko zelišče, ki ga uporabljajo za lajšanje vrste ženskih težav. Zdravi ženske reproduktivne organe in uravnava menstrualni ciklus. Uravnava hormonska neravnovesja, ki povzročajo simptome predmenstrualnega sindroma. To zelišče je tudi bogato z vitamini in minerali (A, B₁₂ in E), ki pripomorejo k dobrem počutju.

Ginko biloba

Izvleček ginko biloba se je izkazal kot zelo učinkovit pri lajšanju mnogih simptomov predmenstrualnega sindroma. Predvsem naj bi pomagal pri napenjanju in občutljivih prsih. Priporočljivo ga je jemati od 16. dne enega menstrualnega ciklusa do 5. dne naslednjega. 

Navadna konopljika

Ta rastlina je znana po tem, da uravnava hormone in na ta način zdravi predmenstrualne simptome. Pri študijah se je izkazalo, da zvišuje nastajanje progesterona in tako uravnava hormonsko neravnovesje pred menstruacijo.

Regrat

Regratovi listi vsebujejo veliko kalija, poleg tega je kalij tudi diuretik – obnavlja pravilno tekočinsko ravnovesje v telesu. To je še posebno pomembno za ženske, ki jim pred menstruacijo v telesu zastaja voda. Priporočljivo je pitje čaja iz regratovih korenin.

Sladič

Najučinkovitejša snov v korenini sladiča je glicirizin ali glicirizinska kislina. Ta uravnava koncentracije estrogena in tako pomaga pri uravnavanju predmenstrualnih težav. Sladič dajejo v mnoge čaje ali zeliščne pripravke za ženske. Potrebno pa je vedeti, da lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka. Ženske z visokim ali mejnim krvnem tlakom naj se ga zato izogibajo.

Svetlin

Svetlin je zelišče, ki so ga že pred stoletji uporabljali Indijanci. Olje te rastline ima veliko gama linolenske kisline. To je bistvena polinenasičena maščobna kislina, ki se spreminja v prostoglandin, hormon, ki sodeluje pri mnogih pomembnih procesih v telesu. Pri raziskavah so ugotovili, da je svetlin učinkovit za lajšanje simptomov predmenstrualnega sindroma; posebno pomaga pri razdražljivosti, glavobolu, občutljivih prsih in napenjanju.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Antioksidantski pripravek z vitaminom E in beta – karotenom: 2 kapsuli / dan

Cink: 15 mg  kapsula / dan

Divji jam (progesteronska krema): kremo nanašamo od 12. – 26. dne menstrualnega ciklusa

Ginko biloba: 60 mg tableta do 3krat / dan

Kalcij: 1500 mg / dan

Magnezij: 500 mg / dan

Navadna konopljika: ena kapsula 3krat / dan, deset dni pred menstruacijo

Svetlinovo olje: 500 mg kapsula do 3krat / dan, sedem do deset dni pred menstruacijo

Vitamin B₆: 50 – 100 mg / dan, deset dni pred menstruacijo.

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic ▪ Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

OSTEOPOROZA

Dobesedni prevod besede osteoporoza pomeni ‘porozne kosti’. Osteoporoza je degenerativna bolezen kosti, za katero je značilno izgubljanje kostne mase in slabljenje kosti. Zaradi tega so kosti nato bolj občutljive za zlome. Večina ljudi je zmotnega prepričanja, da je osteoporoza posledica pomanjkanja kalcija in drugih mineralov v kosteh, vendar gre pravzaprav tako za mineralno (neorgansko) pomanjkanje, kot tudi za nemineralno pomanjkanje (pomanjkanje organskih rudninskih primesi, ki so sestavljene predvsem iz beljakovin). Kosti so dinamično in živo tkivo, ki se lahko poškoduje ali zlomi in ponovno zaceli ter izgradi. Od otroštva in vso odraslo dobo se kosti obnavljajo. Osteoporoza se pojavi, ko je več zlomov in poškodb kot formiranja in ponovne izgradnje kosti.

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, pogostejša pri ženskah. Zaradi te bolezni prihaja do deformacije hrbtenice in zlomov kosti pri tretjini žensk nad 50. letom starosti.

Znaki in Simptomi

Osteoporoza običajno poteka povsem brez simptomov, dokler se nenadno ne pojavi huda bolečina v hrbtu, ki je posledica stiskanja vretenc ali kakšen (hujši) zlom kosti. Osteoporoza se lahko kaže tudi v zgrbljenosti, človek se zmanjša in izgubi svojo prejšnjo višino. Osteoporozo se najbolje diagnosticira z merjenjem mineralne gostote kosti, saj je pomanjkanje kostne gostote najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek osteoporoznega zloma. DXA je dvoenergijska rentgenska absorbimetrija, ki predstavlja zlati standard v diagnostiki osteoporoze. Ta metoda je varna, neinvazivna, hitra in natančna.

Vzroki

Normalni metabolizem kosti je odvisen od več medsebojno prepletenih dejavnikov. Najpomembnejši so prehrana, življenjski slog in hormonsko stanje. Velik poudarek na vzrokih osteoporoze predstavlja prehrana. Bolezen naj bi povzročil premajhen vnos kalcija v kombinaciji s prevelikim vnosom fosforja; visoko beljakovinska dieta; pretiran vnos soli in pomanjkanje hranil. Osteoporoza je najpogostejša pri azijskih in belih ženskah, pri katerih se je že zaključila menopavza. Azijske in bele ženske imajo namreč drobne kosti, kar v kombinaciji z upadom estrogena po menopavzi povzroči več težav. Estrogen sodeluje pri vsrkavanju kalcija, zaradi česar so ženske še posebno podvržene razvoju bolezni. Ostali faktorji za razvoj osteoporoze so še družinska zgodovina bolezni, alkoholizem, kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, nizka postava, nizka telesna masa, majhne kosti ter dejstvo, da ženska nikoli ni bila noseča.

Dieta in drugi ukrepi kot pomoč pri osteoporozi

Vegetarijanstvo je povezano z manjšim tveganjem za razvoj osteoporoze. Kostna masa se pri vegetarijancih in vsejedcih ne razlikuje bistveno v prvih 50. letih življenja, se pa razlika v kostni masi pri enih ali drugih pozna kasneje. To pomeni, da je pri vegetarijancih izguba kostne mase precej manjša kot pri vsejedcih. Visoko beljakovinska dieta je povezana s povečanim izločanjem kalcija v urin in povečanim tveganjem za razvoj osteoporoze. Povečanje vnosa beljakovin iz 47 na 142 gramov kar podvoji izločanje kalcija v urin.

Tudi rafiniran sladkor poveča izgubo kalcija v telesu; z boleznijo pa so povezane tudi brezalkoholne pijače, ki vsebujejo fosfate (fosforna kislina). Te pijače znižujejo nivo kalcija in višajo nivo fosforja v krvi. Ko je raven fosforja visoka in raven kalcija nizka, se kalcij izgublja iz telesa. Pijače, ki so najbolj nevarne za razvoj osteoporoze so Coca – Cola in Pepsi, saj vsebujejo zelo visoko raven fosforja in praktično nič kalcija.  Takšnim pijačam in sladkorju se moramo zato strogo izogibati.  

Zelo  velika zaščita pred razvojem osteoporoze je zelenolistna zelenjava. Priporočljiv je navadni ohrovt, brstični ohrovt, peteršilj in glavnata solata. Tudi zeleni čaj pomaga pri zaščiti pred boleznijo. Te vrste hrane so priporočljive, saj so bogate z različnimi vitamini in minerali, ki so pomembni za vzdrževanje zdravih kosti. Vsebujejo kalcij, vitamin K₁ in bor. Vitamin K₁ je oblika vitamina K, ki se nahaja v rastlinah. Naloga vitamina K₁ je preoblikovati neaktivni osteokalcin v aktivno obliko. Osteokalcin je pomembna beljakovina v kosteh, njegova naloga je namreč zasidrati molekule kalcija in jih držati na mestu v kosteh.     

Poleg zgoraj naštete zelenjave na razvoj osteoporoze preventivno deluje še soja. Priporočljiv je sojin tofu, sojino mleko, pražena sojina zrna in ekstrakt soje. V kar nekaj študijah se je izkazalo, da je vnos sojinih proteinov v prahu povečal mineralno kostno gostoto hrbtenice in kolkov pri ženskah, ki so že preživele obdobje menopavze.

Izjemno pomembno je tudi, da zmanjšamo ali povsem nehamo z uživanjem snovi, za katere je znano, da pospešujejo izgubljanje kalcija. Poleg pijač s fosfati (Coca – Cola, Pepsi) mednje sodijo še kofein, alkohol in sol.

Poleg prehrane, ki je izjemno pomembna pri preventivi za razvoj osteoporoze in pri preprečevanju dodatnega poslabšanja bolezni, je največ kar lahko naredimo za ojačenje kosti fizična aktivnost. Ena ura zmerne fizične aktivnosti trikrat na teden se je izkazala kot učinkovita preventiva pri izgubljanju kostne mase. Še več, fizična aktivnost lahko poveča kostno maso. Posebno priporočljiva je hoja, ples in posebne vaje za krepitev hrbta. Telovadba ne sme biti prenaporna in preveč tvegana. Zlomi kosti, ki pogosto spremljajo osteoporozo so običajno zapletenejši, zato se izogibajte športom, kjer so padci in poškodbe bolj verjetne.

Gibanje se je izkazalo kot zelo dobra pomoč pri ženskah z osteoporozo po menopavzi. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje telesne vadbe za kar dvakrat poveča izgubo kalcija iz telesa. Telesna vadba je pomembna tudi zaradi nadzorovanja telesne teže. Odvečna teža namreč propadajoče kosti še posebno obremenjuje. Če je telesna dejavnost zmanjšana, se telesna teža z leti običajno povečuje. To je še en razlog več, da ohranjamo redno telesno aktivnost. V kombinaciji z zdravo prehrano nam bo gibanje pomagalo uravnavati telesno težo.       

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo pri osteoporozi

Vitamini in minerali

Bor

Bor je mineral, ki učinkuje s kalcijem in magnezijem ter tako krepi kosti. Dodatki bora zmanjšujejo izgubljanje kalcija in magnezija z urinom, poleg tega pa močno zvišujejo koncentracijo estrogena in kalcija v krvi, kar ohranja kostno maso.

Cink

Cink izboljša izkoristek kalcija.

Fluorid

Fluorid je mineral, ki je bistvenega pomena pri nastajanju zob in kosti. Velike količine fluorida dobimo iz morske hrane, iz želatine in iz fluorirane vode. Raziskave so pokazale, da je dodajanje fluorida s kalcijem bistveno bolj učinkovito, kot če bi dodajali le kalcij. Fluorid v kombinaciji s kalcijem je pri ženskah po menopavzi bistveno povečal kostno maso v hrbtenici, medtem ko so bile spremembe v gostoti kosti v skupini, ki je jemala samo kalcij neznatne. Raziskava je dokazala, da pri ljudeh z osteoporozo lahko spodbudimo rast kosti s skrbno uravnoteženim dodajanjem kalcija in počasi sproščujočega se fluorida. Učinkovita kombinacija kalcija in flourida se dobi na recept, sicer pa fluorid dobivamo iz prehrane. Zadostovalo naj bi 1,5 – 4 mg / dan. Zdrave prehranjevalne navade bi morale zadostiti potrebi telesa po fluoridu.

Fosfor

Fosfor pomaga pri izgrajevanju kosti.

Kalcij in vitamin D

Kalcij, ki ga imamo v telesu, je skoraj ves razporejen v zobeh in kosteh. Zato je uživanje kalcija bistveno za zdravje kosti. Prehrana bogata s kalcijem in dovolj vitamina D, ki pomaga tankemu črevesju vsrkati kalcij, je najpomembnejša pri preprečevanju osteoporoze. Pri eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da dodatki kalcija upočasnjujejo izgubljanje kostne mase pri ženskah po menopavzi.                         Vitamin D dobimo v mlečnih izdelkih, nastaja pa tudi v koži, če je 10 – 20 minut na teden izpostavljena sončni svetlobi.

Magnezij

Magnezij je pri vzdrževanju zdravja kosti enako pomemben kakor kalcij, saj je bistven za presnavljanje kalcija in vitamina C. Magnezij preprečuje zlome kosti in občutno povečuje gostoto kosti. Iz tega razloga je zelo pomemben za zdravje oseb z osteoporozo. Dodajamo ga s prehranskimi dopolnili, veliko magnezija v prehrani pa najdemo v bananah, marelicah, kariju, pšeničnih otrobih, semenkah, oreščkih in fižolu, morski hrani, gorčici in zelenolistni zelenjavi.

Drugi dodatki

Acidofilus

Acidofilus je koristna probiotična bakterija, ki živi v črevesju. Sintentizira vitamin K, ki je bistven pri nastajanju osteokalcina. Osteokalcin omogoča, da se kalcij kristalizira in prenaša v kosti, zato premajhne koncentracije osteokalcina pomenijo tveganje za nastanek osteoporoze. Acidofilusa je veliko v nepasteriziranem jogurtu, ki je tudi odličen vir kalcija. Acidofilus je na voljo tudi kot prašek ali v obliki kapsule.

Proantocianidi in antocianidi

Proantocianidi in antocianidi so vrsta flavonoidov, ki dajejo temno in rdeče – modro barvo glogovim jagodam, borovnicam, robidnicam, ribezu, češnjam in malinam. Ti sadeži izjemno pomagajo pri uravnavanju kolagena, iz katerega so sestavljene tudi kosti. Dodatki izvlečka iz teh jagod in uživanje zgoraj naštetega sadja zato pomaga pri učinkovitem preprečevanju osteoporoze.

Ribje olje

Nekatera hrana je bogata s polinasičenimi maščobnimi kislinami, znanimi kot maščobne kisline omega – 3. Ribe vsebujejo še posebno veliko takšnih maščobnih kislin. Omega – 3 maščobne kisline so koristne pri zmanjševanju izgubljanja kalcija skozi ledvice, pri izboljšanju vsrkanja kalcija in zaviranju osteoklastov, ki razgrajujejo kosti. Obenem spodbujajo delovanje osteoblastov, ki pomagajo zapolniti prazen prostor v kosteh z novim kalcijem. Dobri viri priporočljivih maščobnih kislin so tuna, losos, skuša, sledi, jezerska postrv, polenovka in morski list. Ribje olje je na voljo tudi kot dodatek. Jemo ga na žlico, najbolj priporočljivo je zjutraj, na tešče.

Zelišča

Preslica

To zelišče pomaga pri vsrkanju in izrabljanju kalcija.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Acidofilus: 1 žlička praška ali 1 kapsula pol ure pred vsako jedjo

Bor: do 10 mg / dan, tega odmerka ne smemo preseči!

Cink: 50 mg / dan

Fosfor: 99 mg / dan

Kalcij: 1500 mg / dan za ženske, 1000 mg / dan za moške

Kombinacija izvlečka grozdnih pečk in zelenega čaja: 2 – 3 tableti na dan

Magnezij: 500 mg / dan

Vitamin D: 400 IE / dan za ženske in moške

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

DEBELOST

Debelost je diagnosticirana, ko ima posameznik za več kot 20% preveliko telesno težo ali ko je delež telesne maščobe pri ženskah večji od 30% in večji od 25% pri moških.

Debelost je na Zahodu že epidemična, posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da je predebelih vse več najstnikov in celo otrok. Debelost ni le lepotni problem, vendar je resna grožnja zdravju. Debeli ljudje so bolj dovzetni za številne bolezni. Grozijo jim bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, artritis in celo nekatere oblike raka. Debeli ljudje umirajo mlajši in tudi njihova kvaliteta življenja je nižja od ljudi, ki imajo normalno telesno težo.

Znaki in Simptomi

Poznamo 2 tipa debelosti, in sicer glede na to kako je porazdeljena maščoba v telesu. Prvi tip je androgeni tip debelosti (trebušna debelost). Gre za debelost ‘v obliki jabolka’. Za ta tip je značilno nalaganje maščobe okoli pasu, trebuh je bolj izbočen, zadnjica in stegna manj. Povezana je z večjim tveganjem za nastanek srčno žilnih in metabolnih obolenj (na primer diabetes tipa 2). Običajno ta tip debelosti vidimo pri pretežkih moških.

 Drugi tip debelosti je ginekoidni tip. Gre za ‘tradicionalno’ postavo v ‘obliki hruške’. Pri tem tipu debelosti se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Ta tip debelosti je bolj ‘zdrav’ in značilnejši za ženske. Predstavlja povečano tveganje za raka na dojkah in še nekatere druge vrste raka.

Vzroki

Nekatere teorije skušajo debelost pojasniti in povezati z nivojem serotonina v možganih, s termogenezo (proces proizvodnje toplote v rjavem maščobnem tkivu) in z notranjih delovanjem maščobnih celic. Te teorije zavračajo prepričanje, da je debelost le posledica prekomernega hranjenja. S temi razlagami lahko pojasnimo zakaj nekateri posamezniki lahko pojedo veliko količine hrane, brez da bi se jim (znatno) povečala telesna teža, medtem ko je pri drugih ravno obratno. Komaj kaj pojedo, že se jim kopičijo maščobne obloge. Kljub tem teorijam je neizpodbitno, da hrana, ki jo zauživamo in količina hrane vplivajo na to ali bo naša telesna teža normalna, prenizka ali previsoka.

Dieta

Obstaja na stotine diet in programov, ki obljubljajo odgovor na problem debelosti. Kljub vsemu pa osnovno pravilo pri hujšanju velja za vse: da bi posameznik izgubil (odvečno) telesno težo, mora biti vnos energije s hrano manjši od porabe energije. To lahko dosežemo na več načinov. Nadzorujemo lahko vnos kalorij s hrano ali povečamo aktivnosti, kjer kalorije porabljamo. Večina posameznikov bo pričela izgubljati telesno težo, ko bodo zaužili pod 1500 kalorij na dan in se hkrati tri do štirikrat tedensko gibali. Dovolj je 15 do 20 minutna aerobna vadba. Stradanje ali kakšna druga ekstremna dieta običajno pripelje le do hitre izgube teže (izgubimo mišično maso in vodo), vendar se izgubljeni kilogrami tudi hitro vrnejo. Najbolj učinkovito izgubljanje teže poteka postopoma, približno 1 kg na teden. Pri tem je pomembno, da za vedno spremenimo naš življenjski slog. Način prehranjevanja se mora spremeniti in tudi gibanje mora postati del našega vsakdanjika. Če se energija ne porablja za telesne dejavnosti, tako kot je predvidela narava, se spreminja v maščobo, ki je vzrok odvečne teže. Človeško telo najbolje deluje, ko smo telesno dejavni, večinoma pa ljudje živijo nedejavno oziroma sede. Redna telesna aktivnost je izjemno pomembna. Vsak dan poskušajte do pol ure nameniti hitri hoji, teku, plavanju, aerobiki ali kakšni drugi aerobni vadbi.

Zelo pomembno pri hujšanju je tudi pitje zadostnih količin vode. Posebno priporočljivo je spiti kozarec vode kakšnih 15 minut pred jedjo. Tako boste dosegli občutek polnosti in boste zanesljivo jedli manj.

Pomemben nasvet pri izgubljanju telesne teže je, da jeste počasi. Želodec potrebuje 20 minut, da sporoči v možgane, da je poln. Če boste jedli hitro, se boste zato prenajedli. Prav tako je odsvetovano, da jeste med gledanem televizije, v kinu in med vožnjo z avtomobilom. Pri takšnih aktivnostih se začnemo nezavedno hraniti in pri nezavednem hranjenju se vedno prenajemo. Pogosto je problem debelosti še v tem, da posegamo po hrani tudi, ko nismo lačni. Poskušajmo biti bolj zavestni, se pred obrokom ustaviti in začutiti kako huda je naša lakota. Med obrokom pa se ustavimo še preden smo presiti.        Obenem je ključnega pomena, da ne pustimo, da se nas loti volčja lakota. S tem tvegamo, da se bomo prenajedli. Lakoti se ne upirajte. Raje si privoščite zdrav prigrizek, na primer sadje ali zelenjavo. Omejevanje kalorij pomeni uživati hrano, ki je bogata z vlakninami in hranili, vendar ima manj kalorij.  Izogibajte se tudi nezdravih restavracij s hitro pripravljeno hrano, ki ponujajo jedi polne maščob, ki so obremenjene s kalorijami.

 Najbolj uspešni programi za zdravljenje debelosti so vsestranski in so v skladu z osnovnimi načeli dobrega zdravja. Zajemajo pozitivno duševno naravnanost; zdrav življenjski slog (redna telesna aktivnost); prehrano, ki podpira zdravje in uporabo različnih prehranskih dodatkov. Vsi ti dejavniki so medsebojno povezani in niti eden ni pomembnejši od drugega. Izboljšanje enega samega dejavnika sicer lahko pripelje do izgube teže, vendar je najboljši pristop k hujšanju celovit.

Prehranski dodatki, pomembni med hujšanjem:

Vitamini in minerali

Kromov pikolinat

To je najbolj učinkovita oblika kroma. Dodatek sicer ne pomaga hujšati, vendar krepi mišično maso pri telesno dejavnih ljudeh. Kromov pikolinat gradi mišično maso, zaradi česar izgledate vitkejši in bolj čvrsti. Prav tako krom uravnava normalno koncentracijo sladkorja v krvi – številnim posameznikom čez dan preveč upade nivo sladkorja in takrat začutijo potrebo, da bi prigriznili kaj redilnega. Ker krom uravnava koncentracijo sladkorja in preprečuje taka nihanja, se zmanjša zauživanje nepotrebnih obrokov hrane.

Multivitaminski pripravek z minerali

Če hujšate jemljite dober vitaminski pripravek z minerali, da boste kljub hujšanju zaužili potrebna hranila. Če vam primanjkuje hranil, vas bo mučila lakota, bolj boste utrujeni in tako v večji nevarnosti, da se začnete prenajedati.

Drugi dodatki

Karnitin

Karnitin pomaga pri metabolizmu maščob, vpliva pa tudi na manjši občutek lakote. Iz teh dveh razlogov je izjemno priporočljiv za osebe, ki želijo izgubiti odvečno telesno težo.

Koencim  Q10

Koencim Q10 pomaga pri izgubljanju telesne teže.

Zelišča

Psilium

Psilium ali semena indijskega trpotca zmanjšajo absorpcijo maščob.  Žličko semen raztopimo v mlačni vodi in jih spijemo enkrat ali dvakrat na dan.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Karnitin: 1 – 3 g / dan

Koencim  Q10: 100 – 300 mg / dan

Kromov pikolnat: 200 – 600 mg / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

MENOPAVZA 

Menopavza označuje obdobje, ko ženska izgubi menstruacijo. Običajno se pojavi okoli 50. leta starosti, lahko tudi kasneje, pri 55. letu starosti; pri nekaterih ženskah pa je menopavza zgodnja in se lahko začne že v 40. letih. Za diagnozo menopavze je potrebnih od 6 do 12 mesecev brez mesečne krvavitve. Obdobje pred menopavzo se imenuje predmenopavza, obdobje po menopavzi je postmenopavza. Za obdobje predmenopavze so značilne neredne krvavitve.

Znaki in Simptomi

Najobičajnejši simptomi nad katerimi tožijo ženske v menopavzi so vročinski oblivi; nespečnost; glavoboli; vaginitis, ki se pojavi zaradi suhe nožnice in pomanjkanja estrogena; pogosta vnetja mehurja; mrzla stopala in dlani; pozabljivost in nezmožnost zbranosti. Vročinski oblivi so najpogostejši simptomi menopavze in prizadenejo od 65% – 80% žensk. Z menopavzo povezujejo tudi propadanje zob, bolezni srca in artritis.

Vzroki

Menopavza se pojavi, ko v jajčnikih ženske ni več nobenih aktivnih jajčec. Vzrok za to je najpogosteje naravni proces staranja ali kakšen medicinski poseg oziroma zdravljenje (na primer kemoterapija). Ob rojstvu je v ženskem telesu približno milijon jajčec, v puberteti ta številka upade na 300.000, vendar samo 400 od teh jajčec dozori tekom plodne dobe ženske. Do 50. let starosti ostane le še nekaj jajčec. Z menopavzo folikli v jajčnikih prenehajo ustvarjati jajčeca, zato se sproščata manjši količini progesterona in estrogena. V krvi se poveča koncentracija gonadotropnih (FSH in LH – izloča ju hipofiza) in androgenih hormonov (na primer testosteron). Prav to hormonsko neravnovesje je glavni krivec za pojav težav, ki so značilne v menopavzi. Estrogen je namreč povezan z vsem dogajanjem v telesu, od uravnavanja koncentracij holesterola do presnavljanja kalcija v kosteh ter celo pri spominu in učenju. Progesteron je izjemno pomemben za nastajanje kosti, pri želji po spolnosti ter je naravno pomirjevalo, ki pomaga uravnavati stres. Pri menopavzi nivo estrogena upade za 80%, progesteron pa povsem izgine iz telesa. Izguba teh hormonov ženske mnogokrat zelo prizadene. Estrogen in progesteron sta izjemnega pomena za zdravje in dobro počutje žensk. Zdravniki ženskam v menopavzi za lajšanje težav običajno predpisujejo hormonske nadomestke, ki marsikateri ženski pomagajo. Vendar ima hormonsko zdravljenje tudi nekatere slabosti. Povečano je tveganje za marsikatero resno bolezen, zato je priporočljivo simptome menopavze obvladati na naravnejši način.

Dieta in ukrepi za izboljšanje počutja v menopavzi:

Glavno priporočilo za prehrano v menopavzi je, da se poveča zauživanje rastlinske hrane, posebno tiste, ki je bogata s fitoestrogeni (gre za rastlinski estrogen, ki posnema delovanje človeku lastnega estrogena). Obenem se svetuje zmanjšan vnos živalskih proteinov. Fitoestrogene najdemo v soji, lanenih semenih in lanenem olju, oreščkih, polnovrednih žitaricah, jabolkih, janežu, zeleni, peteršilju in kalčkih alfaalfa. Hrana, bogata z rastlinskimi estrogeni je še lucerna, ječmen, korenje, češnje, česen, grah, otrobi, krompir, riž, rž, pšenica in divji jam.

 V nekaterih kulturah se ženske v menopavzi ne soočajo skoraj z nobenimi neželenimi simptomi. Znanstveniki predvidevajo, da k temu pripomore drugačen način prehrane teh kultur, ki temelji na rastlinah, ki so bogate s fitoestrogeni. Povečan vnos zgoraj naštete hrane pomaga obvladovati vročinske oblive, ugodno vpliva na nožnične spremembe, ki se dogajajo v menopavzi ter preprečuje pojav osteoporoze. Ta se namreč velikokrat pojavi hkratno z menopavzo. Hrana, ki je bogata s fitoestrogeni prav tako pripomore k zmanjšanju pojavnosti raka na dojkah, črevesju in prostati. Najbolj priporočljivo je, da povečamo vnos soje. Zauživanje soje naj bi bistveno pomagalo pri lajšanju vročinskih oblivov, nespečnosti, izčrpanosti in spremembah na nožnici in zunanjem spolovilu. Ženske, ki imajo težave s suhostjo nožnice in draženjem sluznice se morajo prav tako izogibati snovem, ki dodatno izsušujejo sluznico. To so antihistaminiki, alkohol, kofein in diuretiki.

Pri tem je pomembno, da ne začnemo skrbeti zase šele ob menopavzi. Z zdravim življenjskim slogom je potrebno pričeti zgodaj. Pomembna je uravnotežena prehrana, bogata s kalcijem. Uživati je potrebno dovolj vitamina D in se gibati. Telesna aktivnost je zelo pomembna pri ohranjanju zdravja. Pijte veliko vode. Ta zmanjšuje suhost, ki je posledica izgubljenega estrogena. Privoščiti si je potrebno dovolj krepčilnega spanca in uravnati stres. Pri slednjem si lahko pomagamo z meditacijo, globokim dihanjem, qi gongom, tai qijem in jogo.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo pri simptomih menopavze:

Vitamini in minerali

B vitamini

Z B vitamini lahko uravnavate stres. Ženske so v menopavzi zaradi sprememb v telesu bolj podvržene stresu.

Kalcij in vitamin D

Kalcij je mineral, ki je nujen pri krčenju mišic, pri strjevanju krvi in pri vzdrževanju celičnih membran. Bistven je za normalno delovanje srca. Bolezni srca in ožilja so po menopavzi pri ženskah pogostejše, zato je pomembno, da s kalcijem preventivno zaščitite svoje zdravje.

Ena izmed hujših posledic menopavze je izgubljanje kostne mase. Posledica tega so zlomi, ukrivljanje hrbtenice in izgubljanje zob. Iz tega razloga je kalcij skorajda nujen dodatek, ko ženske pridejo v menopavzo. Dobri viri kalcija so posneto mleko in jogurt, obogateni sadni sokovi in žitne jedi, losos in sardele ter melasa. Kalcija je veliko tudi v vodni kreši, regratu, endiviji in v morskih algah.
Vitamin D je pomemben predvsem zato, ker pospešuje vsrkanje kalcija. Vir vitamina D so mleko in mlečni izdelki.

Magnezij

Magnezij je izjemno pomemben za močne kosti in je zdrav tudi za srce. Zato se priporoča pri ženskah v menopavzi in po menopavzi.

Vitamin C

Vitamin C je za ženske v in po menopavzi priporočljiv, ker krepi kapilare in zmanjšuje posledice vazomotornih motenj. To so motnje v telesu, ki povzročajo vročinske oblive.

Vitamin E

Ta vitamin so začeli uporabljati pred 50 leti za lajšanje vročinskih valov. Vitamin E je tudi močan antioksidant, ki ženske po menopavzi varuje pred boleznimi srca, ki so najpogostejši vzrok smrti pri ženskah.

Drugi dodatki

Naravni progesteron

Naravni progesteron dobimo v kremah, ki so na voljo brez recepta. Vsebujejo korenino mehiškega jama, ki je vir naravnega in netoksičnega progesterona. Te kreme lahko lajšajo težave menopavze pri mnogih ženskah. Poleg tega progesteronske kreme varujejo pred osteoporozo. Progesteron namreč izjemno dobro zaustavi izgubljanje kostne mase, ki se začne po menopavzi. Z dodajanjem naravnega progesterona se zmanjša tveganje za zlome za polovico. Nekatere novejše raziskave so pokazale, da progesteron ne le varuje pred izgubo kostne mase, temveč zmore tudi povečati kostno maso. Celice, ki gradijo kosti imajo receptorje za progesteron oziroma vezivna mesta zanj, kar omogoča povečevanje kostne mase. Progesteron zato upočasni osteoporozo, bolezen pa lahko celo nazaduje. Nekateri raziskovalci so prepričani, da je osteoporoza pravzaprav bolezen pomanjkanja progesterona. V vsakem primeru, ta hormon je izjemno priporočljiv v času menopavze in po menopavzi.

Zelišča

Dong quai

To zelišče že tisočletja uporabljajo kitajske ženske za lajšanje ginekoloških težav. Učinkuje proti akutnim simptomom menopavze, ki jih povzročajo hormonske spremembe. Pomaga tudi pri nespečnosti, ki je ena izmed pogostih težav v menopavzi.

Janež, korenina sladiča in rdeča detelja

Ta zelišča vsebujejo rastlinske estrogene. Imajo precej majhno estrogensko aktivnost, vendar lajšajo tegobe menopavze, še posebno, če jih ženske jemljejo v kombinaciji z drugimi estrogenskimi zelišči in jedmi.

Navadna konopljika

Ta rastlina uravnava koncentracije hormonov. Najdemo jo v številnih zeliščnih pripravkih za zdravljenje simptomov menopavze.

Sibirski ginseng

Eden od simptomov v menopavzi je izčrpanost. Sibirski ginseng je odlično sredstvo za povečevanje energije. Ginseng je tudi bogat z rastlinskimi estrogeni in s tem lajša simptome menopavze.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

B vitamini: 50 mg / dan

Dong Quai: 2 tableti / dan

Kalcij: 1200 mg / dan

Magnezij: 500 mg / dan

Progesteronska krema: kremo uporabljajte 12 dni na mesec, dvakrat na dan. Zjutraj ali zvečer si jo vtrite v kožo na zapestju, trebuhu, hrbtu, ramenih in vratu.

Sibirski ginseng: 1 – 3 kapsule / dan

Vitamin C: 1000 mg / dan

Vitamin D: 400 IE / dan

Vitamin E: 400 IE / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

IMUNSKA OSLABELOST

Krepak imunski sistem je ključ do dobrega zdravja. Imunski sistem je zapletena mreža specializiranih celic, ki branijo telo pred tujimi organizmi in pred širjenjem raka. Imunski sistem deluje tako, da spodbuja nastajanje protiteles in celic, ki uničujejo in zavirajo tuje napadalce. Ko je imunski sistem oslabljen in slabo opravlja svojo vlogo ga moramo podpreti na vse možne načine. Primarna naloga imunskega sistema je, da ščiti telo pred okužbami in pred nastankom rakastih tvorb. Podpora in okrepitev imunskega sistema je najbolj pomemben korak pri doseganju odpornosti na bolezni in zmanjševanju dovzetnosti za prehladna obolenja, gripe in nastanku rakavih obolenj. Podporo imunskemu sistemu  predstavlja zdrav življenjski slog: obvladovanje stresa, telesna aktivnost, pravilna prehrana in primerna uporaba prehranskih dodatkov in zeliščnih pripravkov. Prava pot za premagovanje bolezni je od znotraj navzven – s krepitvijo obrambe telesa, torej krepitvijo imunskega sistema.

Znaki in Simptomi

Kako močan je vaš imunski sistem lahko preverite s spodnjimi vprašanji. Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili pritrdilno, je to znak, da vaš imunski sistem za okrepitev potrebuje dodatno podporo.

▪ Ali se hitro prehladite?

▪ Ali za prehladom zbolite več kot dvakrat letno?

▪ Imate kakšno kronično okužbo?

▪ Imate ponavljajoče izbruhe virusa herpesa?

▪ So vaše bezgavke od časa do časa zatekle in boleče na otip?

▪ Imate raka oziroma ste ga že preboleli?

Ponavljajoče ali kronične okužbe (četudi gre le za preproste prehlade) se pojavijo le takrat, ko je naš imunski sistem oslabljen. Takrat se pojavi začaran krog ponavljajočih se okužb, ki jih je težko preprečiti. Oslabljen imunski sistem se ne more obraniti okužb, okužbe pa imunski sistem še dodatno poškodujejo, kar še nadalje oslabi telesno obrambo. Ustvari se začaran krog, ki ga je potrebno prekiniti. To dosežemo tako, da imunski sistem podpremo na vse možne načine, ki jih poznamo.

Vzroki

Na stanje našega imunskega sistema močno vpliva več dejavnikov: čustva in počutje, nivo stresa, prehranjevalne navade in prehranski status človeka. Prehranski primanjkljaji so najpogostejši vzrok, da je naš imunski sistem ošibljen. Številne študije so pokazale, da lahko že pomanjkanje enega samega hranila privede do velike oslabitve imunskega sistema.

Vzroki za slabšo imunost so lahko še alergije na hrano, reakcije na polnila in kemijske snovi v hrani ter dolga izpostavljenost suhemu zraku v ogrevanih stavbah (suh zrak draži pljuča in slabi njihovo odpornost). Če vas nenehno spremlja utrujenost, hitro staknete prehlad in vas nadlegujejo manjše okužbe je možno, da vas izčrpavajo alergije. Pomembno je ugotoviti na kaj ste alergični, še posebno, če ste občutljivi na hrano, ki jo vsakodnevno zauživate.

Dieta in ukrepi ob imunski oslabelosti

Za optimalno delovanje imunskega sistema se je pri prehranjevanju potrebno držati 3 bistvenih pravil:

▪ Hrana mora biti polnovredna in naravna. Jesti moramo veliko zelenjave in sadja, polnovrednih žitaric, stročnic, semen in oreščkov.

▪ Hrana mora vsebovati čim manj rafiniranega sladkorja in trans maščob.

▪ Hrana mora zadostiti potrebam telesa po beljakovinah, ki jih pogosto zaužijemo premalo.

Imunski sistem zavira pomanjkanje ključnih hranil, pretirano uživanje sladkorja in zauživanje hrane, na katero smo alergični. Najbolj priporočljivo je, da se odpovemo sladkorju, ki zelo zmanjšuje delovanje imunskega sistema ter alkoholu. Slednji dokazano povečuje dovzetnost za okužbe.
Priporočljivo je uživanje probiotičnih jogurtov. Ti vsebujejo žive, koristne bakterijske kulture, ki krepijo naš imunski sistem.

Ob šibkem imunskem sistemu je bistveno tudi obvladovanje stresa. Stres je ena največjih groženj imunskemu sistemu. Za uravnavanje stresa so priporočljive razne telesne dejavnosti, še posebno na prostem. Pomagate si lahko z vadbami kot so qi gong, tai qi, joga ali kakšna druga meditativna praksa. Priporočljivo je opazovati sebe in situacije, ki nam povzročajo stres ter se naučiti obvladovati in soočati s pritiski. Telo se je sposobno samo zdraviti in odpraviti motnje, ki nas mučijo. Pri tem mu moramo le pomagati z zdravim življenjskim slogom.

Prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagamo okrepiti imunski sistem:

Najpomembnejši in prvi korak, ki pomaga okrepiti imunski sistem je dodajanje močnih mulitivitaminov in mineralov. Enako pomembno je, da popravimo specifične primanjkljaje v našem telesu. Prehranski dodatki so najbolj učinkoviti ob zdravem načinu življenja in ob zdravi prehrani. Vsi ukrepi skupaj nam bodo pomagali povrniti moč imunskega sistema.

Vitamini in minerali

Beta – karoten

Beta – karoten spodbuja imunski sistem in pomaga ljudem, ki se borijo s kroničnimi obolenji. Beta – karoten krepi delovanje T – celic, ki se bojujejo proti povzročiteljem bolezni. Iz tega razloga je priporočljivo jesti hrano, ki vsebuje veliko beta – karotena. Tega najdemo predvsem v oranžni, rumeni ali temnozeleni zelenjavi ter v lupinarjih. Beta – karoten je na voljo tudi v prehranskih dodatkih, ki so priporočljivi ob upadu imunskega sistema.

Cink

Cink je za imunski sistem poglavitna snov. Raziskave so pokazale, da se po 6 mesecih dodajanja cinka imunsko delovanje precej izboljša. Cinka še posebno manjka starejših osebam. Te bi ga morale redno dodajati s prehranskimi dopolnili. Dobri viri cinka so meso, perutnina, ostrige, grah, leča in obogatene žitne jedi.

Selen

Selen je močan antioksidant, ki povečuje imunost in varuje imunski sistem pred poškodbami prostih radikalov.

Vitamin B₆

Številne študije so pokazale, da so nizke koncentracije vitamina B₆ povezane s slabim delovanjem imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina B₆ zavira delovanje priželjca, majhne žleze, kjer so shranjene pomembne T – celice. Kadar priželjc ne deluje normalno, se T – celice infekcijam upirajo slabotneje. Pomanjkanje vitamina B povzroči moteno nastajanje protiteles, kar pomeni, da imunski sistem ni sposoben ustvarjati celic za boj proti boleznim. Vitamin B₆ je tudi bistven pri presnovi nukleinskih kislin in pri nastajanju proteinov, kar je zelo pomembo za dobro delovanje imunskega sistema. Pomanjkanje tega hranila ima lahko hude posledice na sposobnost za normalni imunski odziv.

Vitamin C

Vitamin C krepi imunski sistem in se izkaže kot zelo učinkovit predvsem pri preprečevanju prehladov.

Vitamin E

Med vsemi vitamini, ki jih povezujejo z zdravim imunskim sistemom, je vitamin E najbolj obetaven. Raziskave so pokazale, da vitamin E spodbuja imunski odziv telesa. Vitamin E zavira nastajanje prostaglanidov (hormonom podobne snovi), ki povzročajo vnetje in so povezani s starostnim usihanjem imunskega sistema. Vitamin E prav tako spodbuja delovanje T – celic, ki premagujejo virusne in bakterijske infekcije. Varuje jih namreč pred poškodbami prostih radikalov. Dobri viri vitamina E so žitarice, semenke, oreščki, žitni kalčki, špinača in ohrovt; na voljo pa je tudi v obliki dodatkov.

Drugi dodatki

Glutation

Glutation je peptid, ki vsebuje 3 aminokisline: glutaminsko kislino, cistein in glicin. Učinkuje kot koencim in zmanjšuje oksidativne poškodbe. Pri raziskavah se je pokazalo, da dodatki glutationa spodbujajo oslabeli imunski sistem.

Melatonin

Melatonin je hormon, ki nastaja v češariki, drobni žlezi v možganih in je močan spodbujevalec imunskega sistema. Skrbi za ritem budnosti in spanja ter s tem okrepi delovanje imunskega sistema. Kadar koli preživljamo daljša obdobja brez dovolj kvalitetnega spanca, nam imunski sistem oslabi. Takrat so dodatki melatonina še posebno priporočljivi.

Zelišča in sadeži

Aloa

Aloa je naravno močno zdravilo za spodbujanje imunskega sistema. Ta rastlina deluje tako, da spodbuja sproščanje naravnih snovi v telesu, ki krepijo imunski sistem.

Ameriški slamnik

Ameriški slamnik so uporabljali že Indijanci za zdravljenje okužb, v sodobnosti pa so številne raziskave dokazale, da rastlina izjemno spodbuja in krepi imunski sistem. Izvlečki rastline se dobijo v tabletah ali kapsulah in so izjemno priporočljive, ko je naš imunski sistem oslabljen.

Česen

Česen je že od antičnih časov najpomembnejše zdravilo proti bakterijam. Na voljo je v kapsulah, kot prašek in olje ter seveda v naravni obliki. Česen spodbuja naravni obrambni sistem v telesu, pri tem pa v nasprotju z antibiotiki ne škoduje koristnim bakterijam v črevesju.

Češmin

V tem sadežu je barberin, odlično sredstvo zoper okužbe. Češmin spodbuja imunski sistem in aktivira bele krvničke, ki krožijo s krvjo in uničujejo škodljive mikroorganizme.

Osha

Korenina te rastline spodbuja odpornost proti virusnim infekcijah in lahko zmanjšuje bolezenske znake in vnetja, povezana z infekcijami dihal.

Pečatnik

Ta rastlina je bila velikokrat uporabljena za zdravljenje vnetih oči in kožnih bolezni. Z nedavnimi raziskavami se je potrdilo, da ima antibakterijske lastnosti. Ne smemo ga jemati več kot 14 dni naenkrat, odsvetuje se ga tudi nosečnicam.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

▪ Ameriški slamnik: 500 mg kapsula enkrat do trikrat / dan, 14 dni. Temu obdobju mora slediti prekinitev.

▪ Beta – karoten: ena kapsula s 25000 IE / dan

▪ Cink: 15 – 50 mg kapsula / dan

▪ Glutation: 500 – 1000 mg / dan

▪ Melatonin: 1 mg kapsula ali tableta pred spanjem

▪ Selen: 50 – 100 mcg / dan

▪ Vitamin B₆: 2 – 4, 2 mg / dan

▪ Vitamin C: dve 500 mg tableti kalcijevega askorbata / dan

▪ Vitamin E: 400 IE / dan

Viri:

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

LEDVIČNI KAMNI

Ledvični kamni so kristalne strukture različnih velikosti. Nastanejo lahko iz odpadnih snovi, ki se izločajo v urinu. Običajno jih sestavlja kalcijev oksalat, sečna kislina in / ali ostali kristali. Ledvični kamni so sprva zelo drobni in se šele po več letih tako povečajo, da začno povzročati težave.

Ledvični kamni so pogosta bolezen, ki prizadene 10% moških in 3% žensk.

Ledvice so organ, ki je nenehno v pogonu. Ledvice odstranjujejo odvečne odpadne snovi in odvečno tekočino iz krvi. Ledvični kamni so motnja, ki lahko povzroči vnetje in poškodbe, ker motijo odvajanje urina. Ledvični kamni so lahko hudo boleči, odpravljajo pa se na več uspešnih načinov. Najbolj pomembno pri ledvičnih kamnih ni zdravljenje, temveč preventiva. Z zdravim načinom prehranjevanja in prehranskimi dodatki se nastanek ledvičnih kamnov z lahkoto prepreči.

Znaki in Simptomi

Ledvični kamni običajno ne povzročajo težav. Drobni ledvični kamni se brez težav izločijo s sečem; večji kamni ali njihovi odkruški pa lahko pri prehajanju skozi sečevod povzročajo izjemno boleče krčne stene sečevoda. To imenujemo tudi ledvične kolike. Simptomi se največkrat pojavijo nenadoma in vključujejo hudo bolečino, ki izvira v ledvenem predelu in se širi navzdol proti dimljam in spolovilu, slabost in bruhanje, napet in napihnjen trebuh, mrazenje, vročino, pogosto in boleče odvajanje seča in krvavo obarvan urin.

Vzroki

Sestavine v človeškem urinu so običajno topne. Za to poskrbi pravilen pH in izločanje inhibitorjev (zaviralcev) rasti kristalov. Ledvični kamni se pojavijo, če se poveča raven sestavin ledvičnih kamnov ali se zmanjšajo mehanizmi zaščite (neprimeren pH, nezadostno izločanje inhibitorjev).

Visoka pojavnost ledvičnih kamnov v zahodnem svetu je tudi posledica sodobnih prehranjevalnih navad. K nastanku ledvičnih kamnov pripomore premajhen vnos vlaknin, prevelik vnos predelanih in enostavnih ogljikovih hidratov, prevelik vnos sladkorja in soli, zauživanje večjih količin alkoholnih pijač, preveč živalskih beljakovin in prevelik vnos nezdravih maščob.

Dieta

Osebe, ki imajo ledvične kamne ali so nagnjene k nastajanju kamnov naj povečajo vnos vlaknin, sestavljenih ogljikovih hidratov, zelenolistne zelenjave; zmanjšati pa morajo vnos enostavnih sladkorjev. V prehrano je treba vnesti jedi, ki imajo visoko vsebnost magnezija in kalcija. To so ječmen, otrobi, koruza, ajda, ješprenj, soja, ovseni kosmiči, rjav riž, avokado, banana, indijski oreščki, kokos, arašidi in sezam, fižol lima ter krompir. Če so ledvični kamni sestavljeni predvsem iz kalcijevega oksalata je potrebno znižati vnos hrane, ki je bogata z oksalati. Izogibati se je potrebno pesi, jagodam, črnemu čaju, kakavu, špinači in rabarbari.

Študije so pokazale, da imajo vegetarijanci precej manjšo pojavnost ledvičnih kamnov, saj sveže sadje in zelenjava zmanjšujeta tveganje za njihov nastanek. Tveganje za nastanek ledvičnih kamnov si z visokim vnosom sadja in zelenjave zmanjšate tudi, če niste vegetarijanci in zauživate živalske beljakovine. Priporočljivo je pojesti 5 obrokov sadja in zelenjave na dan in si s tem zagotoviti dovolj kalija. Kalij je namreč pomemben pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov. Z njim so bogate marelice, jogurt (ta vsebuje tudi veliko kalcija), pomarančni sok in beli fižol.

Ker k nastanku kamnov pripomorejo enostavni ogljikovi hidrati je pomembno, da se odpovemo belemu kruhu in testeninam. Namesto tega raje posezimo po polnovrednih žitaricah. Že tako majhen ukrep zniža raven kalcija v urinu, kar preprečuje nastanek ledvičnih kamnov, ki jih sestavlja predvsem kalcijev oksalat.

Sladkor, posebno prečiščen, veliko pripomore k nastanku ledvičnih kamnov. Če želimo zmanjšati tveganje za to bolezensko stanje, se moramo saharozi, prečiščenem belem sladkorju in drugim enostavnim sladkorjem odpovedati. Sladkor namreč povzroča pretiran porast kalcijevega oksalata v urinu, kar vodi v nastajanje ledvičnih kamnov. Poleg sladkorja k nastanku ledvičnih kamnov pripomore tudi sol. Pretirana uporaba soli namreč prav tako povzroči zvišanje kalcijevega oksalata v urinu. Pomembno pa se je zavedati, da nam ni treba zmanjšati vnosa kalcija. Ta namreč znatno zmanjša absorpcijo oksalatov.

Eden izmed najbolj preprostih, vendar zelo pomembnih ukrepov za preprečevanje ledvičnih kamnov je pitje zadostnih količin vode – najmanj 2 litra dnevno. To izpere ledvice, pospeši izločanje urina in redči njegovo koncentracijo, kar deluje kot uspešen preventivni ukrep.

Prehranski dodatki, ki preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov:

Vitamini in minerali

Kalcij

Čeprav so ledvični kamni v večini sestavljeni iz kalcija in oksalata, kalcij varuje pred ledvičnimi kamni. Če kalcija primanjkuje se oksalati izločijo z urinom, to pa pomeni, da morajo skozi ledvice, kjer lahko tvorijo kamne. Kalcija nam zato ne sme nikoli primanjkovati.

Kalij

Kalij naj bi imel zmožnost preprečiti nastanek ledvičnih kamnov. Veliko kalija vsebuje sveže sadje in zelenjava, poleg ustrezne prehrane pa se priporoča še dodajanje kalijevega dopolnila.

Magnezij

Magnezij pomaga raztapljati majhne ledvične kamne, še preden postanejo hujša nadloga. Dodajanje magnezija v obliki prehranskih dopolnil je iz tega razloga zelo priporočljivo.

Vitamin B₆

Vitamin B₆ je diuretik. To pomeni, da spodbuja odvajanje urina in tako izpira ledvice. Pomemben pa je tudi, ker razgrajuje ledvične kamne. Osebe, ki imajo ledvične kamne ali jim ti nenehno nastajajo morajo nujno uživati dodatke vitamina B₆.

Zelišča

Medvedika

Medvedika je rastlina s katero pogosto zdravijo vnetja sečil. Je tudi blag diuretik. Ker so zdrava sečila del preventive za nastanek ledvičnih kamnov jo je zelo priporočljivo uživati v prehranskih dodatkih ali zeliščnih čajih, ki zdravilno vplivajo na sečila.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Kalcij:                                   1000 mg / dan

Kalij:                                     99 mg trikrat / dan

Magnezij:                           500 mg / dan

Vitamin B₆:                        50 mg do trikrat / dan

Viri:

▪ Conkling, W., Wong, D. (2005), The Complete Guide to Vitamins, Herbs and Supplements. The Holistic Path to Good Health. HarperCollins e – books

▪ Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

▪ Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.